Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 229 6752218 6739376 2026-09-17T19:53:58Z ~2026-50230-40 265917 Dopolnil podatke o Grudinskem po kvarkadabri 6752218 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Ahacel]] (1779–1845) * [[France Ahlin]] (1905–1977) * [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–) * [[Anton Ambschel]] (1749–1821) * [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952) * [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010) * [[Lilijana Arih]] (1942–) * [[France Avsec]] (1930–2008) == B == * [[Dušan Babič]] * [[Drago Bajc]] (1935–2020) * [[Robert Bakula]] (1963–) * [[Iztok Banič]] * [[Nino Bašić]] (1988–) * [[Vladimir Batagelj]] (1948–) * [[Davide Batič]] (1971–) * [[Andrej Bauer]] (1971–) * [[Mojca Bavdaž]] * [[Andrej Bekeš]] (1949–) * [[Jože Benčina (matematik)]] * [[Dominik Benkovič]] * [[Katja Berčič]] * [[Bogomil Bergant]] (?–2014) * [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–) * [[Lojze Bernik]] (1908–1985)? * [[France Bezjak]] (1909–1990) * [[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Birsa]] (1893–1957) * [[Ivan Bizjak]] (1956–2023) * [[Gotard Bizjak]] (1783–1840) * [[Angela Blaznik]] * [[Andrej Blejec]] (1953–) * [[Marijan Blejec]] (1919–1992) * [[Marko Boben]] (1973–) * [[Luka Boc Thaler]] * [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009) * [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–) * [[Zvonimir Bohte]] (1935–) * [[Drago Bokal]] (1978–) * [[Barbara Boldin]] (1976–) * [[Velimir Bole]] (1947–) * [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–) * [[Janko Bračič]] (1963–) * [[Janko Branc]] (1902–1963) * [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744) * [[Matevž Bren]] (1954–) * [[Silvo Breskvar]] (1902–1969) * [[Boštjan Brešar]] (1968–) * [[France Brešar]] (1935–2013) * [[Matej Brešar]] (1963–) * [[Zdene Breška]] (1947–) * [[Kristijan Breznik]] * [[Simon Brezovnik]] * [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–) * [[Branko Butinar]] (1947–) == C == * [[Kristjan Cafuta]] (1977–) * [[Petra Cajnko]] (1983–) * [[Anton Cedilnik]] (1949–) * [[Franc Ksaverij Caucig]] * [[Josip Celestina]] (1845–1912) * [[Matija Cencelj]] (1958–) * [[Andrej Cergol]] (1595–1645) * [[Boris Cergol]] * [[Gregor Cigler]] (1967–) * [[Jaka Cimprič]] (1970–) * [[Aleksander Cokan]] * [[Mara Cotič]] (1954–) * [[Karin Cvetko Vah]] (1975–) == Č == * [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009) * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679) * [[Franc Čemažar]] (1899–1978) * [[Drago Čepar]] (1946–) * [[Miran Černe]] (1963–) * [[Vladimir Černe]] (1904–1961) * [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011) * [[Jernej Čopič]] (1975–) * [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980) * [[Matevž Črepnjak]] * [[Anton Črnivec]] (1856–1936) == D == * [[France Dacar]] (1947–) * [[Srečko Devjak]] (1947–) * [[Mirko Dobovišek]] (1951–) * [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–) * [[David Dolžan]] * [[Vilko Domajnko]] * [[Lovro Dretnik]] (1977–) * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (1971–) * [[Roman Drnovšek]] (1966–) * [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–) == Đ == * [[Igor Đukanović]] == E == * [[Daniel Eremita]] == F == * [[Darjo Felda]] (1956–) * [[Liljana Ferbar]] (1969–) *[[Franc Ferjan]] (1885-1964) *[[Karla Ferjančič]] *[[Anuška Ferligoj]] (1947–) *[[Gašper Fijavž]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757) * [[Krizostom Fogh]] (1777–1834) * [[Franc Forstnerič]] (1958–) *[[Ajda Fošner]] *[[Maja Fošner]] * [[Johannes Frischauf]] (1837–1924) == G == * [[Boštjan Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988) *[[Franc Galič]] (1929–1982) * [[Josip Globevnik]] (1945–) * Dejan Govc * [[Darja Govekar]] Leban (1964–) * [[Janez Grad]] (1933–2026) *[[Gregor Grasselli]] * [[Jože Grasselli]] (1924–2016) * [[Mateja Grašič]] * [[Janko Gravner]] (1960–) * [[Aleksander Grm]] (1972–) * [[Jan Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]] - "Fiči" (1880–1942) * [[Fjodor Fjodorovič Grudinski]] (1876–1959) * [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985) * [[Leopold Gunz]] (1785-?) == H == * [[Izidor Hafner]] (1949–2026) * [[Peter Hafner]] (1958–2009) * [[Melita Hajdinjak]] (1977–) * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774) * [[Jaka Hedžet]] * [[Herman Koroški]] (~1100–1160~) * [[Milan Hladnik]] (1950–) * [[Franc Hočevar]] (1853–1919) * [[Boris Horvat (matematik)]] * [[Mladen Houška]] * [[Irena Hrastnik Ladinek]] * [[Bojan Hvala]] (1961–) * [[Dušan Hvalica]] (1950–) * Darka Hvastija == I == * [[Stane Indihar]] (1941–2009) * [[Barbara Ikica]] * [[Vesna Iršič]] (1993–) * [[Martin Ivanetič]] == J == * [[Gašper Jaklič]] (1975–) * [[Jurij Jaklič]] (1967–) * [[Marko Jakomin]] (1967–2011) * [[Primož Jakopin]] (1949–) * [[Marko Jakovac]] * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983) * [[Dušanka Janežič]] (1952–) * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Blaž Jelenc]] (1981–) * [[Jožef Jenko]] (1776–1858) * [[Fran Jeran]] (1881–1954) * [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020) * [[Jože Jesenko]] (1943–) * [[Urban Jezernik]] * [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-) * [[Aleksandar Jurišić]] (1963–) * [[Majda Jurkovič]] * [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–) == K == * [[Milan Kac]] (1924–2010) * [[Marko Kandić]] (1983–) * [[Tadej Kanduč]] * [[Sara Kališnik]] * [[Jure Kališnik]] (1980–) * [[Ivan Kavkler]] (1946–) * [[Iztok Kavkler]] (1975–) * [[Bogdan Kejžar]] * [[Aleksander Kelenc]] * [[Sandi Klavžar]] (1962–) * [[Igor Klep]] (1978–) * [[Tomaž Klinc]] (1938–) * [[Ivan Klodič]] (1828–1898) *[[Andrej Kmet]] (1943–) * [[Žiga Knap]] (1937–) * [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–) * [[Damjan Kobal]] (1962–) * [[Andrej Kobav]] (1593–1654) * [[Damjana Kokol Bukovšek]] * [[Matej Kolar]] (1969–) *[[Dejan Kolarič]] (1978–) *[[Martina Koman]] (1931–2021) * [[Matjaž Konvalinka]] * [[Simona Korenjak Černe]] (1964–) * [[Tomaž Kosem]] (1980–) * [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–) * [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?) *[[Andrej Košir]] *[[Pavla Košir]] (1914–2015) * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–) * [[Katarina Košmelj]] (1955–) * [[Joahim Košutnik]] (1714–1789) * [[Nedeljka Kotnik]] (1930–) * [[István Kovács]] (1969–) * [[Gregor Kovačič]] (1960–) * [[Matjaž Kovše]] (1980–) * [[Jernej Kozak]] (1946–) * [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]] * [[Edvard Kramar]] (1947–2021) * [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–) * [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–) * [[Josip Križan]] (1841–1921) * [[France Križanič]] (1928–2002) * [[Bogdan Krušič]] (1933–2017) * [[Igor Kukavica]] (1964–) * [[Klemen Kukec]] (?–1541) * [[Teo Kukuljan]] (1994–) * [[Karel Kunc]] (1879–1950) * [[Ivan Kuščer]] (1918–2000) * [[Klavdija Kutnar]] (1980–) * [[Bojan Kuzma]] * [[Boštjan Kuzman]] (1976–) * [[Uroš Kuzman]] (1984–) == L == * [[Ivo Lah]] (1896–1979) * [[Leon Lampret]] ? * [[Vito Lampret]] (1943–) * [[Boris Lavrič]] (1955–) * [[Luka Lavtar]] (1846–1915) * [[Franc Lebedinec]] (1932-2023) * [[Peter Legiša]] (1950–) * [[Lado Lenart]] (1941-) * [[Jože Lep]] (1928–2013) * [[Gorazd Lešnjak]] (1953–) * [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999) * [[Matija Lokar]] (1962–) * [[Dragan Lukman]] * [[Anton Leskovšek]] * [[Primož Lukšič]] * [[Žiga Lukšič]] * [[Lara Lusa]] == M == * [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807) * [[Bojan Magajna]] (1955–) * [[Zlatan Magajna]] (1955 -) * [[Jože Malešič]] (1945–) * [[Aleksander Malnič]] (1954–) *[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–) *[[Tilen Marc]] *[[Leila Marek Crnjac]] (1957–) * [[Franc Marinček]] (1933–1990) * [[Janez Markelj]] * [[Mihael Markič]] (1864-1939) * [[Olga Markič]] * [[Janko Marovt]] *[[Dorjan Marušič]] (1957–) * [[Dragan Marušič]] (1953–) * [[Nadja Marušič]] * [[Miklavž Mastinšek]] (1951–) * [[Blaž Matek]] (1852–1910) * [[Josip Mazi]] (1872–1935) *[[Vinko Medic]] *George Mejak *[[Matej Mencinger]] * [[Ivan Meško]] (1933–2019) * [[Igor Meze]] * France Mihelič (1952–) * [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA) * [[Štefko Miklavič]] (1971–) * [[Aleksander Mikola]] (1871–1945) * Martin Milanič * [[Dragoljub M. Milošević]]? * [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–) * [[Uroš Milutinović]] (1954–) * [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989) * [[Štefan Močilnik]] (1928–1996) * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892) * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000) * [[Dušan Modic]] (1927–2022) * [[Bojan Mohar]] (1956–) * [[Ivan Molinaro]] (1903–1988) * [[Primož Moravec]] (1975–) * [[Veno Mramor]] * [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–) * [[Janez Mrčun]] (1966–) *[[Marija Munda]] (1932–2012) == N == * Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar) *[[Josip Nejedli]] (1821–1919) * [[Jože Nemec]] (1943–) * Andrej Novak (1933–2019) *[[Tina Novak]] (1977–) == O == * [[Polona Oblak]] (1978–) * [[Irena Ograjenšek]] *[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725) * [[Matjaž Omladič]] (1950–) * [[Vesna Omladič]] (1950–) * [[Alen Orbanić]] * [[Bojan Orel]] (1953–) * [[Marko Orel]] (1980–) == P == * [[Dušan Pagon]] (1955–) * [[Marko Pahor]]? * [[Petar Pavešić]] (1964–) * [[Gregor Pavlič]] (1954–) * [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982) *[[Aljoša Peperko]] (1979–) * [[Zvonko Perat]] (1945–) * [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik * [[Mihael Perman]] (1961–) * [[Bernard Pergerl]] (1440–1501) * [[Andrej Perlah]] (1490–1551) * Andrej Perne (1979–) *([[Bogomil Pertot]] 1933-2021) * [[Matjaž Pertot]] (1959–) * [[Peter Petek]] (1944–) * [[Tatjana Petek]] (1963–) * [[Iztok Peterin]] (1974–) * [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912) * [[Anja Petković Komel]] * [[Matej Petković]] * [[Marko Petkovšek]] (1955–2023) * [[Jože Petrišič]] (1947–2023) * [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022) *[[Marija Pihlar]]? *[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978 * [[Karol Pirjevec]] (1883–1961) * [[Tomaž Pisanski]] (1949–) *[[Valentin Pivk]] (1933–2021) * [[Josip Plemelj]] (1873–1967) * [[Bor Plestenjak]] (1970–) *[[Lucijan Plevnik]] * [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–) * [[Aleksander Potočnik]] (1956–) * [[Primož Potočnik]] (1971–) * Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof. * [[Janez Povh]] (1973–) * [[Jože Povšič]] (1907–1985) * [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744) * [[Matija Pretnar]] (1982–) * [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–) * [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002) * [[Niko Prijatelj]] (1922–2003) * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–) * ([[Franci Pušavec]]) == R == * [[Martin Raič]] (1973–) * [[Janez Rakovec]] (1949–2008) * [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014) * [[Marko Razpet]] (1949–) * [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–) * [[Marijan Ribarič]] (1932–2022) * [[Boštjan Rode]] (1942–) * [[Valerij Romanovskij]] (1961–) * [[Brigita Rožič]] * [[Marina Rugelj]] (1964–) * [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–) * [[Viljem Rupnik]] (1933–) * [[Edmond Rusjan]] (1959–) *[[Nina Ružić Gorenjec]] == S == * [[Oton Sajovic]] (1907–1996) * [[Pavle Saksida]] (1960–) * [[Franc Savnik]] (1940–) * [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777) *[[Aleksander Simonič]] (1961–) *[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974) * [[Tomislav Skubic]] (1930–1996) * [[Jure Slak]] * [[Marko Slapar]] (1973–) * [[Tomaž Slivnik]] (1948–) * [[Jaka Smrekar]] * [[Marko Sodnig]] (1729–1800) * [[Alojz Sodnik]] (1883–1935) *[[Andrej Srakar]] (1975–) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959) * [[Janez Stare]] (1952–) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Konrad Stefan]] (1854–1909) * [[Boštjan Steiner]] (1680–1748) * [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987) * [[Miha Stopar]] (1983–) * Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852) * [[Rok Strašek]] (1972–) * [[Sašo Strle]] (1966–) * [[Jasna Strnad]] * [[Milena Strnad]] * [[Anton Suhadolc]] (1935–) * [[Irena Swanson]] == Š == * [[Mateja Šajna]] * [[Anton Šantel]] (1845–1920) * [[Gregor Šega]] (1974–) * [[Peter Šemrl]] (1962–) * [[Klemen Šivic]] * [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–) * [[Majda Šket]] * [[Riste Škrekovski]] * [[Majda Škrinar Majdič]] * [[Helena Šmigoc]] * [[Simon Špacapan]] (1978–) * [[Primož Šparl]] (1978–) * [[Janez Šparovec]] (1960–) * [[Špela Špenko]] * [[Ivan Štalec]] (1910–1994) * [[Janez Štalec]] (1942–2025) * [[Janez Šter]] * [[Jože Štublar]] (1955-) == T == * [[Ivo Tejkal]] (1880–1941) * [[Aleksandra Tepeh]] * [[Karl Tirnberger]] (1731–1780) * [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016) *[[Karel Toš]] (1687–1737) * [[Cveto Trampuž]] (1935–1999) * [[Zvonko Trontelj]] (1937–) *[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ? * [[Aleksej Turnšek]] (1964–) == U == * [[Jože Ulčar]] (1915–1967) *[[Aljaž Ule]] (1973–) *([[Andrej Ule]]) *[[Lan Umek]] *[[Terezija Uran]] (1935–) * [[Stanko Uršič]] (1917–2000) * [[Janez Usenik]] (1949–) == V == * [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987) * [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976) * [[Marjan Vagaja]] (1932–2019) * [[Anton Vakselj]] (1899–1987) * [[Aleš Vavpetič]] * [[Jurij Vega]] (1754–1802) * [[Vasja Vehovar]] (1958–) * [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017) * [[Dejan Velušček]] * [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]]) * [[Ivan Verčko]] * [[Aleksander Vesel]] (1965–) * [[Ivan Vidav]] (1918–2015) * [[Matija Vidmar]] * [[Žiga Virk]] * [[Vito Vitrih]] * [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987) * [[Aljoša Volčič]] (1943–) * [[Jurij Volčič]] * [[Marina Volk]] *[[Vinko Vovk]] (1919–1970) * [[Jože Vrabec]] (1940–) * [[Matej Vrečer]] (1702–1758) *[[Damjan Vrenčur]] (1980–) * [[Joso Vukman]] (1946–) == Z == * [[Marta Zabret]] * [[Eva Zabric]] (1959–) * Pavel Zajc * [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002) * [[Helena Zakrajšek]] (1965–) * [[Borut Zalar]] * [[Aleš Založnik]] (1954–) * [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]] * [[Milan Ziegler]] (1905–1984) * [[Blaž Zmazek]] (1968–) * Josip Zohil (1947–2023) * [[Nika Zorc]] * [[Dejan Zupan]] (1973–) * [[Darko Zupanc]] (1960–) * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949) == Ž == * [[Albin Žabkar]] (1901–1962) * [[Jože Žabkar]] (1900–1985) * [[Emil Žagar]] * [[Amalija Žakelj]] * [[Matjaž Željko]] * [[Janez Žerovnik]] (1958–) * [[Janez Žibert]] * [[Petra Žigert Pleteršek]] * [[Tomislav Žitko]] (1950–2023) * [[Vladimir Žitko]] (1903–1954) * [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–) * [[Matjaž Žunko]] == Glej tudi == * [[seznam matematikov]] * [[seznam slovenskih astronomov]] * [[seznam slovenskih fizikov]] * [[seznam slovenskih statistikov]] * [[seznam slovenskih računalničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki| ]] kkjb1getb60m7aaipt1g7d45umim0en 0 466 6752262 6544158 2026-09-17T23:14:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752262 wikitext text/x-wiki ‎{{drugipomeni}} {{Infopolje Filozof |name = Parmenid |caption = Parmenid }} '''Parménid''' ali '''Parménides''' ([[stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Παρμενίδης ὁ Ἐλεάτης|translit=Parmenídēs ho Eleátēs}}), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], * okoli [[540 pr. n. št.]], [[Eleja]], danes Velija, južna [[Italija]], † [[470 pr. n. št.]]. == Življenje in delo == Parmenid je bil najpomembnejši [[eleat]]. S tezami o [[bit|bitu]] velja za začetnika [[ontologija|ontologije]]. Milečani so postavili prvo vprašanje: Kaj je osnova svetu? [[Pitagora]] je postavil drugo: Kako je svet urejen? Parmenid pa je postavil tretje: Koliko je svet dostopen [[spoznanje|spoznanju]]? Kritični analizi je podvrgel ne samo [[razum]], ampak tudi druga sredstva s katerimi [[človek]] pride do spoznanja: smisel in občutek. Najprej je zavrgel občutek, ki prinaša subjektivno znanje in temelj [[mitologija|mitološkega]] pogleda na svet. Kakšen pa je odnos med smislom in razumom? To je bilo osrednje vprašanje, ki je vznemirjalo Parmenida. Rešil ga je enoznačno in to tako, da je proglasil razum kot edini izvor spoznanja [[resnica|resnice]]. Veslo usmerjeno v [[voda|vodo]] iz [[zrak]]a izgleda zlomljeno, naš otip temu nasprotuje. Kje je resnica? Čemu naj verjamemo? [[človeško oko|Očem]] ali otipu? Očitno ničemur. Občutki, ki so v vzajemnem protislovju ne morejo biti zanesljiv naslon k spoznanju sveta. Na njihovi osnovi lahko izrečemo [[mišljenje]], ne pa resnico. To poseduje le razum. Ta nam govori, da je svet stvarnost. Danes vemo, da je njegovo razumevanje nasprotja razuma in smisla [[dialektika|nedialektično]]. Vemo, da je vsak »idealni« objekt produkt večkrat ponovljene smiselne izkušnje. Smisel in razum nista protislovna, ampak harmonično dopoljnjujeta spoznavno orodje. Do tega spoznanja pa bi vseeno težko prišli z brisanjem Parmenidovih idej. On je prvi v zgodovini evropske in svetovne [[filozofija|filozofije]] sploh odkril razum. Odkritje razuma je bilo začetek demitologizacije in napredovanje novega pogleda na svet. Kar je v filozofiji zgradil Parmenid je na razum konkretnih modelov prenesel njegov učenec [[Zenon]]. Parmenid je pomemben kot miselni predhodnik [[Evklid]]a. Med drugim je tudi učil, da se bivajoče ne more [[gibanje|gibati]]. Po [[Sokrat]]ovem učencu [[Teofrast]]u je bil prvi, ki je menil, da je [[Zemlja|Zemljino]] površje krogelno, čeprav so to pripisovali tudi Pitagori, katerega pristaš je bil tudi Parmenid. Njegova utemeljitev za krogelno obliko Zemlje je bila dobra. Dokazoval je, da mora telo katerekoli oblike, različne od krogelne, pasti samo vase in da ima edino krogla obliko, ki ostane v naravi v ravnovesju. [[Aristotel]] je za dokaz tega omenjal [[Lunin mrk]]. O Parmenidu je pisal [[Platon]]. Parmenid je med letoma 480 in 470 pr. n. št. napisal delo ''O naravi''. == ''O naravi'' == Parmenidova glavno delo predstavlja [[pesnitev]] ''O naravi'' (grško Περὶ φύσεως), zapisana v [[Heksameter|heksametru]]''.'' Ohranjena je v fragmentih in predstavljala temelj za rekonstrukcijo Parmenidove filozofije in učenja. Pesnitev omenja tri poti, po katerih hodi bit, torej tri poti za človeka. Prva je pot resnice ali pot biti, druga je pot zmote ali pot ne-biti tretja pot pa je pot mnenj, pot videza, zablode in je pot navadnih smrtnikov, ki živijo življenja prežeta z mnenji.<ref>{{Navedi splet|title=Parmenidesova biografija, misel in prispevki / Filozofija|url=https://sl.thpanorama.com/articles/filosofa/parmnides-biografa-pensamiento-y-aportes.html|website=Thpanorama - Bodi boljši danes!|accessdate=2020-12-28|language=sl|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918052258/https://sl.thpanorama.com/articles/filosofa/parmnides-biografa-pensamiento-y-aportes.html|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam starogrških filozofov]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc, [http://www.kvarkadabra.net/article.php/Heraklit-Parmenid ''Heraklit, Parmenid in prve kritike grškega naravoslovja''], Kvarkadabra * [http://www.ontology.co/parmenides.htm Parmenides' of Elea Way of Truth] {{philosopher-stub}} {{Presocratics}} {{grška astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parmenid}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Dialektika]] [[Kategorija:Grki v 5. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Eleati]] [[Kategorija:Starogrški metafiziki]] 0ixseta7msqbbukf1h6xp5ai8db4zjw 0 2723 6752327 6710644 2026-09-18T07:46:15Z Octopus 13285 /* Smrti */ Murong 6752327 wikitext text/x-wiki '''4. junij''' je 155. [[dan]] [[leto|leta]] (156. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 210 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[780 pr. n. št.]] – Na [[Kitajska|Kitajskem]] so opazovali prvi zabeležen [[Sončev mrk]]. * [[1039]] – [[Henrik III. Nemški|Henrik II.]] je postal [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]]. * [[1070]] – Izdelan je bil [[sir]] [[roquefort]]. * [[1878]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Turčija]] sta sklenila [[sporazum]], po katerem je Združeno kraljestvo dobilo [[Ciper]] in se zavezalo, da bo pomagalo Turčiji, če jo napade [[Rusija]]. * [[1917]] – Podeljene so bile prve [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjeve nagrade]]. * [[1920]] – [[Madžarska]] je podpisala [[Trianonska mirovna pogodba|trianonsko mirovno pogodbo]]; [[Prekmurje]] je pripadlo [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. * [[1940]]: ** Končana je bila [[vojaška operacija|operacija]] umika iz [[Dunkerque|Dunkerqua]]. ** [[Nemčija|Nemci]] so vkorakali v [[Pariz]]. * [[1942]] – Začela se je [[bitka za Midway]]. * [[1944]] – [[zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Rim]]. * [[1961]] – Na [[Dunaj]]u sta se sestala [[John Fitzgerald Kennedy]] in [[Nikita Sergejevič Hruščov]]. * [[1970]] – [[Tonga]] je postala [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1973]] – [[Don Wetzel]], [[Tom Barnes]] in [[George Chastain]] so dobili [[patent]] za [[bankomat]]. * [[1989]]: ** Na prvih svobodnih [[volitve|volitvah]] na [[Poljska|Poljskem]] je zmagalo opozicijsko gibanje [[Solidarność|Solidarnost]]. ** [[Kitajska]] [[vojska]] je na silo zadušila [[protest]]e na [[Peking|pekinškem]] [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]], pod gosenicami [[tank]]ov je umrlo več kot 3000 protestnikov. *[[2026]] – priseže [[16. vlada Republike Slovenije]], četrta pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] == Rojstva == * [[470 pr. n. št.]] – [[Sokrat]], grški filozof († [[399 pr. n. št.]]) * [[1694]] – [[François Quesnay]], francoski ekonomist († [[1774]]) * [[1738]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj († [[1820]]) * [[1754]] – baron [[Franz Xaver von Zach]], nemški astronom († [[1832]]) * [[1877]] – [[Heinrich Otto Wieland]], nemški kemik, nobelovec 1927 († [[1957]]) * [[1907]] – [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj († [[1966]]) * [[1910]] – [[Jacques Augustin Berque]], francoski sociolog († [[1995]]) * [[1910]] – [[Anton Dermota]], slovenski operni pevec, tenorist in pedagog († [[1989]]) * [[1912]] – [[Robert Jacobsen]], danski kipar in slikar († [[1993]]) * [[1923]] – [[Vekoslav Grmič]], slovenski naslovni škof († [[2005]]) * [[1934]] – [[Lučka Kralj Jerman]], slovenska dirigentka in glasbena pedagoginja * [[1935]] – [[Franc Ankerst]], slovenski besedilopisec in glasbenik († [[2018]]) * [[1947]] – [[Viktor Klima]], avstrijski predsednik vlade * [[1950]] – [[Clifford Stoll]], ameriški astronom, računalnikar, izumitelj in pisatelj * [[1965]] – [[Michael Doohan|Michael »Mick« Doohan]], avstralski motociklistični dirkač * [[1985]] – [[David Barrufet]], nekdanji španski rokometni reprezentant * [[1975]] – [[Angelina Jolie Voight]], ameriška filmska igralka * [[1976]] – [[Jasmina Kozina Praprotnik]], strokovna delavka v športu, promotorka zdravega življenjskega sloga in pisateljica * [[1984]] – [[Giourkas Seitaridis]], grški nogometni reprezentant * [[1985]] – [[Lukas Podolski]], nemški nogometni reprezentant * [[1985]] – [[Bar Refaeli]], izraelska manekenka * [[1991]] – [[Tina Juršič]], slovenska badmintonistka * [[1993]] – [[Juan Iturbe]], paragvajski nogometni reprezentant * [[1999]] – [[Domen Prevc]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[333]] – [[Murong Hui]], vojvoda Ljaodonga (* [[269]]) * [[1039]] – [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], rimsko-nemški cesar (* [[990]]) * [[1086]] – [[Sulejman ibn Kutalmiš]], sultan Ruma (* ni znano) * [[1094]] – [[Sančo Ramirez]], aragonski kralj (* [[1042]]) * [[1102]] – [[Vladislav I. Herman]], poljski vojvoda (* [[1044]]) * [[1134]] – [[Magnus I. Švedski|Magnus I.]], švedski kralj (* [[1106]]) * [[1135]] – [[cesar Huizong (Song)|Huizong]], kitajski cesar iz dinastije Song (* [[1082]]) * [[1206]] – [[Adela Šampanjska]], francoska kraljica (* [[1140]]) * [[1246]] – [[Izabela Angoulêmska]], angleška kraljica, soproga Ivana Brez dežele, lusignanska baronica (* [[1188]]) * [[1257]] – [[Pšemisl I. Poljski|Pšemisl I.]], vojvoda Velikopoljske (* [[1220]]) * [[1463]] – [[Flavio Biondo]], italijanski zgodovinar (* [[1392]]) * [[1585]] – [[Marc-Antoine de Muret]], francoski humanist, učenjak (* [[1526]]) * [[1707]] – [[Krištof Cellarius]], nemški klasični učenjak (* [[1638]]) * [[1798]] – [[Giacomo Casanova]], italijanski pustolovec, duhovnik, pisatelj, vohun, vojak, diplomat (* [[1725]]) * [[1864]] – [[Nassau William Senior]], angleški ekonomist (* [[1790]]) * [[1872]] :: [[Stanisław Moniuszko]], poljski skladatelj (* [[1819]]) :: [[Johan Rudolf Thorbecke]], nizozemski državnik (* [[1798]]) * [[1875]] – [[Eduard Mörike]], nemški pisatelj, pesnik in prevajalec (* [[1804]]) * [[1933]] – [[Ahmet Haşim]], turški pisatelj (* [[1884]]) * [[1941]] – [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], nemški cesar (* [[1859]]) * [[1942]] – [[Reinhard Heydrich]], nemški nacistični uradnik (* [[1904]]) * [[1949]] – [[Maurice Blondel]], francoski filozof (* [[1861]]) * [[1967]] – [[Lloyd Viel Berkner]], ameriški fizik, inženir (* [[1905]]) * [[1968]] – [[Alexandre Kojève]], francoski filozof ruskega rodu (* [[1902]]) * [[1970]] – [[Horace Greely Hjalmar Schacht]], nemški bankir, finančnik (* [[1877]]) * [[1971]] – [[György Lukács]], madžarski marksistični filozof in literarni toeretik (* [[1885]]) * [[1973]] – [[Maurice René Fréchet]], francoski matematik (* [[1878]]) * [[1975]] – [[Valentin Ferdinandovič Asmus]], rusko-sovjetski filozof (* [[1894]]) * [[1985]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt (* [[1911]]) * [[2013]] – [[Joey Covington]], ameriški bobnar (* [[1945]]) == Prazniki in obredi == * [[Tonga]] – narodni dan [[Kategorija:Dnevi v letu|604]] [[Kategorija:Junij|104]] 4amh0i5pgt5pypxg2ujcnvjxabzp4kb 0 3036 6752328 6626469 2026-09-18T07:48:01Z Octopus 13285 Murong 6752328 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 333''' ('''[[rimske številke|CCCXXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * 4. junij – [[Murong Hui]], vojvoda Ljaodonga (* [[269]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 333|*]] fgb8tp6nusv4jvel0qc2rg1p4imk9nf 0 3100 6752326 6616411 2026-09-18T07:44:18Z Octopus 13285 Murong 6752326 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 269''' ('''[[rimske številke|CCLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Murong Hui]], vojvoda Ljaodonga († [[333]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 269|*]] 8zr7u0kit0at59vj65t2c4y517gjgn1 0 3489 6752358 6750383 2026-09-18T08:26:43Z Sportomanokin 14776 /* Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem */ 6752358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Čebulj]] |grb=Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerklje na Gorenjskem.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerklje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=78,0 |prebivalstvo=8029 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4030 |ženske=3999 |sedež=[[Cerklje na Gorenjskem]]}} '''Občina [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994. Nahaja se na prehodu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] v gorski svet [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] na severu in v hriboviti svet [[Tunjiško gričevje|Tunjiškega gričevja]] na vzhodu. Obsega 7800 hektarov in je razdeljena na 30 naselij, katerih tretjina leži v hribovitem svetu in dve tretjini na ravninskem delu občine in ki skupaj štejejo približno 8.000 prebivalcev. Občina je del [[Upravne enote Slovenije|Upravne enote]] [[Kranj]] in pripada [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]]. == Zgodovina občine == S Provizoričnim zakonom o občinah, ki je bil sprejet 17. marca [[1849]], se je začelo oblikovanje slovenske lokalne samouprave. Leta [[1854]] je nastala tudi občina Cerklje, ki je spadala v kranjski [[okraj]]. Ločeno se je oblikovala tudi občina [[Velesovo]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] pa so se kmalu začele razprave o premajhnosti občin, zato je prišlo do njihovega združevanja. Med ukinjenimi občinami je bila tudi občina Velesovo (priključena je bila [[Občina Šenčur|občini Šenčur]]), medtem ko je občina Cerklje ohranila svoj status.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture.|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|year=2000|location=Maribor}}</ref> Nastanek [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države SHS]] in nato [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prinesel večjih sprememb za lokalno samoupravo. Občina Cerklje je ohranila svoj naziv.<ref name=":0" /> V letu [[1930]] je z banovo Odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju [[Dravska banovina|Dravske banovine]] občina Cerklje postala tudi zdravstvena občina, v katero so bile vključene občine: Cerklje, Lahovče, Šenčur, Velesovo, Voglje in Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/183/1930.pdf »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.«] ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine.'' 10. september 1930. </ref> Leta [[1933]] je bila izvedena komasacija občin v Dravski banovini. Občina Cerklje je ohranila status občine znotraj Kranjskega sreza, status občine pa je izgubilo Velesovo, ki se je zopet pridružilo občini Šenčur.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je prišlo do [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]], ki je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Svojo »civilno oblast« je na eni strani oblikoval [[Okupacija|okupator]], na drugi strani pa se je oblikovala tudi »oblastna struktura« v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. [[Gorenjska]], kjer leži občina Cerklje, je bila okupirana s strani nemških okupatorjev.<ref name=":0" /> Septembra [[1945]] je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je razdelil Slovenijo na pet okrožij, ta pa so bili razdeljena na posamezne okraje in kraje. Cerklje so postale kraj znotraj okraja Kranj. Posebej so bili kot kraji opredeljeni tudi: Brniki, Grad, Šenturška Gora ter Velesovo.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf »Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije.«] ''Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije.'' Letnik 1, št. 33. 8. september 1945. </ref> V letu 1946 je prišlo do dopolnitve tega zakona. Cerklje so še vedno ohranile status kraja, znotraj katerega je bilo osem katastrskih občin (Cerklje, Grad, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora ter Zgornji Brnik). V kranjskem okraju je deloval še kraj Velesovo, v kamniškem okraju pa kraj Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf »Zakon o upravni razdelitve Ljudske republike Slovenije.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije''. Letnik III, št. 26, 3. april 1946. </ref> Z Zakonom o razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ([[1952]]) pa je prišlo do večjih sprememb. Kraji so bili ukinjeni, namesto njih pa so bile ustanovljene večje občine. Status občine je pridobila tudi cerkljanska občina.<ref name=":0" /> Pridobila pa je tudi na svoji velikosti, saj so se ji pridružile [[Katastrska občina|katastrske občine]], ki so v preteklosti delovale ločeno. Leta 1952 je občina Cerklje obsegala naslednje katastrske občine: Cerklje, Češnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog ter Zgornji Brnik.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf »Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije.'' Letnik IX., št. 11, 19. april 1952. </ref> Občina Cerklje je bila v letu [[1960]] ukinjena ter priključena [[Mestna občina Kranj|občini Kranj]], kjer je ostala vse do sprememb v letu 1994. Na območju bivših občin pa so se oblikovale krajevne skupnosti. Na področju bivše občine Cerklje so obstajale naslednje krajevne skupnosti: Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog.<ref name=":0" /> V novoustanovljeni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] so bili 29. maja [[1994]] izvedeni posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. Eno izmed referendumskih območjih je predstavljalo tudi Cerklje na Gorenjskem, ki je vključevalo naslednja naselja: Ambrož pod Krvavcem, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiška vas, Štefanja gora ter Vašca. Vsa ostala naselja današnje občine so bila vključena v referendumsko območje za ustanovitev občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-0993/odlok-o-dolocitvi-referendumskih-obmocij-za-ustanovitev-obcin »Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.«] ''Uradni list Republike Slovenije.'' Št. 22/1994. </ref> Na referendumskem območju je o ustanovitvi občine Cerklje na Gorenjskem glasovalo 1.306 prebivalcev zgoraj omenjenih naselij. Samo 21,4 % glasov se je strinjalo z ustanovitvijo nove občine, medtem ko je večji del volivcev (76,6 %) glasoval proti in bi raje ostal del večje občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994033.pdf »Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994.«] ''Uradni list Republike Slovenije''. Št. 33/1994.</ref> Kljub neuspelemu [[Referendum|referendumu]] je bila 3. oktobra 1994 ustanovljena tudi današnja občina Cerklje na Gorenjskem. Občina Cerklje je že ob svojem nastanku obsegala vseh 30 naselij, ki jih obsega še danes.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994060.pdf »Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.«] Uradni list Republike Slovenije. Št. 60/1994. </ref> V cerkljanski občini so kot najbolj primernega kandidata prepoznali [[Franc Čebulj|Franca Čebulja]], ki je bil na volitvah izvoljen za župana novonastale občine.<ref>{{Navedi revijo|last=Žalar|date=25. 2. 1994|title=Cerklje bodo občina: Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_15_L.pdf|magazine=Gorenjski glas|page=4}}</ref> Čebulj je eden izmed petih županov, ki opravljajo že svoj osmi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2024/09/srecali-so-se-zupani-ki-so-na-funkciji-od-zacetka-lokalne-samouprave/|title=Srečali so se župani, ki so na položaju od začetka lokalne samouprave|date=2024|accessdate=2. 1. 2025|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega.}}</ref> == Občina danes == Ob popisu leta 2002 je imela občina 6.369 prebivalcev. [[Slovenščina]] je bila materni jezik 6.155 (96,6 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 34 (0,5 %) osebam, [[hrvaščina]] pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2 %) oseb. 5.047 ali 79,3 % je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Občina Cerklje na Gorenjskem je leta 2024 imela 7.825 prebivalcev. Od tega je bilo 3.914 žensk ter 3.911 moških. V občini Cerklje na Gorenjskem se nahaja [[Osnovna šola Davorina Jenka]], ki ima v [[Zalog pri Cerkljah|Zalogu pri Cerkljah]] še podružnično šolo. V občini se nahaja tudi več vrtcev. Od leta [[2020]] v občini deluje tudi nov [[zdravstveni dom]], v katerem so lekarna, dve splošni ambulanti, pediatrična ambulanta, fizioterapevt, zobozdravstvena ambulanta, pulmološka ambulanta in arhiv občine. V [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartnem pri Cerkljah]] se je v letu [[2015]] odprl tudi dom starostnikov Taber. Velik pomen za občino pa ima tudi njena prometna lega, saj se nahaja v neposredni bližini [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana]], ki je osrednje državno letališče. Pomembna gospodarska dejavnost, po kateri je znana občina, je tudi [[turizem]]. Poleg [[Krvavec|Krvavca]], ki turiste privablja tako poleti, predvsem pa v zimskem času, je v občini še obsežna druga obiska vredna ponudba – kulturne znamenitosti, kolesarske in pohodniške poti, tematske poti… == Naselja v občini == [[Adergas]], [[Ambrož pod Krvavcem]], [[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]], [[Cerkljanska Dobrava]], '''[[Cerklje na Gorenjskem]]''', [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]], [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Glinje, Cerklje na Gorenjskem|Glinje]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], [[Lahovče]], [[Poženik]], [[Praprotna Polica]], [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]], [[Pšenična Polica]], [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]], [[Sidraž]], [[Spodnji Brnik]], [[Stiška vas]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]], [[Šenturška Gora]], [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]], [[Štefanja Gora]], [[Trata pri Velesovem]], [[Vašca]], [[Velesovo]], [[Viševca]], [[Vopovlje]], [[Vrhovje]], [[Zalog pri Cerkljah]], [[Zgornji Brnik]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Čebulj]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.cerklje.si/ Cerklje na Gorenjskem], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerklje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Občina Cerklje na Gorenjskem|*]] [[en:Cerklje na Gorenjskem]] {{normativna kontrola}} 64msc0kdx5r5b0vbu8n276jepuy4j17 0 3584 6752353 6690948 2026-09-18T08:23:42Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6752353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Branko Kidrič]] |grb=Coat of arms of Rogaška Slatina.svg |lokacija=Karte Rogaska Slatina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=11679 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6051 |ženske=5628 |splet=https://www.rogaska-slatina.si/si/|sedež=[[Rogaška Slatina]]}} '''Občina Rogaška Slatina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], turističnem mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine. Znana je po svoji [[slatina (voda)|mineralni vodi]], [[Zdravilišče Rogaška|toplicah]] in proizvodnji izdelkov iz [[kristal]]nega [[steklo|stekla]]. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatinčani (Rogačani so prebivalci sosednjega [[Rogatec|Rogatca]]). == Zgodovina == Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]] in [[Kelti|Keltov]], ko je mimo [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]]a in Rogatca vodila cesta iz [[Celje|Celeie]] do [[Ptuj|Petovie]]. V neposredni bližini vrelca [[Tempel]] so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji [[Kostrivnica|Kostrivnici]] pa keltske kovance. Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal [[Alkimija|alkimist]] [[Leinhardt Thurneysser]] iz [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]] v svojem delu [[Pison]]. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo [[Hrvati|hrvaškemu]] [[ban]]u [[Peter Zrinjski|Petru Zrinjskemu]], ki je leta [[1665]] pozdravil svoja jetra s pitjem te vode. Prva znanstvena monografija, ki podrobno opisuje njene značilnosti, je Roitschocrene nemškega zdravnika [[Johann Benedict Gründl|Johanna Benedicta Gründla]]. V delu se pojavi bakrorez z upodobitvijo grške mitološke pripovedi o nastanku izvira [[Hipokrena|Hipokrene]] izpod kopit [[Pegaz]]a, simbolično postavljen v okolje današnje Rogaške Slatine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Roitschocrene, das ist ausführliche Beschreibung deß in Unter-Steyer weit-berühmten Roitschen Sauerbrunn (etc.)|url=https://books.google.si/books?id=8apNAAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP6#v=onepage&q&f=false|publisher=Widmanstetter Erben|date=1687|language=de}}</ref> Omenjena naslovna ilustracija je služila kot navdih za upodobitev Pegaza v aktualnem grbu občine.<ref>{{Navedi splet|title=The FAME: Slovenija - općine, 14. dio (Raz-Sev)|url=https://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/si-obc14.html#si-rs|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|accessdate=2020-04-12}}</ref> Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta [[1803]], ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem [[grof Attems|grofom Attemsom]] odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta [[1908]] so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. [[Joseph Knett|Josepha Knetta]] našli najbolj mineralizirano vodo [[Donat]]. Zaradi visoke vrednosti [[magnezij]]a ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. Rogaška Slatina je tekom zgodovine večkrat veljala za obmejno območje. Za časa rimskega imperija je tu potekala meja med provincama [[Norik (rimska provinca)|Norikom]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], za časa visokega srednjega veka je ob Sotli potekala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], za časa [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] pa je reka [[Sotla]] razmejevala deželo Štajersko in Hrvaško, za časa dualizma pa posledično mejo med Avstrijskim in Ogrskim delom države. Ob razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] je Sotla ostala mejna reka med [[Dravska banovina|Dravsko]] in [[Savska banovina|Savsko banovino]] znotraj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]], oziroma kasneje Dravsko in Hrvaško banovino. Leta 1941 z [[Aprilska vojna|nemškim napadom na Jugoslavijo]] in kasnejšo nemško zasedbo Štajerske, je Rogaška Slatina ponovno postala obmejno območje med dvema političnima tvorbama, med [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] (oziroma med nemško okupacijsko cono) in [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Potek nemško-hrvaške meje je bil opredeljen v sporazumu o meji, ki je predvidel, da bo dokončen potek meje določila mešana hrvaško-nemška komisija. Komisija je imela svoj sedež v Rogaški Slatini, kjer se je v prostorih Hotela Štajerski dvor od konca maja do 30. oktobra 1941 sestajalo osebje obeh komisijskih delegacij. Hrvaška delegacija se je ob koncu oktobra leta 1941 preselila v [[Zagreb]] in [[Klanjec]], nemško delegacijsko osebje, pa je še naprej ostalo v Rogaški Slatini, kjer so do 28. junija 1942 razreševali mejna vprašanja na nemško-hrvaški meji.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2020|title=Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945)|url=https://www.academia.edu/42735267/%C5%BDivljenje_ob_meji_Roga%C5%A1ka_Slatina_in_Obsotelje_kot_jugovzhodna_meja_nem%C5%A1kega_rajha_1941_1945_|magazine=Zbirka Historia, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}</ref> 12. aprila 1941, kmalu po nemškem napadu na Jugoslavijo, so slatinski Nemci - ''volksdeutscherji'' - zasegli občinsko upravo in čakali na nemškega župana. 14. aprila je Herbert Miglitsch kot ''Ortsgruppenführer'' v Občinskem domu v Rogaški Slatini prevzel upravljanje občine, njegov prevzem urada pa je sovpadal s Hitlerjevim poveljem o začetku izvajanja [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemške civilne uprave]] na zasedenih ozemljih v Sloveniji.<ref name=":0" /> V zadnjih dneh vojne so se skozi Rogaško Slatino vile kolone nemške vojske in kolaboracionistične enote, ki so še vedno množično plenile in pobijale nedolžne ljudi v okolici Rogaške Slatine. Nemške policijske, žandarske, graničarske in vojaške enote so Rogaško Slatino zapustile do 7. maja 1945, med zadnjimi pa je odšel Heribert Miglitsch, ki je 8. maja pobegnil prek avstrijske meje. Istega dne je Nemčija v Berlinu brezpogojno kapitulirala.<ref name=":0" />{{slog}} [[Slika:RogaskaSlatina3.JPG|thumb|Pavilijon]] [[Slika:Steklarna-Rogaska.JPG|thumb|Steklarna Rogaška]] [[Slika:RogaskaSlatina4.JPG|thumb|Vrelec Donata]] [[Slika:RogaskaSlatina5-Donat.JPG|thumb|Donat]] [[Slika:Zdraviliski park Rogaska Slatina.JPG|thumb|Zdraviliški park]] == Lega == Rogaška Slatina leži v [[Spodnji Posotelj|Spodnjem Posotelju]], na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je 228 metrov, geografska lega pa je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. Površina občine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora. == Podnebje == Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); jesenske temparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 in 1100 milimetri. Ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to zelo dobro vpliva na bujno vegetacijo. == Vegetacija == Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast. == Prebivalci == Arheološke najdbe pričajo, da je bilo širše območje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina po zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in s steklarstvom v njej je 5685 moških in 5447 žensk. == Turizem == Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera. == Gospodarstvo == Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo. == Šolstvo == V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo programe: splošna gimnazija, športna gimnazija, tehnik optik, tehnik steklar in steklar. V občini se nahaja tudi Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je z izobraževalnimi programi in drugimi dejavnostmi na območju Obsotelja in Kozjanskega prisotna že 50 let. == Pomembne stavbe == Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje Branko Kidrič, dom upokojencev ''Pegazov dom'', Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Anin dvor, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju teh. == Naselja v občini == [[Brestovec]], [[Brezje pri Podplatu]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Čača vas]], [[Drevenik]], [[Gabrce]], [[Gabrovec pri Kostrivnici]], [[Gradiški Dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol]], [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Kamna Gorca]], [[Male Rodne]], [[Nimno]], [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]], [[Podturn, Rogaška Slatina|Podturn]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]], [[Ratanska vas]], [[Rjavica]], '''[[Rogaška Slatina]]''', [[Spodnja Kostrivnica]], [[Spodnje Negonje]], [[Spodnje Sečovo]], [[Spodnji Gabrnik]], [[Strmec pri Svetem Florijanu]], [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]], [[Tekačevo]], [[Topole, Rogaška Slatina|Topole]], [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]], [[Tuncovec]], [[Velike Rodne]], [[Vinec]], [[Zagaj pod Bočem]], [[Zgornja Kostrivnica]], [[Zgornje Negonje]], [[Zgornje Sečovo]], [[Zgornji Gabrnik]]. == Krajevne skupnosti == Občina Rogaška Slatina je razdeljena na tri krajevne skupnosti: * Mestna Krajevna skupnost Rogaška Slatina (vključuje območja: mesto Rogaška Slatina (55 ulic in trgov) ter naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska) * Krajevna skupnost Kostrivnica (vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna Gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica in Zgornji Gabernik) * Krajevna skupnost Sv. Florijan (vključuje naselji: Strmec pri Sv. Florijanu in Sv. Florijan) ==Statistični pregled== Občina Rogaška Slatina je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], Rogaška Slatina, [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Rogaška Slatina pripadlo 41 (tj. 22 %) naselij, 10.780 (tj. 33 %) prebivalcev in 51,5&nbsp;km² (tj. 18 %) ozemlja. Naselje Ločen Dol (s 165 prebivalci) je bilo že leta 1979 v celoti priključeno naselju Rogaška Slatina. Naselju Rogaška Slatina so bili v tem letu priključeni še deli ozemlja naselij [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] (zmanjšano po številu prebivalstva za 78 %), [[Ratanska vas]] (85 %), [[Tekačevo]] (25 %), [[Spodnje Sečovo]] (5 %), [[Prnek]] (22 %) in [[Rjavica]]. Tako se je naselje Rogaška Slatina administrativno povečalo za 1.067 prebivalcev. V obravnavanem obdobju so štiri naselja dobila nova imena: Stojno selo je bilo preimenovano v [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]] (leta 1993), Strmec pri Rogatcu je bil preimenovan v [[Strmec pri Svetem Florijanu]] (leta 1993), Spodnji Gabrnik je bil preimenovan v [[Spodnji Gabernik]] (leta 2002) in Zgornji Gabrnik je bil preimenovan v [[Zgornji Gabernik]] (leta 2002). Leta 1993 je bil del naselja Strmec pri Rogatcu (z 200 prebivalci) priključen naselju Stojno selo. Zaradi te spremembe se je administrativno »preselilo« okoli 30 oseb. Naselje Rogaška Slatina se je leta 2002 po številu prebivalstva administrativno povečalo, in sicer za (okoli) 115 oseb. Manjši deli ozemlja naselij Tržišče (zmanjšano za (okoli) 15 oseb), Tekačevo (20) in Ratanska vas (50) so bili ponovno priključeni naselju Rogaška Slatina, na novo pa še del naselja [[Spodnje Negonje]] (30). == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Branko Kidrič]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogaška Slatina municipality}} * [http://www.rogaska-slatina.si/ Rogaška Slatina], uradna stran občine. * [http://www.rogaska.info/ Spletni portal Rogaska.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703131444/http://www.rogaska.info/ |date=2006-07-03 }} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] egxe9b1wi77lh1nh06vr20mba57c83u 0 9345 6752115 6732653 2026-09-17T13:58:03Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6752115 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filozofija|filozofov]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Adam]] *[[Frane Adam]] *[[Gregor Adlešič]] * [[Anton Ambschel]] *[[Rok Ampach]] *[[Gorazd Andrejč]] *[[Viktor Antolin]] *[[Ernest Apfaltrer]] *[[Marko Arnež]] *[[Dejan Aubreht]] *[[Jože Ažman (filozof)|Jože Ažman]] *[[Matej Ažman]] == B == *[[Karolina Babič]] *[[Jan Babnik]] *[[Vasja Badalič]] *[[Eva Dolar Bahovec]] *[[Ana Bajželj]] *[[Robert Barbo Waxenstein]] *[[Izidor Barši]] * [[Ludvik Bartelj]] *[[Vladimir Bartol]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Jan Bednarik]] *[[Rok Benčin]] *[[Leopold Benko]] *[[Tina Berden]] *[[Zvonko Bergant]]? * [[Ivan Bernik (filozof)|Ivan Bernik]] * [[Zvonimir Bernot]]? *[[Bratko Bibič]] *[[Igor Bijuklič]] *[[Tina Bilban]] *[[Josip Birsa]] *[[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] *[[Nena Bobovnik]]? *[[Ivan Boh]] * [[Bojan Borstner]] *[[Andrej Božič]]? *[[Mirko Božič]] * [[Miran Božovič]] * [[Janez Bregant]] * [[Pia Brezavšček]] *[[Boris Brezovac]] *([[Bernard Brščič]]) *[[Vinko Brumen]] *[[Matej Budin]] *[[Aleš Bunta]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Petra Cajnko]] *[[Fran Celestin]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Borut Cerkovnik]] *[[Branko Cestnik]] *[[Jan Ciglenečki]] *[[Janez Ciperle]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Metka Cotič]] * [[Nina Cvar]]? == Č == *[[Nadežda Čačinovič]] *[[Petra Čeferin]] *[[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Igor Černe]] *[[Franjo Čibej]] *[[Katja Čičigoj]] *[[Boris Čok]]? *[[Jožef Čuček]] *[[Primož Čučnik]] == D == *[[Božidar Debenjak]] *[[Luka Debevec Mayer]] *[[Franc Derganc (1877–1939)|Franc Derganc]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Andrej Detela]]? *[[Jure Detela]]? *[[Branko Diehl]] *[[Ignacij Dinzl]] *[[Vlado Dimovski]] *[[Filip Dobranić]] * [[Mladen Dolar]] *[[Simon Dolar]] * [[Sašo Dolenc]] *[[Robert Dolinar]] *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Andrej Drapal]] *[[Franc Dovnik]] == E == *[[Silvin Eiletz]] *[[Karel Enders]] *[[Jurij Erber]] *[[Franc Anton Erber]] *[[Anton Erberg]] *[[Franc Jakob Erberg]] *[[Aleš Erjavec]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Tomaž Erzar]] *[[Manca Erzetič]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Klemen Fele]] * [[Anton Fister]] * [[Boris Fras]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *[[Franc Friškovec]]? *([[Boris Furlan]]) == G == * [[Aljoša Gadžijev]]? *[[Smiljana Gartner]] *[[Magdalena Germek]] * [[Franc Ksaver Gmeiner]] *[[Andrej Gnezda]] *[[Stanko Gogala]] *[[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček (Kermauner)]] *[[Tea Golob]]? *[[Gregor Golobič]] *[[Andrej Gosar]]? *[[Anton Gregorin]] *[[Uroš Grilc]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Tomaž Grušovnik]] *[[Karel Gržan]] *[[Marina Gržinić]] == H == *[[Simon Hajdini]] *[[Manuela Ham]] *[[Cvetka Hedžet Tóth]] *[[Martin Hergouth]] *[[Gracijan Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Herman Koroški]] *[[Alenka Hladnik]] * [[Jože Hlebš]] *[[Evgenij Hočevar]] *[[Josip Hohnjec]] *[[Nika Hölcl Praper]]? *[[Jože Hrovat (filozof)]] *[[Milan Hosta]] *[[Slavko Hozjan]] *[[Mirko Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Tine Hribar]] *[[Valentina Hribar Sorčan]] *[[Emil Hrovat]] (1909-72) * [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]] * [[Vanja Huzjan]] * [[Matija Hvale]] == I == * [[Andreja Inkret]] * [[Anton Ivančič (agronom)|Anton Ivančič]] == J == *[[Matjaž Jager]]? *[[Anton Jamnik]] *[[Matija Jan]] - Fifi *[[Žitomir Janežič]] *[[Janez Janžekovič]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Luka Jeran]] *[[Irenej Jerič]] * [[Frane Jerman]] * ([[Janez Jerovšek]]) *[[Maksimilijan Jezernik]] *[[Ana Jovanović]] *[[Bojana Jovićević]] * [[Klement Jug]] * [[Janez Juhant]] * [[Tomaž Jurca]]? * [[Ivan Jurič]] *([[Janez Justin]]) *[[Jelena Justin]]? *[[Ana Juvančič Mehle]] == K == * [[Valentin Kalan]] *[[Jernej Kaluža]] *[[Tjaša Kancler]]? *[[Zoran Kanduč]]? *[[Krištof Kandut]] * [[Božidar Kante]] * [[Edvard Kardelj]]? * [[Mario Kardum]] * [[Franc Samuel Karpe]] *[[Ivan Kejžar]] *[[Taras Kermauner]] *[[Jelka Kernev Štrajn]]? *[[Ivo Kerže]] *[[Andrej Kirn]] *[[Gal Kirn]] *[[Ciril Klajnšček]] * [[Friderik Klampfer]] *[[Peter Klepec (filozof)|Peter Klepec]] *[[Mala Kline]] * [[Branko Klun]] * [[Klemen Klun]] * [[Žiga Knap]] *[[Nataša Kne|Nataša]] Leben? * [[Zdravko Kobe]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Matic Kocijančič]] *[[Ingrid Kodelja]] *[[Zdenko Kodelja]] *[[Pavel Kogej]] *[[Nina Kojima]] *[[Aljoša Kolenc]] *[[Bara Kolenc]] *[[Katja Kolšek]] *[[Pavel Koltaj]] * [[Milan Komar]] * [[Dean Komel]] * [[Mirt Komel]] *[[Svit Komel]] * [[Andrina Tonkli Komel]] *[[Urban Kordeš]] *[[Gorazd Korošec]] *([[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]) *[[Viktorija Kos]]? *[[Vladimir Kos]] *[[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] *[[Blaž Kosovel]] *[[Ivan Kosovel (1952)|Ivan Kosovel]] (1952-2000) *[[Miha Kosovel]] *[[Aleš Košar]] * [[Rudolf Kotnik (filozof)|Rudolf Kotnik]] * [[Lia Lola V. Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] *[[Jani Kovačič]] *[[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič Peršin]] *[[Primož Kozak]] *[[Dragica Krajnc]] *[[Nina Krajnik]] *[[Albin Kralj]] *[[Uroš Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Aljoša Kravanja]] *[[Jela Krečič]] Žižek * [[Lev Kreft]] *[[Janez Evangelist Krek]] *([[Zdenka Kristan]]) * [[Josip Križan]] *[[Gregor Kroupa]] *[[Janez Krstnik Kružila]] (Cruxilla) *[[Samo Krušič]] *[[Lea Kuhar]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Mojca Kumerdej]] *[[Bojana Kunst Štromajer]] * [[Martin Kuralt]] * [[Mateja Kurir]] Borovčić * [[Arne Kušej]] *([[Tonči Kuzmanić]]) *[[Peter Kvaternik]]? == L == * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Leopold Lenard]] *[[Alfred Leskovec]] *[[Matjaž Ličer]] *[[Vojislav Likar]] * [[Jožef Kalasanc Likavec]] *[[Matija Lipold]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Martin Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] * [[Cene Logar]] *[[Tea Logar]] *[[Aleš Lokar]]? *[[Andrej Lokar]] *[[Dragotin Lončar]]? *[[Maja Lovrenov]] *[[Janko Lozar Mrevlje]] *[[Uroš Lubej]] *[[Peter Lukan]] *[[Izar Lunaček|Tilen Izar Lunaček]] == M == *[[Ernst Mach]] *[[Dušan Macura]] *[[Boris Majer]] *[[Katarina Majerhold]] *[[Maja Malec]] *([[Ernst Mally|Ernest Mally]]) *[[Georg Mally]] *[[Marko Markič]] *[[Mihael Markič]] * [[Olga Markič]] *[[Hieronim Markilič]] *[[Ana Martinjak Ratej]] *[[Martin Matek]] *[[Jurij Matjašič]] *[[Dejan Meh Savić]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Aleš Mendiževec]] *([[Božidar Merc]]) *[[Iris Merkač]] *[[Boris Mihačevič]]/[[Borislav Mihačević]] *[[Jonas Miklavčič]] *([[Fran Miklošič]]) * [[Maja Milčinski]] *[[Jožef Mirt|(Jožef Mirt]]) * [[Jožef Mislej|Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Nenad Miščević]] *[[Josef Anton Mitsch]] *[[Peter Mlakar]] *([[Rastko Močnik]]) *[[Vinko Močnik]] * [[Gregor Moder]] *[[Valter Motaln]] * [[Helena Motoh]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Jožef Muhovič]] *[[Maja Murnik]] == N == *[[Miha Naglič]] *[[Martin Nahtigal]] *[[Boštjan Narat]] *[[Maruša Nardoni]]? *[[Ignac Navernik]] *[[Boštjan Nedoh]] *[[Josip Nejedli]] *[[Bogomir Novak]] * [[Jožef Novak (filozof)|Jožef Novak]] == O == * [[Miklavž Ocepek]] * [[Domen Ograjenšek]] *[[Marjan Ogrinc]] * [[Luka Omladič]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Janez Krstnik Osgnach]]/Ošnjak *[[Borut Osojnik]] *[[Iztok Osojnik]]? * [[Borut Ošlaj]] * [[Jožef Ošlaj]] * [[Vinko Ošlak]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Henrich Pabst]] * [[Miloš Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Boris Palčič]] *[[Jurij Pauschek]] *([[Marijan Pavčnik]]) * [[Andrej Pavlica]] *[[Primož Pečenko]] *[[Hubert Pehani]]? *([[Marijan Peklaj]]) * [[Stojan Pelko]] * [[Franc Albert Pelzhoffer]] (1643–1710) * ([[Anton Perenič]]) *[[Jan Peršič]] *[[Sebastijan Pešec]] *[[Nina Petek]] *[https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/researcher/70154 Tara Peternell] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Gotfrid Pfeifer]] *[[Borut Pihler]] * [[Andrej Pinter]] *[[Gašper Pirc]] *([[Dušan Pirjevec]]) *[[Jernej Pisk]] * ([[Leonid Pitamic]]) * [[Franci Pivec]] * Rok Plavčak *[[Igor Pleško]] *[[Jože Plevnik]]? * [[Franjo Podgornik]] *[[Jasmina Podlesek]] *[[Gregor Podlogar]] *([[Slavko Podmenik]]) *[[Jurij Žiga Pogačnik]] *[[Goran Potočnik Černe]] * [[Matjaž Potrč]] * [[Franc Poznič]] * [[Pavel Požar]] *[[Jožef Premrov|Jože(f) Premrov]] *[[Brikcij Preprost]] *[[Anton Prešeren]] * [[Igor Pribac]] *[[Aleš Primc]] *([[Jovita Pristovšek]])? *[[Miklavž Prosenc]] *[[Miran Puconja]]? *[[Mojca Puncer]] *[[Anton Purgstall]] == R == *[[Raid Al-Daghistani]] *[[Pavle Rak]] *[[Gvido Rant]] *[[Jože Rant]] (Jose A. Rani) *[[Maja Ratej]] *[[Jani Razpotnik]]? *[[Ivan Rebernik]] *[[Tanja Rebula]] *[[Johannes Ferdinand Rechbach]] *[[Ambrož Redeskini|Ambrož (Ambrozij) Redeskini]] *[[Joseph Reichenau]] *[[Bogumil M. Remec]] *[[Peter Pavel Remec]] *[[Primož Repar]] *[[Tadej Rifel]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Rado Riha]] * [[Damjan Ristić]]? * [[Maks Robič]] *[[Vinko Rode]] *[[Lovrenc Rogelj]] *[[Ivan Rojnik]] *[[Mihajlo Rostohar]]? *([[Jana S. Rošker]]) *[[Andrej Rot]] *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]]? *[[Tatjana Rozman]] *[[Jože Ručigaj]] *[[Matevž Rudl]] *[[Branko Rudolf]] *[[Maksim Ruesch]] *[[Marina Rugelj]] *[[Mojca Rupar Korošec]] *[[Josip Rus]] *[[Veljko Rus]] *([[Velko S. Rus]]) * [[Vojan Rus]] *[[Dušan Rutar]] == S == * [[Sami Al-Daghistani]] * [[Elizej Sargar]] * [[Renata Salecl]] * [[Mitja Sardoč]]? * [[Dejan Savić|Dejan (Meh) Savić]] * [[Luka Savić]] * [[Alois Schlör]] * [[Ana Schnabl]] *[[Gregor Schoettl]] (Schöttl) *[[Alma Sedlar]] * [[Vladimir Seliškar]] * [[Josip Sernec]] * ([[Tea Sernelj]]) * [[Jernej Sever]] *[[Jan Simončič]] *[[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] *[[Jure Simoniti]] *[[Adnan Sivić]] *[[Žiga Skerpin]] (Sigismund Skerpin/Škrpin) *[[Andrej Skrbinek]] *[[Štefan Smej]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Vid Snoj]] *[[Alma Sodnik]] *[[Alenka Spacal]] *([[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]]) *[[Mihael Fidel Sreš]] * [[Vladimir Sruk|Vladimir (Vlado) Sruk]] *[[Wolfgang Stegmüller]] (po materi slovenskega rodu) *[[Jadran Sterle]] * [[Vojko Strahovnik]] *[[Janez Strehovec]] *[[Anton Stres]] *[[Gregor Strle]] *[[Toma Strle]] *([[France Strmčnik]]) *[[Josip Suchy]]? *[[Martin Sušnik]] *[[Sara Svathi Sharan]] * [[Ivan Svetina]] * [[Rok Svetlič]] == Š == *[[Franjo Šanc|Franc (Franjo) Šanc]] *[[Oskar Šavli]] *[[Jernej Šček]] *[[Rudi Šeligo]] *[[Leo Šešerko]] *[[Marjan Šimenc]] * [[Boris Šinigoj mlajši|Boris Šinigoj ml.]] *[[Matija Šinko]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Andrej Škerlep]]) * [[Lenart Škof]] * [[Kajetan Škraban]] *[[Marcel Štefančič]] * [[Jakob Štelin]] *[[Marko Štempihar]] *[[Jože Šter]] *[[Darko Štrajn]] *[[Varja Štrajn]] *[[Rudi Štrukelj]] *[[Ivan Janez Štuhec]] * [[Vasilij Štukelj Knežević]] *[[Lidija Šumah]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Danilo Šuster]] * [[Marija Švajncer]] * [[Mladen A. Švarc]] (1952-2001) == T == *[[Ela Taniguchi]] *[[France Terseglav]] *([[Andraž Teršek]]) *[[Janez Frančišek Ferdinand Tirnberger]] *[[Angelik Tominec]] *[[Samo Tomšič]] *[[Andrina Tonkli Komel]] *[[Aljoša Toplak]] *[[Karel Toš]] * [[Cvetka Tóth]] * [[Polona Tratnik]] * [[Luka Trebežnik]] *[[Tadej Troha]] *[[Matej Trontelj]] *[[Borut Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Karel Vladimir Truhlar]] *[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] *[[Primož Turk]] == U == * [[Andrej Ule]] * [[Karel Ulepič]] *[[Martin Uranič]] * [[Ivo Urbančič]] *[[Jožef Urbanič]] * [[Marko Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Katja Utroša]] == V == * [[France Veber]] * [[Glorjana Veber]] *[[Janez Štefan Verbec]] *[[Jurij Verč]] *[[Matjaž Vesel]] * [[Boris Vezjak]] *[[Milan Vidmar]]? *[[Tomo Virk]]? *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)? * [[Janez Vodičar]] * [[Andrej Vojska]]? *[[Sebastjan Vörös]] *[[Ivan Vošnjak]] *[[Vendelin Vošnjak]]? *[[Maksimilijan Vraber]] *[[Goran Vranešević]] *[[Primož Vresnik]] *[[Ludvik Vrtačič]] == W == * [[Kastul Weibl]] * [[Sonja Weiss]]? * [[Jurij Wohiniz]] ([[Bohinc]]) == Z == * [[Blaž Zabel]] *[[Darij Zadnikar]] * [[Gita Zadnikar]] *[[Melita Zajc]] *[[Jasmina Založnik]] *[[Boris Zarnik]] *[[Lana Zdravković]] *[[Pavel Zgaga]] * [[Boris Ziherl]] * [[Franci Zore]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] *([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] * [[Joca Zurc]] == Ž == *[[Vida Žabot Coppo]] *[[Igor Ž. Žagar]] *[[Bojan Žalec]] *[[Franc Žekar]] (1887-1969) *[[Franc Žel]] *[[Marisa Žele]] *[[Ernest Ženko]] *[[Ana Žerjav]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] * [[Slavoj Žižek]] * [[Leon Žlebnik]] *[[Ivan Žmavc]] *[[Anton Žvan]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] *[[seznam filozofov]] *[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filozofov]] [[Kategorija:Slovenski filozofi|*]] shrr8zuf352erc1ri0k7s712ljqebin 6752116 6752115 2026-09-17T14:01:25Z ~2026-45085-22 264465 /* I */ 6752116 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filozofija|filozofov]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Adam]] *[[Frane Adam]] *[[Gregor Adlešič]] * [[Anton Ambschel]] *[[Rok Ampach]] *[[Gorazd Andrejč]] *[[Viktor Antolin]] *[[Ernest Apfaltrer]] *[[Marko Arnež]] *[[Dejan Aubreht]] *[[Jože Ažman (filozof)|Jože Ažman]] *[[Matej Ažman]] == B == *[[Karolina Babič]] *[[Jan Babnik]] *[[Vasja Badalič]] *[[Eva Dolar Bahovec]] *[[Ana Bajželj]] *[[Robert Barbo Waxenstein]] *[[Izidor Barši]] * [[Ludvik Bartelj]] *[[Vladimir Bartol]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Jan Bednarik]] *[[Rok Benčin]] *[[Leopold Benko]] *[[Tina Berden]] *[[Zvonko Bergant]]? * [[Ivan Bernik (filozof)|Ivan Bernik]] * [[Zvonimir Bernot]]? *[[Bratko Bibič]] *[[Igor Bijuklič]] *[[Tina Bilban]] *[[Josip Birsa]] *[[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] *[[Nena Bobovnik]]? *[[Ivan Boh]] * [[Bojan Borstner]] *[[Andrej Božič]]? *[[Mirko Božič]] * [[Miran Božovič]] * [[Janez Bregant]] * [[Pia Brezavšček]] *[[Boris Brezovac]] *([[Bernard Brščič]]) *[[Vinko Brumen]] *[[Matej Budin]] *[[Aleš Bunta]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Petra Cajnko]] *[[Fran Celestin]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Borut Cerkovnik]] *[[Branko Cestnik]] *[[Jan Ciglenečki]] *[[Janez Ciperle]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Metka Cotič]] * [[Nina Cvar]]? == Č == *[[Nadežda Čačinovič]] *[[Petra Čeferin]] *[[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Igor Černe]] *[[Franjo Čibej]] *[[Katja Čičigoj]] *[[Boris Čok]]? *[[Jožef Čuček]] *[[Primož Čučnik]] == D == *[[Božidar Debenjak]] *[[Luka Debevec Mayer]] *[[Franc Derganc (1877–1939)|Franc Derganc]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Andrej Detela]]? *[[Jure Detela]]? *[[Branko Diehl]] *[[Ignacij Dinzl]] *[[Vlado Dimovski]] *[[Filip Dobranić]] * [[Mladen Dolar]] *[[Simon Dolar]] * [[Sašo Dolenc]] *[[Robert Dolinar]] *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Andrej Drapal]] *[[Franc Dovnik]] == E == *[[Silvin Eiletz]] *[[Karel Enders]] *[[Jurij Erber]] *[[Franc Anton Erber]] *[[Anton Erberg]] *[[Franc Jakob Erberg]] *[[Aleš Erjavec]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Tomaž Erzar]] *[[Manca Erzetič]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Klemen Fele]] * [[Anton Fister]] * [[Boris Fras]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *[[Franc Friškovec]]? *([[Boris Furlan]]) == G == * [[Aljoša Gadžijev]]? *[[Smiljana Gartner]] *[[Magdalena Germek]] * [[Franc Ksaver Gmeiner]] *[[Andrej Gnezda]] *[[Stanko Gogala]] *[[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček (Kermauner)]] *[[Tea Golob]]? *[[Gregor Golobič]] *[[Andrej Gosar]]? *[[Anton Gregorin]] *[[Uroš Grilc]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Tomaž Grušovnik]] *[[Karel Gržan]] *[[Marina Gržinić]] == H == *[[Simon Hajdini]] *[[Manuela Ham]] *[[Cvetka Hedžet Tóth]] *[[Martin Hergouth]] *[[Gracijan Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Herman Koroški]] *[[Alenka Hladnik]] * [[Jože Hlebš]] *[[Evgenij Hočevar]] *[[Josip Hohnjec]] *[[Nika Hölcl Praper]]? *[[Milan Hosta]] *[[Slavko Hozjan]] *[[Mirko Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Tine Hribar]] *[[Valentina Hribar Sorčan]] *[[Emil Hrovat]] (1909-72) * [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]] * [[Vanja Huzjan]] * [[Matija Hvale]] == I == * [[Andreja Inkret]] * [[Anton Ivančič (agronom)|Anton Ivančič]] == J == *[[Matjaž Jager]]? *[[Anton Jamnik]] *[[Matija Jan]] - Fifi *[[Žitomir Janežič]] *[[Janez Janžekovič]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Luka Jeran]] *[[Irenej Jerič]] * [[Frane Jerman]] * ([[Janez Jerovšek]]) *[[Maksimilijan Jezernik]] *[[Ana Jovanović]] *[[Bojana Jovićević]] * [[Klement Jug]] * [[Janez Juhant]] * [[Tomaž Jurca]]? * [[Ivan Jurič]] *([[Janez Justin]]) *[[Jelena Justin]]? *[[Ana Juvančič Mehle]] == K == * [[Valentin Kalan]] *[[Jernej Kaluža]] *[[Tjaša Kancler]]? *[[Zoran Kanduč]]? *[[Krištof Kandut]] * [[Božidar Kante]] * [[Edvard Kardelj]]? * [[Mario Kardum]] * [[Franc Samuel Karpe]] *[[Ivan Kejžar]] *[[Taras Kermauner]] *[[Jelka Kernev Štrajn]]? *[[Ivo Kerže]] *[[Andrej Kirn]] *[[Gal Kirn]] *[[Ciril Klajnšček]] * [[Friderik Klampfer]] *[[Peter Klepec (filozof)|Peter Klepec]] *[[Mala Kline]] * [[Branko Klun]] * [[Klemen Klun]] * [[Žiga Knap]] *[[Nataša Kne|Nataša]] Leben? * [[Zdravko Kobe]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Matic Kocijančič]] *[[Ingrid Kodelja]] *[[Zdenko Kodelja]] *[[Pavel Kogej]] *[[Nina Kojima]] *[[Aljoša Kolenc]] *[[Bara Kolenc]] *[[Katja Kolšek]] *[[Pavel Koltaj]] * [[Milan Komar]] * [[Dean Komel]] * [[Mirt Komel]] *[[Svit Komel]] * [[Andrina Tonkli Komel]] *[[Urban Kordeš]] *[[Gorazd Korošec]] *([[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]) *[[Viktorija Kos]]? *[[Vladimir Kos]] *[[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] *[[Blaž Kosovel]] *[[Ivan Kosovel (1952)|Ivan Kosovel]] (1952-2000) *[[Miha Kosovel]] *[[Aleš Košar]] * [[Rudolf Kotnik (filozof)|Rudolf Kotnik]] * [[Lia Lola V. Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] *[[Jani Kovačič]] *[[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič Peršin]] *[[Primož Kozak]] *[[Dragica Krajnc]] *[[Nina Krajnik]] *[[Albin Kralj]] *[[Uroš Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Aljoša Kravanja]] *[[Jela Krečič]] Žižek * [[Lev Kreft]] *[[Janez Evangelist Krek]] *([[Zdenka Kristan]]) * [[Josip Križan]] *[[Gregor Kroupa]] *[[Janez Krstnik Kružila]] (Cruxilla) *[[Samo Krušič]] *[[Lea Kuhar]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Mojca Kumerdej]] *[[Bojana Kunst Štromajer]] * [[Martin Kuralt]] * [[Mateja Kurir]] Borovčić * [[Arne Kušej]] *([[Tonči Kuzmanić]]) *[[Peter Kvaternik]]? == L == * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Leopold Lenard]] *[[Alfred Leskovec]] *[[Matjaž Ličer]] *[[Vojislav Likar]] * [[Jožef Kalasanc Likavec]] *[[Matija Lipold]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Martin Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] * [[Cene Logar]] *[[Tea Logar]] *[[Aleš Lokar]]? *[[Andrej Lokar]] *[[Dragotin Lončar]]? *[[Maja Lovrenov]] *[[Janko Lozar Mrevlje]] *[[Uroš Lubej]] *[[Peter Lukan]] *[[Izar Lunaček|Tilen Izar Lunaček]] == M == *[[Ernst Mach]] *[[Dušan Macura]] *[[Boris Majer]] *[[Katarina Majerhold]] *[[Maja Malec]] *([[Ernst Mally|Ernest Mally]]) *[[Georg Mally]] *[[Marko Markič]] *[[Mihael Markič]] * [[Olga Markič]] *[[Hieronim Markilič]] *[[Ana Martinjak Ratej]] *[[Martin Matek]] *[[Jurij Matjašič]] *[[Dejan Meh Savić]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Aleš Mendiževec]] *([[Božidar Merc]]) *[[Iris Merkač]] *[[Boris Mihačevič]]/[[Borislav Mihačević]] *[[Jonas Miklavčič]] *([[Fran Miklošič]]) * [[Maja Milčinski]] *[[Jožef Mirt|(Jožef Mirt]]) * [[Jožef Mislej|Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Nenad Miščević]] *[[Josef Anton Mitsch]] *[[Peter Mlakar]] *([[Rastko Močnik]]) *[[Vinko Močnik]] * [[Gregor Moder]] *[[Valter Motaln]] * [[Helena Motoh]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Jožef Muhovič]] *[[Maja Murnik]] == N == *[[Miha Naglič]] *[[Martin Nahtigal]] *[[Boštjan Narat]] *[[Maruša Nardoni]]? *[[Ignac Navernik]] *[[Boštjan Nedoh]] *[[Josip Nejedli]] *[[Bogomir Novak]] * [[Jožef Novak (filozof)|Jožef Novak]] == O == * [[Miklavž Ocepek]] * [[Domen Ograjenšek]] *[[Marjan Ogrinc]] * [[Luka Omladič]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Janez Krstnik Osgnach]]/Ošnjak *[[Borut Osojnik]] *[[Iztok Osojnik]]? * [[Borut Ošlaj]] * [[Jožef Ošlaj]] * [[Vinko Ošlak]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Henrich Pabst]] * [[Miloš Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Boris Palčič]] *[[Jurij Pauschek]] *([[Marijan Pavčnik]]) * [[Andrej Pavlica]] *[[Primož Pečenko]] *[[Hubert Pehani]]? *([[Marijan Peklaj]]) * [[Stojan Pelko]] * [[Franc Albert Pelzhoffer]] (1643–1710) * ([[Anton Perenič]]) *[[Jan Peršič]] *[[Sebastijan Pešec]] *[[Nina Petek]] *[https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/researcher/70154 Tara Peternell] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Gotfrid Pfeifer]] *[[Borut Pihler]] * [[Andrej Pinter]] *[[Gašper Pirc]] *([[Dušan Pirjevec]]) *[[Jernej Pisk]] * ([[Leonid Pitamic]]) * [[Franci Pivec]] * Rok Plavčak *[[Igor Pleško]] *[[Jože Plevnik]]? * [[Franjo Podgornik]] *[[Jasmina Podlesek]] *[[Gregor Podlogar]] *([[Slavko Podmenik]]) *[[Jurij Žiga Pogačnik]] *[[Goran Potočnik Černe]] * [[Matjaž Potrč]] * [[Franc Poznič]] * [[Pavel Požar]] *[[Jožef Premrov|Jože(f) Premrov]] *[[Brikcij Preprost]] *[[Anton Prešeren]] * [[Igor Pribac]] *[[Aleš Primc]] *([[Jovita Pristovšek]])? *[[Miklavž Prosenc]] *[[Miran Puconja]]? *[[Mojca Puncer]] *[[Anton Purgstall]] == R == *[[Raid Al-Daghistani]] *[[Pavle Rak]] *[[Gvido Rant]] *[[Jože Rant]] (Jose A. Rani) *[[Maja Ratej]] *[[Jani Razpotnik]]? *[[Ivan Rebernik]] *[[Tanja Rebula]] *[[Johannes Ferdinand Rechbach]] *[[Ambrož Redeskini|Ambrož (Ambrozij) Redeskini]] *[[Joseph Reichenau]] *[[Bogumil M. Remec]] *[[Peter Pavel Remec]] *[[Primož Repar]] *[[Tadej Rifel]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Rado Riha]] * [[Damjan Ristić]]? * [[Maks Robič]] *[[Vinko Rode]] *[[Lovrenc Rogelj]] *[[Ivan Rojnik]] *[[Mihajlo Rostohar]]? *([[Jana S. Rošker]]) *[[Andrej Rot]] *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]]? *[[Tatjana Rozman]] *[[Jože Ručigaj]] *[[Matevž Rudl]] *[[Branko Rudolf]] *[[Maksim Ruesch]] *[[Marina Rugelj]] *[[Mojca Rupar Korošec]] *[[Josip Rus]] *[[Veljko Rus]] *([[Velko S. Rus]]) * [[Vojan Rus]] *[[Dušan Rutar]] == S == * [[Sami Al-Daghistani]] * [[Elizej Sargar]] * [[Renata Salecl]] * [[Mitja Sardoč]]? * [[Dejan Savić|Dejan (Meh) Savić]] * [[Luka Savić]] * [[Alois Schlör]] * [[Ana Schnabl]] *[[Gregor Schoettl]] (Schöttl) *[[Alma Sedlar]] * [[Vladimir Seliškar]] * [[Josip Sernec]] * ([[Tea Sernelj]]) * [[Jernej Sever]] *[[Jan Simončič]] *[[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] *[[Jure Simoniti]] *[[Adnan Sivić]] *[[Žiga Skerpin]] (Sigismund Skerpin/Škrpin) *[[Andrej Skrbinek]] *[[Štefan Smej]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Vid Snoj]] *[[Alma Sodnik]] *[[Alenka Spacal]] *([[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]]) *[[Mihael Fidel Sreš]] * [[Vladimir Sruk|Vladimir (Vlado) Sruk]] *[[Wolfgang Stegmüller]] (po materi slovenskega rodu) *[[Jadran Sterle]] * [[Vojko Strahovnik]] *[[Janez Strehovec]] *[[Anton Stres]] *[[Gregor Strle]] *[[Toma Strle]] *([[France Strmčnik]]) *[[Josip Suchy]]? *[[Martin Sušnik]] *[[Sara Svathi Sharan]] * [[Ivan Svetina]] * [[Rok Svetlič]] == Š == *[[Franjo Šanc|Franc (Franjo) Šanc]] *[[Oskar Šavli]] *[[Jernej Šček]] *[[Rudi Šeligo]] *[[Leo Šešerko]] *[[Marjan Šimenc]] * [[Boris Šinigoj mlajši|Boris Šinigoj ml.]] *[[Matija Šinko]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Andrej Škerlep]]) * [[Lenart Škof]] * [[Kajetan Škraban]] *[[Marcel Štefančič]] * [[Jakob Štelin]] *[[Marko Štempihar]] *[[Jože Šter]] *[[Darko Štrajn]] *[[Varja Štrajn]] *[[Rudi Štrukelj]] *[[Ivan Janez Štuhec]] * [[Vasilij Štukelj Knežević]] *[[Lidija Šumah]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Danilo Šuster]] * [[Marija Švajncer]] * [[Mladen A. Švarc]] (1952-2001) == T == *[[Ela Taniguchi]] *[[France Terseglav]] *([[Andraž Teršek]]) *[[Janez Frančišek Ferdinand Tirnberger]] *[[Angelik Tominec]] *[[Samo Tomšič]] *[[Andrina Tonkli Komel]] *[[Aljoša Toplak]] *[[Karel Toš]] * [[Cvetka Tóth]] * [[Polona Tratnik]] * [[Luka Trebežnik]] *[[Tadej Troha]] *[[Matej Trontelj]] *[[Borut Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Karel Vladimir Truhlar]] *[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] *[[Primož Turk]] == U == * [[Andrej Ule]] * [[Karel Ulepič]] *[[Martin Uranič]] * [[Ivo Urbančič]] *[[Jožef Urbanič]] * [[Marko Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Katja Utroša]] == V == * [[France Veber]] * [[Glorjana Veber]] *[[Janez Štefan Verbec]] *[[Jurij Verč]] *[[Matjaž Vesel]] * [[Boris Vezjak]] *[[Milan Vidmar]]? *[[Tomo Virk]]? *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)? * [[Janez Vodičar]] * [[Andrej Vojska]]? *[[Sebastjan Vörös]] *[[Ivan Vošnjak]] *[[Vendelin Vošnjak]]? *[[Maksimilijan Vraber]] *[[Goran Vranešević]] *[[Primož Vresnik]] *[[Ludvik Vrtačič]] == W == * [[Kastul Weibl]] * [[Sonja Weiss]]? * [[Jurij Wohiniz]] ([[Bohinc]]) == Z == * [[Blaž Zabel]] *[[Darij Zadnikar]] * [[Gita Zadnikar]] *[[Melita Zajc]] *[[Jasmina Založnik]] *[[Boris Zarnik]] *[[Lana Zdravković]] *[[Pavel Zgaga]] * [[Boris Ziherl]] * [[Franci Zore]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] *([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] * [[Joca Zurc]] == Ž == *[[Vida Žabot Coppo]] *[[Igor Ž. Žagar]] *[[Bojan Žalec]] *[[Franc Žekar]] (1887-1969) *[[Franc Žel]] *[[Marisa Žele]] *[[Ernest Ženko]] *[[Ana Žerjav]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] * [[Slavoj Žižek]] * [[Leon Žlebnik]] *[[Ivan Žmavc]] *[[Anton Žvan]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] *[[seznam filozofov]] *[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filozofov]] [[Kategorija:Slovenski filozofi|*]] rb54z77lveho9fpz8dm814jnm01kqgt 0 9712 6752178 6750529 2026-09-17T17:40:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752178 wikitext text/x-wiki {{Infobox National Military |country={{ZDA}} |name=Oborožene sile Združenih držav Amerike |native name=United States Armed Forces |image= |caption= |founded=14. Jun 1775 |current_form= <!-- PLEASE DO ''not'' CHANGE THE ORDER OF PRECEDENCE HERE OR ELSEWHERE IN THE ARTICLE. Please read the talk page as to why --> |branches= {{nowrap|[[File:Mark of the United States Army.svg|30px|United States Army seal]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]]}}<br /> {{nowrap|[[File:USMC logo.svg|30px|United States Marine Corps seal]] [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpus mornariške pehote ZDA]]}}<br /> {{nowrap|[[File:United States Department of the Navy Seal.svg|30px|United States Navy Seal]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojna mornarica ZDA]]}}<br /> {{nowrap|[[File:Seal of the United States Department of the Air Force.svg|30px|United States Air Force seal]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo ZDA]]}}<br /> [[File:Seal of the United States Space Force.svg|30px]][[Vesoljske sile Združenih držav Amerike|Vesoljske sile ZDA]], <br /> {{nowrap|[[File:USCG S W.svg|30px|United States Coast Guard seal]] [[Obalna straža ZDA]]}} |headquarters= <!-- Leadership --> |commander-in-chief=[[File:Flag of the President of the United States.svg|25px]][[Predsednik Združenih držav Amerike|Predsednik ZDA]] [[Donald Trump]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Združenih držav Amerike|Predsednik ZDA]] |minister=[[File:Flag of the United States Secretary of Defense.svg|25px]][[Pete Hegseth]] |minister_title=[[Sekretar za obrambo ZDA]] |commander=[[File:Flag of the Chairman of the U.S. Joint Chiefs of Staff.svg|25px]][[General (ZDA)|General]] [[Dan Caine]] |commander_title=[[Načelnik Združenega štaba Oboroženih sil ZDA|Načelnik združenega štaba]] <!-- Manpower --> |age=17–62 let<ref>Osebe, stare 17 let, se lahko pridružijo oboroženim silam z dovoljenjem staršev.</ref> |conscription=od 17 leta po dovoljenju staršev. <br>od 18 leta prostovolno |active=1,340,655 |ranked=3. |reserve=799,500 |amount=$900 milijard (2026) |percent_GDP=3,22% (2026) |domestic_suppliers= |imports= |exports= <!-- Related articles --> |history= [[Vojaška zgodovina ZDA]] |ranks=[[Čini Oboroženih sil ZDA]] |native_name=United States Armed Forces}} '''Oborožene sile Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''Unites States Armed Forces''). so vse aktivne oborožene sile [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] (ZDA), ki branijo njeno suverenost ter interese doma in v tujini. Trenutno so po ocenah analitikov najmočnejša oborožena sila na svetu. Njihov vrhovni poveljnik je kdorkoli je trenutni predsednik ZDA. == Zgodovina == === Ameriška revolucija === Ameriška vojska je bila ustanovljena 14. junija 1775, med [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], s prvo uradno bojno silo države Kontinentalno armado. Revolucija je potekala med letoma 1775 in 1783 pod poveljstvom [[George Washington|Washingtona]]. Vojno za osamosvojitev so Američani uspešno zmagali skupaj z pomočjo [[Francija|Francozov]] ki so jim pomagali proti [[Britanski imperij|Veliki Britaniji]], ki je takrat bila najmočnejša sila na svetu. === Vojna leta 1812 === Vojna leta 1812 je bila krajši konflikt med [[ZDA]] in [[Britanski imperij|Britanskim imperijem]] ki so jo začele ZDA z invazijo [[Kanada|Kanade]]. Vojna je potekala istočasno kot [[Napoleonske vojne]] in razne manjše vojne proti Ameriškim domorodcem (Indijancem). Po porazu Napoleona je [[Britanski imperij]] izvedel neuspešno invazijo ZDA. Vojna je bila zadenj konflikt med [[Kraljevina Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[ZDA]] v zgodovini in njeni največji poraženci so bili [[Ameriški domorodci]] ki so izgubili njihovo zemljo in bili kolonizirani s strani ZDA. === Ameriško-Mehiška vojna === Naslednja velika preizkušnja ameriške vojske je bil [[Ameriško-mehiška vojna|Ameriško-Mehiška vojna]], ki se je začela zaradi spora glede meja Teksasa, ki so si ga ZDA priključile leta 1845, ter ameriške ambicije po širitvi proti zahodu ("manifestna usoda"), vojna se je končala z porazom Mehičanov in s tem so ZDA pridobile veliko ozemlja vključno z [[Teksas|Teksasom]] in [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Z zmago so ZDA utrdile svoj vodilnim položaj kot največja sila v Severni Ameriki poleg Britanskega imperija ki je imel še [[Kanada|Kanado]] pod svojim nadzorom.<ref>{{Navedi splet |title=Mexican War Campaigns |url=https://history.army.mil/Research/Reference-Topics/Army-Campaigns/Brief-Summaries/Mexican-War-Campaigns/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618074556/https://history.army.mil/Research/Reference-Topics/Army-Campaigns/Brief-Summaries/Mexican-War-Campaigns/ |archive-date=2025-06-18 |access-date=2026-09-14 |website=history.army.mil |language=en-US |url-status=live }}</ref> === Ameriška državljanska vojna === Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861-1865. in se je začela zaradi spora med Južnim delom ZDA ki je podpiral suženjstvo ter severnim delom ki ga ni podpiral. 20. december je Južna Karolina izstopila iz Unije kot prva zvezna država ki je to storila. Skupaj z ostalimi južnimi državami je so bile ustanovljene so bile [[Konfederacijske države Amerike]]. Vojna je grozila da bi prišlo do razpada ZDA vendar zaradi zmage Vojske unije nad Konfederacijskimi silam so uspele ohraniti enotnost ZDA.<ref>{{Navedi splet |title=Civil War - Research by Conflict and Time Period |url=https://history.army.mil/Research/Research-by-Conflict-and-Time-Period/Civil-War/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260612171404/https://history.army.mil/Research/Research-by-Conflict-and-Time-Period/Civil-War/ |archive-date=2026-06-12 |access-date=2026-09-14 |website=history.army.mil |language=en-US |url-status=live }}</ref> === Indijanske vojne (1865–1890) === So bili konflikti po Državljanski vojni med [[Ameriški staroselci|ameriškimi domorodci]] in ZDA, ki so se končali z zmago ZDA in posledično kolonizacijo in celo [[Genocid|genocidom]] nad ameriškimi domorodci. === Špansko-ameriška vojna (1898) === [[Špansko-ameriška vojna]] je bila kratka, a odločilna vojna, za katero so bile značilne hitre in prepričljive ameriške zmage na morju in kopnem nad [[Španski imperij|Španskim imperijem]]. Mornarica je bila dobro pripravljena in si je prislužila velike zasluge. Kopenska vojska se je v bojih na [[Kuba|Kubi]] dobro odrezala. Vendar pa je bila preveč usmerjena v manjše postojanke na Zahodu in ne dovolj pripravljena na spopad v tujini. Združene države so zasedle [[Kuba|Kubo]] . S mirovno pogodbo je Španija ZDA prepustila svoje kolonije [[Portoriko]], [[Guam]] in [[Filipini|Filipine]]. Mornarica je tam in na [[Havaji|Havajih]] (kjer je bila leta 1893 z državnim udarom strmoglavljena kraljica Liliʻuokalani, leta 1898 pa so bili Havaji priključeni ZDA) vzpostavila postaje za oskrbo s premogom. Ameriška mornarica je tako pridobila pomembno strateško prisotnost v Tihem oceanu ter (z najemom pomorskega oporišča [[Guantánamo]] na [[Kuba|Kubi]]) pomembno oporišče v Karibih, ki je varovalo dostope do obale Mehiškega zaliva in [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref>{{Navedi splet |last=Thurber |first=Dani |title=Research Guides: World of 1898: International Perspectives on the Spanish American War: Introduction |url=https://guides.loc.gov/world-of-1898/introduction |access-date=2026-09-14 |website=guides.loc.gov |language=en}}</ref> === [[Prva svetovna vojna]] (1917–1918) === Združene države so si prvotno želele ostati nevtralne, ko je avgusta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna. Vendar so vztrajale pri svoji pravici do imunitete pred napadom nemških podmornic kot nevtralne stranke, čeprav so njihove ladje v [[Velika Britanija (kraljevina)|Veliko Britanijo]] prevažale hrano in surovine. Leta 1917 ZDA vstopile v vojno zaradi nadaljnega nemškega napada na transportne ladje in zaradi [[Zimmermann telegram|Zimmermannovega telegrama]] med Nemčijo in Mehiko ki je bil prestrežen s strani [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] in bil dešifriran. V [[Telegrafija|telegramu]] je [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] nagovarjala [[Mehika|Mehiko]] da naj vstopi v vojno proti [[ZDA]]. Njihov pozen vstop v vojno je le pospešil poraz že oslabljenih [[Centralna sila|Centralnih sil]].<ref>{{Navedi splet |title=World War I - Research by Conflict and Time Period |url=https://history.army.mil/Research/Research-by-Conflict-and-Time-Period/World-War-I/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260417185549/https://history.army.mil/Research/Research-by-Conflict-and-Time-Period/World-War-I/ |archive-date=2026-04-17 |access-date=2026-09-14 |website=history.army.mil |language=en-US |url-status=live }}</ref> === [[Druga svetovna vojna]] (1941–1945) === Tako kot v Prvi svetovni vojni so hotele ZDA na začetku ostati nevtralne, vendar so bile zaradi [[Japonski imperij|Japonskega]] [[napad na Pearl Harbor]] bile prisiljene vstopiti v vojno. Delovale so v dveh Teatrih Tiho oceanskem proti Japonski in v evropskem teatru proti [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in [[Tretji rajh|Nacistični Nemčiji]]. V Evropi so pomagele spraviti Sile osi ven iz Libije in kasneje so skupaj z [[Britanski imperij|Britanijo]] izvedle [[Zavezniška invazija na Sicilijo|Sciljsko Invazijo]] in kasneje [[Izkrcanje v Normandiji]]. Po tem konflikt so ZDA izšle kod glavna svetovna sila skupaj z [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. === Obdobje hladne vojne (1945-1991) === Drugi svetovni je slidila [[Hladna vojna]] ki je bila posledica delitve na Kapitalistični zahod in Komunistični Vzhod ki ga je vodila [[Sovjetska zveza]]. V tem obdobju je bila ZDA vključena v več manjših regionalnih vojn od katerih so bile naj bolj znametite [[Korejska vojna]] in [[Vietnamska vojna|Viatnamska vojna]]. Obdobje se je končalo z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]] in tako so postale ZDA nekaj časa edina Velesila na svetu. === Obdobje po hladni vojni === Po hladni vojni so sledili manjši konflikti z tako imenovanimi teroristi ki so bili večinoma na [[Bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]], To so bile vojne v [[Sirska državljanska vojna|Siriji]], [[Invazija na Afganistan (2001)|Afganistanu]], [[Iraška vojna|Iraku]] [[Libanonska državljanska vojna|Libiji]] itd. Obdobje je po letu 2020 je začelo zaznamovati zmeraj večje vojaško trenje med velesilami, saj je vspon držav kot so [[Indija]], [[Kitajska]] in [[Iran]] ustvarilo multipolaren svet, ki spominja na hladno vojno. == Organizacija == Oborožene sile Združenih držav so razdeljene med dva vladna resorja: [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] je glavni resor za vojaške zadeve, [[Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav amerike|Ministrstvo za domovinsko varnost]] pa je pristojno za upravljanje Obalne straže Združenih držav. V okviru [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstva za obrambo]] so vojaški resorji (Ministrstvo za kopensko vojsko, Ministrstvo za mornarico in Ministrstvo za vojno letalstvo) organi pod civilnim vodstvom, ki nadzorujejo enakovredne veje oboroženih sil, organizirane znotraj posameznega resorja. Vojaški resorji in veje oboroženih sil so odgovorni za organizacijo, usposabljanje in opremljanje sil, medtem ko dejanska poveljniška veriga poteka prek združenih bojnih poveljstev. Vrh verige prestavlja [[Predsednik ZDA]] nekje pod njim pa se nahaja [[Združeni štab Oboroženih sil ZDA|Združeni štab oboroženih sil ZDA]] ki je štab vseh zvrsti ameriških oboroženih sil *[[File:Joint Chiefs of Staff seal (2).svg|30px]][[Združeni štab Oboroženih sil ZDA|Združeni štab oboroženih sil ZDA]] === Enotna bojna poveljstva === Enotna bojna poveljstva so združena vojaška poveljstva, ki jih sestavljajo sile iz več vojaških zvrsti njihova poveljniška veriga pa poteka od predsednika prek ministra za obrambo do poveljnikov bojnih poveljstev. Vsaka zvrst oboroženih sil organizira, usposablja in opremlja sile, ki so nato dodeljene enotnim bojnim poveljstvom prek poveljstev komponent posameznih vej. Poveljstvo za posebne operacije in Kibernetsko poveljstvo prav tako zagotavljata poveljstva za posebne operacije na območju delovanja ali štabe združenih sil za kibernetske operacije drugim poveljnikom bojnih poveljstev. Komponente kopenske vojske običajno opravljajo tudi funkcijo komponente kopenskih sil združenih sil, komponente mornarice funkcijo pomorske komponente združenih sil, komponente letalskih sil pa funkcijo letalske komponente združenih sil; podobno poveljstvo za posebne operacije na območju delovanja opravlja funkcijo komponente za posebne operacije združenih sil, komponenta vesoljskih sil pa običajno funkcijo vesoljske komponente združenih sil. * Poveljstvo za Afriko (USAFRICOM) * [[Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike|Centralno poveljstvo]] (USCENTCOM) * [[Evropsko poveljstvo Združenih držav Amerike|Evropsko poveljstvo]] (USEUCOM) * Indijsko-pacifiško poveljstvo (USINDOPACOM) * [[Severno poveljstvo Združenih držav Amerike|Severno poveljstvo]] (USNORTHCOM) * [[Južno poveljstvo Združenih držav Amerike|Južno poveljstvo]] (USSOUTHCOM) * [[Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva Združenih držav Amerike|Vesoljsko poveljstvo]] (USSPACECOM) Ostala funkcionalna poveljstva: * Poveljstvo za kibernetske operacije (USCYBERCOM) * [[Poveljstvo specialnih operacij Združenih držav Amerike|Poveljstvo za posebne operacije]] (USSOCOM) * [[Strateško poveljstvo Združenih držav Amerike|Strateško poveljstvo]] (USSTRATCOM) * [[Transportno poveljstvo Združenih držav Amerike|Transportno poveljstvo]] (USTRANSCOM) === Zvrsti === * [[File:Mark of the United States Army.svg|30px]][[Kopenska vojska Združenih držav Amerike]] (United States Army), * [[File:U.S. Air Force service mark.svg|30px]][[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]] (United States Air Force), * [[File:Emblem of the United States Navy.svg|30px]][[Vojna mornarica Združenih držav Amerike]] (United States Navy), * [[File:Emblem of the United States Marine Corps.svg|30px]][[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike]] (United States Marine Corps), * [[File:Seal of the United States Space Force.svg|30px]]Vesoljske sile Združenih držav Amerike (USSF) Ostale oborožene sile ZDA ki niso del ministrstva za obrmabo * [[File:Seal of the United States Coast Guard.svg|30px]][[Obalna straža Združenih držav Amerike]] (United States Coast Guard) * [[File:Seal of the United States National Guard.svg|30px]][[Nacionalna garda Združene države Amerike]] == Oborožene sile ZDA v tujini == Glej [[Oborožene sile Združenih držav Amerike v tujini]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} * [http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/index.html CIA The World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110311010404/http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/index.html |date=2011-03-11 }} (stran je v [[angleščina|angleščini]]) * [http://www.defenselink.mil/ Uradna stran Oddelka za obrambo ZDA] (stran je v [[angleščina|angleščini]]) * [[Revija Obramba]]: [[NATO]] 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., [[Ljubljana]], [[2001]] == Glej tudi == * [[seznam oboroženih sil sveta]] * [[čini Oboroženih sil ZDA]] {{Oborožene sile Združenih držav Amerike}} [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1776]] [[Kategorija:Oborožene sile po državah|ZDA]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Združene države Amerike|Oborožene sile]] [[Kategorija:Oborožene sile Združenih držav Amerike|*]] {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} swmrllz5d3gmlavdy73j077d2sbiirn 0 12102 6752280 6744862 2026-09-18T01:05:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752280 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/|access-date=2025-01-26|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212131713/https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|url-status=dead}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti [[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]] “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> guidrlhdd4eu0ehk2ljzdsilyims3qw 0 15604 6752222 6720436 2026-09-17T20:28:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752222 wikitext text/x-wiki {{infopolje Planetni sestav | title = Osončje | image = [[Slika:Solar System True Color SL.png|upright=1.5|frameless]] | caption = Sonce in [[planet]]i v Osončju. Velikosti so v razmerju, razdalje pa ne. | age = 4,568 milijarde let | location = [[Krajevni medzvezdni oblak]], <!--[[Local Bubble]],-->[[Orionov krak]], [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] | system_mass = 1,0014 [[Sončeva masa|Sončevih mas]] | neareststar = [[Proksima Kentavra]] (4,22 sv.l.), sistem [[Alfa Kentavra]] (4,37 sv.l.) | nearestplanetary = Sistem Alfa Kentavra (4,37 sv.l.) | semimajoraxis = 30,10 [[astronomska enota|a.e.]] (4.503 milijard km) | Kuiper_cliff = 50 [[astronomska enota|a.e.]] | stars = 1 <br />[[Sonce]] | noknown_stars = yes | planets = 8 <br />[[Merkur (planet)|Merkur]], [[Venera]], [[Zemlja]], [[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]], [[Neptun]] | outerplanetname = [[Neptun]] | noknown_planets = yes | dwarfplanets = Verjetno več sto.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mikebrownsplanets.com/2011/08/free-dwarf-planets.html |first=Mike |last=Brown | title=Free the dwarf planets! | date=23. avgust 2011 | work="Mike Brown's Planets (self-published)"}}</ref><br />5 ([[Ceres (pritlikavi planet)|Ceres]], [[Pluton]], [[Haumea]], [[Makemake]], [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]]) jih trenutno priznava IAU | satellites = 422 (173 od planetov<ref name=planetarymoons>{{navedi splet|url=http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/|title=The Giant Planet Satellite and Moon Page|author=Sheppard, Scott S.|publisher=Departament of Terrestrial Magnetism at Carniege Institution for science|accessdate=2013-07-23|archive-date=2009-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090607094153/http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/|url-status=dead}}</ref> in 249 od planetoidov<ref name=MPMJohnston>{{navedi splet | date=2013-12-06 | title=Asteroids with Satellites | publisher=Johnston's Archive | author=Wm. Robert Johnston | url=http://www.johnstonsarchive.net/astro/asteroidmoons.html | accessdate=2013-12-12}}</ref>) | minorplanets = 644.275 (od 2014-06-18)<ref name=JPLbodies>{{navedi splet |title=How Many Solar System Bodies |publisher=NASA/JPL Solar System Dynamics |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/?body_count |accessdate=2013-12-12}}</ref> | comets = 3.272 (od 2014-06-18)<ref name=JPLbodies/> | roundsat = 19 | roundsatlink = | inclination = 60,19° (ekliptika) <!-- If anyone can find a cited value for the inclination of the Solar System's invariable plane to the galactic plane, then please replace this value --> | galacticcenter = 27.000±1.000 sv.l. | orbitalspeed = 220 km/s | orbitalperiod = 225–250 milijonov let | spectral = [[Spektralna razvrstitev zvezd#Zvezde glavnega niza - pritlikavke V|G2V]] | frostline = ≈5 [[astronomska enota|a.e.]]<ref name="Mumma">{{Cite journal | last1 = Mumma | first1 = M. J. | last2 = Disanti | first2 = M. A. | last3 = Dello Russo | first3 = N. | last4 = Magee-Sauer | first4 = K. | last5 = Gibb | first5 = E. | last6 = Novak | first6 = R. | doi = 10.1016/S0273-1177(03)00578-7 | title = Remote infrared observations of parent volatiles in comets: A window on the early solar system | url = https://archive.org/details/sim_advances-in-space-research_2003-06_31_12/page/2563 | journal = Advances in Space Research | volume = 31 | issue = 12 | pages = 2563–2575 | year = 2003 | pmid = | pmc = |bibcode = 2003AdSpR..31.2563M | issn = 0273-1177}}</ref> | heliopause = ≈120 [[astronomska enota|a.e.]] | hillsphere = ≈1–2 sv.l. }} Naše '''Osónčje''' (tudi '''Sónčev sistém''' ali '''sestàv''') je sestav [[astronomsko telo|astronomskih teles]], ki ga sestavljajo [[zvezda]] [[Sonce]] in množica drugih [[telo (fizika)|teles]], ki [[kroženje|kroži]] okrog njega.{{#tag:ref|Glede na definicije [[International Astronomical Union|IAU]], so telesa v tirnici okrog Sonca razvrščena v tri kategorije: ''planeti'', ''pritlikavi planeti'' in ''mala telesa Osončja''. [[Planet]] je katerokoli telo v tirnici okrog Sonca, ki ima dovolj veliko maso, da se sam oblikuje v okroglo obliko in da počisti drobir v območju svoje tirnice. S to definicijo ima Osončje osem znanih planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Pluton tej definiciji ne ustreza, ker okrog svoje tirnice ni očistil telesa Kuiperjevega pasu.<ref name="FinalResolution" /> [[Pritlikavi planet]] je nebesno telo, ki kroži okrog Sonca in ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije prevzame okroglo obliko, in nima izpraznjene okolice svoje tirnice in ni naravni satelit.<ref name="FinalResolution" /> IAU je prepoznala pet pritlikavih planetov: Ceres, Pluton, Haumea, Makemake in Erida.<ref name=name>{{navedi splet|date=2008-11-07 |title=Dwarf Planets and their Systems|work= Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN) |url=http://planetarynames.wr.usgs.gov/append7.html#DwarfPlanets| accessdate=2008-07-13 | publisher= U.S. Geological Survey }}</ref> Druga splošno sprejeta telesa tipa pritlikavi planet vključujejo [[Gongong]], [[90377 Sedna|Sedna]], [[90482 Ork|Ork]] in [[50000 Kvaoar|Kvaoar]].<ref>{{navedi splet|title=IAU Planet Definition Committee|author=Ron Ekers|publisher=International Astronomical Union|url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|accessdate=13. oktober 2008|archive-date=2009-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603001603/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|url-status=dead}}</ref> Pritlikavi planeti, ki imajo tirnico dlje od planeta Neptun, se imenujejo »[[plutoid]]i«, čeprav ta izraz ni široko razširjen.<ref name="IAU0804">{{navedi novice |date=11. junij 2008 |title=Plutoid chosen as name for Solar System objects like Pluto |publisher=[[International Astronomical Union]] |url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0804 |accessdate=2008-06-11 |archive-date=2008-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080613121232/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0804/ |url-status=dead }}</ref> Preostala telesa v tirnici okrog Sonca so [[malo telo Osončja|mala telesa Osončja]].<ref name="FinalResolution">{{navedi novice |title=The Final IAU Resolution on the definition of "planet" ready for voting |publisher=IAU |date=2006-08-24 |url=http://www.iau.org/iau0602.423.0.html |accessdate=2007-03-02 |archive-date=2009-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090107044134/http://www.iau.org/iau0602.423.0.html |url-status=dead }}</ref>|name=footnoteB|group=lower-alpha}} Okrog Sonca kroži osem [[planet]]ov, izmed katerih je tretji - planet [[Zemlja]] - [[naseljivi planet|naseljen]]. Poleg planetov sestavlja Osončje še vsaj 158 [[naravni satelit|naravnih satelitov]], ki krožijo okrog planetov, ter večje število preostalih [[Malo telo Osončja|majhnih teles]], kot so [[asteroid]]i, [[planetoid]]i, [[komet]]i in [[meteoroid]]i. Naše Osončje leži v [[spiralna galaksija|spiralni galaksiji]], imenovani [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] oziroma kar Galaksija z veliko začetnico. [[Obhodni čas]] njegovega [[tir]]a je [[galaktično leto]]. Izraz ''osončje'' ali ''sončni sistem'' se občasno uporablja tudi za druge zvezdne oziroma planetne sestave, čeprav so mnenja o tem deljena, saj smo v vesolju samo eno zvezdo poimenovali Sonce.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nbcnews.com/id/wbna3719359 |title=When is a solar system not a solar system? |date=16. december 2003 |newspaper=NBC News |access-date=22. december 2022}}</ref> V teh primerih ali v prenesenem pomenu uporabljamo malo začetnico. == Odkrivanje in raziskovanje == [[Slika:Heliocentric.jpg|thumb|left|[[Andreas Cellarius|Cellariusova]] ilustracija Kopernikovega heliocentričnega modela Osončja, iz ''Harmonia Macrocosmica'' (1660)]] Več tisoč let se človeštvo, razen nekaj izjem, ni zavedalo obstoja Osončja. Ljudje so verjeli, da Zemlja miruje v središču [[vesolje|vesolja]] in da je kategorično različna od božanskih in eteričnih teles, ki se premikajo čez nebo. Čeprav je že antični [[Antična Grčija|grški]] astronom in matematik [[Aristarh]] teoretiziral o heliocentrični ureditvi vesolja,<ref>{{cite journal|title= The astronomical system of Copernicus|url= https://archive.org/details/sim_popular-astronomy_1923-10_31_8/page/510|author=Rufus, W.C. |journal=[[Popular Astronomy (US magazine)|Popular Astronomy]]|volume=31|page=510|year= 1923|bibcode=1923PA.....31..510R}}</ref> je bil [[Nikolaj Kopernik]] v 16. stoletju prvi, ki je razvil matematično predvidljiv [[heliocentrični model|heliocentrični sistem]].<ref>{{navedi knjigo |title=Copernicus, Darwin, & Freud: revolutions in the history and philosophy of science |url=https://archive.org/details/copernicusdarwin00wein |first=Friedel |last=Weinert |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=2009 |page=[https://archive.org/details/copernicusdarwin00wein/page/n29 21] |isbn=978-1-4051-8183-9}}</ref> Njegovi nasledniki iz 17. stoletja, [[Galileo Galilei]], [[Johannes Kepler]] in [[Isaac Newton]], so povečali razumevanje [[fizika|fizike]], kar je vodilo do postopnega sprejemanja ideje, da Zemlja potuje okrog Sonca in da za planete veljajo isti fizikalni zakoni kot za Zemljo. Poleg tega je izum teleskopa vodil do odkritja bolj oddaljenih planetov in lun. V zadnjem času so izboljšave teleskopa in uporaba vesoljskih plovil brez posadke omogočile raziskovanje geoloških pojavov, kot so [[gora|gore]] in [[udarni krater|kraterji]], in sezonskih meteoroloških pojavov, kot so [[oblak]]i, [[puščavski vihar]]ji in [[ledeniška kapa|ledeniške kape]], na drugih planetih. ===Teleskopska opazovanja=== [[File:NewtonsTelescopeReplica.jpg|thumb|Replika [[Isaac Newton|Newtonovega]] teleskopa]] Prvo raziskovanje Osončja je potekalo s pomočjo [[teleskop]]a, ko so [[astronomija|astronomi]] prvič lahko kartirali telesa, ki so bili do takrat slabo vidni prostemu očesu. [[Galileo Galilei]] je bil prvi, ki je odkril fizične podrobnosti posameznih teles Osončja. Odkril je, da ima [[Luna]] kraterje, da so na Soncu sončne pege in da okrog Jupitra krožijo štirje sateliti.<ref>{{navedi splet |title=Galileo Galilei (1564–1642) |author=Eric W. Weisstein |work=Wolfram Research |year=2006 |url=http://scienceworld.wolfram.com/biography/Galileo.html |accessdate=2010-10-27}}</ref> Galilejevim odkritjem je sledil [[Christiaan Huygens]], ki je odkril Saturnovo luno [[Titan (luna)|Titan]] in obliko [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]].<ref>{{navedi splet |title=Discoverer of Titan: Christiaan Huygens |work=ESA Space Science |year=2005 |url=http://www.esa.int/esaSC/SEMJRT57ESD_index_0.html |accessdate=2010-10-27}}</ref> [[Giovanni Domenico Cassini]] je kasneje odkril še štiri [[Sidera Lodoicea|Saturnove satelite]], [[Saturnovi obroči#Cassinijeva ločnica|Cassinijevo ločnico]] v Saturnovih obročih.<ref>{{navedi splet |title=Giovanni Domenico Cassini (June 8, 1625–September 14, 1712) |work=SEDS.org |url=http://messier.seds.org/xtra/Bios/cassini.html |accessdate=14. avgust 2014}}</ref> [[File:Mercury transit 2.jpg|thumb|left|[[Sonce]] fotografirano skozi teleskop s posebnim sončnim filtrom. Dobro se vidijo [[Sončeva pega|Sončeve pege]] in [[robna zatemnitev]]. Merkur prečka spodnji srednji del Sonca.]] [[Edmond Halley]] je leta 1705 ugotovil, da so ponavljajoča beleženja [[Halleyjev komet|kometa]] videnja istega telesa, ki se redno vrača vsakih 75–76 let. To je bil prvi dokaz, da okrog Sonca krožijo tudi druga telesa in ne samo planeti.<ref>{{navedi splet |title=Comet Halley |work=University of Tennessee |url=http://csep10.phys.utk.edu/astr161/lect/comets/halley.html |accessdate=2006-12-27}}</ref> Približno v tem času (1704) se je v angleščini prvič pojavil izraz »Solar System«.<ref>{{navedi splet |title=Etymonline: Solar System |url=http://www.etymonline.com/index.php?search=solar+system&searchmode=none |accessdate=2008-01-24}}</ref> Leta 1781 je [[William Herschel]] v [[Bik (ozvezdje)|ozvezdju Bika]] iskal [[dvojna zvezda|dvojne zvezde]], ko je opazil komet (kot je o njem takrat mislil). Njegova tirnica je odkrila, da je to nov planet, Uran, ki je bil takrat prvič odkrit.<ref>{{navedi splet |title=Herschel, Sir William (1738–1822) |work=enotes.com |url=http://science.enotes.com/earth-science/herschel-sir-william |accessdate=2006-11-08}}</ref> [[Giuseppe Piazzi]] je leta 1801 odkril [[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]], majhen svet med Marsom in Jupitrom za katerega so prvotno mislili, da je to nov planet. Kasnejša odkritja tisočih manjših teles v tej regiji so vodila v reklasifikacijo med [[asteroid]]e.<ref>{{navedi splet |title=Discovery of Ceres: 2nd Centenary, January 1, 1801–January 1, 2001 |work=astropa.unipa.it |year=2000 |url=http://www.astropa.unipa.it/Asteroids2001/ |accessdate=2006-11-08 |archive-date=2015-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151105085626/http://www.astropa.unipa.it/Asteroids2001/ |url-status=dead }}</ref> Do leta 1846 so nepravilnosti v Uranovi tirnici marsikoga napeljale do razmišljanja, da mora biti izza Urana še en velik planet. [[Urbain Le Verrier]]jevi izračuni so vodili k odkritju Neptuna.<ref name="Planets">{{navedi splet |title=Mathematical discovery of planets |author1=J. J. O'Connor |author2=E. F. Robertson |work=St. Andrews University |year=1996 |url=http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/Neptune_and_Pluto.html |accessdate=2006-11-08 |archive-date=2015-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150612235826/http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/Neptune_and_Pluto.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1859 so njegovi računi pokazali, da [[prisončje]] Merkurja prehiteva, kar je napeljalo Le Verrierja do predpostavke, da je med Merkurjem in Soncem še en neodkrit planet, ki ga je poimenoval [[Vulkan (domnevni planet)|Vulkan]] - to pa se je kasneje izkazalo za [[Ignoratio elenchi|zmoto zaradi nepoznavanja]]. Čeprav je stvar razprave kdaj so Osončje resnično »odkrili« so brez vsakega dvoma tri opazovanja v 19. stoletju opredelila njegovo naravo in umestitev v vesolju. Prvič, leta 1838 je [[Friedrich Bessel]] uspešno izmeril [[zvezdna paralaksa|zvezdno paralakso]], navidezni kotni premik zvezde, ki je nastal zaradi gibanja Zemlje okrog Sonca. To ni bil samo prvi neposredni, eksperimentalni dokaz o heliocentričnosti, ampak je tudi prvič razkril ogromne razdalje med našim Osončjem in zvezdami. Potem sta leta 1859 [[Robert Bunsen]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]] s [[spektrograf]]om proučevala absorbcijske črte v Sončevem spektru in odkrila, da so sestavljene iz istih elementov kot obstajajo na Zemlji, to je bil prvi dokaz fizične povezave med Zemljo in Soncem.<ref>{{navedi splet|title=Spectroscopy and the Birth of Astrophysics|work=Center for History of Physics, a Division of the American Institute of Physics|url=http://www.aip.org/history/cosmology/tools/tools-spectroscopy.htm|accessdate=2008-04-30|archive-date=2015-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150907133751/https://www.aip.org/history/cosmology/tools/tools-spectroscopy.htm|url-status=dead}}</ref> Potem je [[Pietro Angelo Secchi]] primerjal spektralni podpis Sonca z drugimi zvezdami in odkril, da so skoraj vsi podpisi identični. Zavedanje, da je Sonce zvezda, je vodilo do hipoteze, da bi lahko tudi druge zvezde imele svoj sistem, čeprav tega niso dokazali še naslednjih 140 let. Nadaljnja odstopanja v tirnici zunanjih planetov so vodila [[Percival Lowell|Percivala Lowella]] do sklepa, da se mora za Neptunom nahajati še en planet, »[[Planet X]]«. Po njegovi smrti, je [[Lowllov observatorij]] vodil iskanje, ki je leta 1930 vodilo [[Clyde William Tombaugh|Tombaugh]]a k odkritju [[Pluton]]a. Odkrili so, da je Pluton premajhen, da bi lahko motil tirnice zunanjih planetov, tako da je bilo njegovo odkritje naključno. Podobno kot tudi Ceres, ki so ga prvotno označili kot planet, je po odkritju množice drugih podobno velikih teles v njegovi okolici IAU leta 2006 reklasificirala v [[pritlikavi planet]].<ref name="Planets"/> Leta 1992 sta astronoma [[David C. Jewitt]] z [[Univerza Havajev|Univerze Havajev]] in [[Jane Luu]] s [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]] odkrila [[15670 Albion]]. To telo je prvo izmed nove populacije, ki je postala znana kot [[Kuiperjev pas]].<ref>{{navedi splet |title=KUIPER BELT OBJECTS: Relics from the Accretion Disk of the Sun |author1=Jane X. Luu|author2=David C. Jewitt |work=[[Massachusetts Institute of Technology|MIT]], [[University of Hawaii]] |year=2002 |url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.astro.40.060401.093818 |accessdate=2006-11-09}}</ref><ref>{{navedi splet |title=List of Trans-Neptunian Objects |publisher=[[Središče za male planete]] |url=http://www.minorplanetcenter.org/iau/lists/TNOs.html |accessdate=2010-10-27}}</ref> [[Michael E. Brown|Mike Brown]], [[Chad Trujillo]] in [[David L. Rabinowitz|David Rabinowitz]] so leta 2005 objavili odkritje [[Erida (pritlikavi planet)|Eride]], telo [[razpršeni disk|razpršenega diska]], ki je večje kot Pluton.<ref>{{navedi splet |title=Eris (2003 UB313) |work=Solstation.com |year=2006 |url=http://www.solstation.com/stars/ub313.htm |accessdate=2010-10-27 |archive-date=2015-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151105085647/http://www.solstation.com/stars/ub313.htm |url-status=dead }}</ref> == Struktura in sestava == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | width = 197 | image1 = Ecliptic plane 3d view.gif | alt1 = | image2 = Solarsystem3DJupiter.gif | alt2 = | footer = Prikaz Zemljine tirnice okrog Sonca v 3D. Merkur, Venera, Zemlja in Mars so prikazani na obeh slikah; desna slika prikazuje tudi Jupitrovo polno tirnico s Saturnom in delno tirnico Urana. }} Glavni sestavni del Osončja je Sonce, [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda glavnega niza tipa G2]], ki vsebuje 99,86 % znane mase sistema in gravitacijsko prevladuje.<ref>{{Cite journal |last=Woolfson |first=M. |date=2000 |title=The origin and evolution of the solar system |journal=[[Astronomy & Geophysics]] |volume=41 |issue=1 |pages=1.12–1.19 |bibcode=2000A&G....41a..12W |doi=10.1046/j.1468-4004.2000.00012.x |doi-access=free}}</ref> Sončeva štiri največja krožeča telesa, [[plinski velikan]]i, predstavljajo 99 % preostale mase, od tega samo Jupiter in Saturn skupaj več kot 90 %.{{#tag:ref|Maso Osončja, ki izključuje Sonce, Jupiter in Saturn, se lahko določi s seštevanjem vseh izračunanih mas največjih teles in z uporabo približnih izračunov mas Oortovega oblaka (ocenjeno na približno 3 Zemljine mase),<ref>{{Cite arXiv |eprint=astro-ph/0512256 |first=Alessandro |last=Morbidelli |title=Origin and dynamical evolution of comets and their reservoirs |date=2005 }}</ref> Kuiperjevega pasu (ocenjeno na 0,1 Zemljine mase)<ref name="Delsanti-Beyond_The_Planets">{{navedi splet |last1=Delsanti |first1=Audrey |last2=Jewitt |first2=David |date=2006 |title=The Solar System Beyond The Planets |url=http://www.ifa.hawaii.edu/faculty/jewitt/papers/2006/DJ06.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070129151907/http://www.ifa.hawaii.edu/faculty/jewitt/papers/2006/DJ06.pdf |archive-date=29 January 2007 |access-date=3 January 2007 |website=Institute for Astronomy, University of Hawaii}}</ref> in asteroidnega pasu (ocenjeno na 0,0005 Zemljine mase)<ref name="Krasinsky2002"/> na skupno, zaokroženo navzgor, ~37 Zemljine mase ali 8,1 % mase, ki kroži okrog Sonca. Z odšteto skupno maso Urana in Neptuna(~31 Zemljine mase), ostalih ~6 Zemljinih mas materiala sestavlja skupaj 1,3 %.|name=footnoteD|group=lower-alpha}} Večina velikih teles, ki kroži okrog Sonca, se nahaja blizu ravnine Zemljine tirnice, poznane kot [[ekliptika]]. Planeti so zelo blizu ekliptike, medtem ko so kometi in telesa [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] pogosto pod večjim kotom.<ref name = "Levison2003">{{cite journal | last = Levison | first = H. F. | authorlink = Harold F. Levison | author2= Morbidelli, A.| title = The formation of the Kuiper belt by the outward transport of bodies during Neptune's migration | journal = [[Nature]]| volume = 426 | pages = 419–421 | publisher = | date = 2003-11-27 | language = | url = http://www.nature.com/nature/journal/v426/n6965/abs/nature02120.html | doi = 10.1038/nature02120 | pmid = 14647375| accessdate = 2012-05-26| issue = 6965}}</ref><ref>{{cite journal|title=From the Kuiper Belt to Jupiter-Family Comets: The Spatial Distribution of Ecliptic Comets|author1=Harold F. Levison|author2=Martin J Duncan|journal=[[Icarus (revija)|Icarus]]|year=1997|pages=13–32|doi=10.1006/icar.1996.5637 |issue=1|volume=127|bibcode=1997Icar..127...13L}}</ref> Vsi planeti in večina drugih teles krožijo okrog Sonca v smeri njegovega [[vrtenje|vrtenja]],<ref>{{navedi splet| last = Grossman | first = Lisa | title = Planet found orbiting its star backwards for first time | publisher = NewScientist | date = 13 August 2009 | url = http://www.newscientist.com/article/dn17603-planet-found-orbiting-its-star-backwards-for-first-time.html | accessdate = 10 October 2009}}</ref> vendar obstajajo tudi [[vzvratno gibanje|izjeme]], kot je [[Halleyjev komet]]. <!--== Obseg Osončja ==--> Tok nabitih delcev iz Sonca - [[Sončev veter]] - odriva navzven [[medzvezdna snov|medzvezdno snov]] in tvori mehur, ki se razteza mnogo dlje od najbolj oddaljenih planetov Osončja. Pravimo mu [[heliosfera]]. Sončev veter, ki postaja z oddaljenostjo od Sonca vse šibkejši, se v regiji, imenovani terminacijski šok, nenadoma upočasni. Dlje od te regije je ovojnica heliosfere, na njeni zunanji meji - heliopavzi - pa sta pritisk Sončevega vetra in medzvezdne snovi izenačena. Heliopavza je tako meja med Osončjem in medzvezdnim prostorom.<ref>{{navedi splet| url=http://voyager.jpl.nasa.gov/mission/interstellar.html |title=Voyager - The Interstellar Mission |publisher=NASA/JPL |accessdate=8.1.2014}}</ref> Oblika heliosfere ni pravilna, terminacijski šok naj bi se nahajal na oddaljenosti med 75 in 90 [[astronomska enota|astronomskih enot]] od Sonca. Ovojnica heliosfere se deloma prekriva z regijo, imenovano [[razpršeni disk]], ki vsebuje zelo malo trdnih teles. Na notranjem robu razpršenega diska se konča [[Kuiperjev pas]] asteroidov, na zunanjem pa se začne [[Oortov oblak]], domnevno območje pretežno ledenih [[planetezimal]]ov, od koder naj bi izvirala večina kometov. Zunanji rob tega oblaka na razdalji okrog 50.000 astronomskih enot oz. skoraj enega [[svetlobno leto|svetlobnega leta]]<ref>{{navedi revijo | first1=B. |last1=Lago |first2=A. |last2=Cazenave |year=1983 |title=Evolution of cometary perihelion distances in oort cloud: Another statistical approach |journal=Icarus |volume=53 |issue=1 |pages=68–83 |doi=10.1016/0019-1035(83)90021-0}}</ref> je [[kozmografija|kozmografska]] meja Osončja, kamor še sega gravitacijski vpliv Sonca. == Nastanek in razvoj == [[File:Protoplanetary-disk.jpg|thumb|Umetniška upodobitev zgodnjega Osončja]] Osončje se je oblikovalo pred 4,568 milijardami let zaradi gravitacijskega sesedanja območja znotraj večjega [[molekularni oblak|molekularnega oblaka]].<ref>Datum bazira na analizi izotopov najstarejšega minerala v najdenem meteoritu. Na podlagi tega sklepajo, da je to datum nastanka prvega trdnega materiala sesedajoče se [[nebula|nebule]].<br>A. Bouvier and M. Wadhwa. "The age of the solar system redefined by the oldest Pb-Pb age of a meteoritic inclusion." ''Nature Geoscience,'' in press, 2010. {{doi|10.1038/NGEO941}}</ref> Ta prvotni oblak je bil po vsej verjetnosti širok več svetlobnih let in je oblikoval nekaj zvezd.<ref name="Arizona">{{navedi splet |title=Lecture 13: The Nebular Theory of the origin of the Solar System |url=http://atropos.as.arizona.edu/aiz/teaching/nats102/mario/solar_system.html |work=University of Arizona |accessdate=2006-12-27 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot je tipično za molekularne oblake, je bil sestavljen predvsem iz vodika, nekaj helija in manjše količine težkih elementov. Ko se je regija, ki bo kasneje postala Osončje (poznana kot [[sončeva meglica|pred-sončeva meglica]]<ref>{{Cite conference|title=The chemical composition of the pre-solar nebula |author=Irvine, W. M.|book-title=Cometary exploration; Proceedings of the International Conference |volume=1|pages=3|year=1983 |bibcode=1983coex....1....3I}}</ref>) sesedla, je ohranjanje [[vrtilna količina|vrtilne količine]] povzročilo hitrejše vrtenje. Središče, kjer se je oblikovala zgoščina materiala, je postajalo bolj vroče od okoliškega diska.<ref name="Arizona" /> Ker se je meglica vrtela hitreje, se je začela sploščevati v [[protoplanetni disk]] s premerom približno 200&nbsp;[[astronomska enota|a. e.]],<ref name="Arizona" /> v njegovem središču pa je nastajala vroča, gosta [[protozvezda]].<ref>{{Cite journal |last=Greaves |first=Jane S. |date=2005-01-07 |title=Disks Around Stars and the Growth of Planetary Systems |url=https://archive.org/details/sim_science_2005-01-07_307_5706/page/68 |journal=[[Science]] |volume=307 | issue=5706 |pages=68–71 |doi=10.1126/science.1101979 |pmid=15637266 |bibcode=2005Sci...307...68G}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2000-04-05 |url=http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=1732&page=21|title=Present Understanding of the Origin of Planetary Systems |publisher=National Academy of Sciences |accessdate=2007-01-19}}</ref> Planeti so nastajali zaradi [[akrecija|akrecije]] iz diska<ref>{{cite journal | doi= 10.1086/429160 | title= Chondrule-forming Shock Fronts in the Solar Nebula: A Possible Unified Scenario for Planet and Chondrite Formation | year= 2005 | author= Boss, A.P. | journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] | volume= 621 | issue= 2 | pages= L137 | last2= Durisen | first2= R. H. | bibcode=2005ApJ...621L.137B}}</ref> - prah in plini se gravitacijsko privlačijo in zlivajo v čedalje večja telesa. V zgodnjem Osončju je verjetno obstajalo stotine protoplanetov, ki pa so se ali združili ali pa uničili in za seboj pustili planete, pritlikave planete ter ostanke [[malo telo Osončja|manjših teles]]. Zaradi svojih višjih vrelišč lahko v trdni obliki v vročem notranjem Osončju bliže Sonca obstajajo le kovine in silikati, in ti prej ali slej oblikujejo kamnite planete, Merkur, Venero, Zemljo in Mars. Ker so kovinski elementi sestavljali le majhen del Sončeve meglice, zemeljski planeti niso mogli veliko zrasti. Veliki planeti (Jupiter, Saturn, Uran in neptun) so se oblikovali bolj daleč, onkraj meje zmrzovanja (''frost line'' - točka med Marsom in Jupitrom kjer je material dovolj hladen, da hlapljive ledene sestavine ostanejo trdne). Ledu, ki je oblikoval te planete, je bilo več kot kovin in silikatov, ki so oblikovali notranje planete - to je omogočilo dovolj veliko rast z atmosfero iz vodika in helija, dveh najlažjih in najbolj množično zastopanih elementov. Ostanki, ki nikoli niso postali planeti, so se zbrali v območjih, kot so [[asteroidni pas]], [[Kuiperjev pas]] in [[Oortov oblak]]. V 50 milijonih let sta tlak in gostota vodika v središču protozvezde dovolj narasla, da se je lahko začela [[jedrsko zlivanje|termonuklearna fuzija]].<ref name="Yi2001">{{cite journal |first1=Sukyoung |last1=Yi |first2=Pierre |last2=Demarque |first3=Yong-Cheol |last3=Kim |first4=Young-Wook |last4=Lee |first5=Chang H. |last5=Ree |first6=Thibault |last6=Lejeune |first7=Sydney |last7=Barnes | title=Toward Better Age Estimates for Stellar Populations: The <math>Y^{2}</math> Isochrones for Solar Mixture | journal=[[Astrophysical Journal Supplement]] | arxiv=astro-ph/0104292 | year=2001 | volume=136 | pages=417 | doi=10.1086/321795 | bibcode=2001ApJS..136..417Y}}</ref> Temperatura, hitrost reakcije, tlak in gostota so naraščali, dokler ni bilo doseženo [[hidrostatično ravnovesje]]; termični tlak je bil uravnovešen s silo gravitacije. V tej točki je Sonce postalo zvezda [[glavni niz|glavnega niza]].<ref>{{cite journal | author1=A. Chrysostomou|author2= P. W. Lucas | title=The Formation of Stars | url=https://archive.org/details/sim_contemporary-physics_january-february-2005_46_1/page/n29| journal=[[Contemporary Physics]] | year=2005 | volume=46 | issue=1 | page=29 | bibcode=2005ConPh..46...29C | doi=10.1080/0010751042000275277}}</ref> Sončev veter iz Sonca je ustvaril [[heliosfera|heliosfero]] in pometel ostanke plina in prahu iz protoplanetnega diska v medzvezdni prostor ter s tem končal proces oblikovanja planetov. Osončje bo ostalo takšno, kot ga poznamo danes, dokler ne bo vodik v Soncu popolnoma spremenjen v helij, kar se bo zgodilo čez približno 5,4 milijarde let. To bo konec življenja Sonca kot zvezde glavnega niza. Takrat se bo sredica Sonca sesedla in izhodna energija bo veliko večja od današnje. Zunanje plasti Sonca se bodo razširile na približno 260-kratnik današnjega premera in Sonce bo postalo [[rdeča orjakinja]]. Zaradi izrednega povečanje površine, bo površina Sonca znatno hladnejša.<ref>{{cite journal|author1=K. P. Schröder|author2= Robert Cannon Smith|title=Distant future of the Sun and Earth revisited|journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |volume=386|issue=1 |pages=155–163 |year=2008 |doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13022.x |bibcode=2008MNRAS.386..155S}}</ref> Širitev Sonca bo uparilo Merkur in Venero ter Zemljo naredilo neprimerni za bivanje, saj se bo [[naseljivo območje]] pomaknilo za tirnico Marsa. Nazadnje bo postalo jedro dovolj vroče za fuzijo helija. Tega bo hitro zmanjkalo, za fuzijo težjih elementov pa Sonce ne bo imelo dovolj mase in jedrska reakcija v jedru se bo praktično ustavila. Zunanje plasti bodo nato ušle v vesolje in Sonce bo postalo [[bela pritlikavka]]. To je stabilna, majhna zvezda brez jedrskega goriva, ki zaradi gravitacijskega stiskanja še vedno ustvarja bel sijaj in radiacijo. Imela bo pol manjšo maso kot izvorno Sonce in velikost Zemlje.<ref>{{navedi splet|author=Pogge, Richard W.|year=1997|url=http://www.astronomy.ohio-state.edu/~pogge/Lectures/vistas97.html|title=The Once & Future Sun|format=lecture notes|work=New Vistas in Astronomy|accessdate=2005-12-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050527094435/http://www-astronomy.mps.ohio-state.edu/Vistas/|archivedate=2005-05-27|url-status=dead}}</ref> Izvržene zunanje plasti bodo formirale [[planetarna meglica|planetarno meglico]] in nekaj materiala, ki je sestavljalo Sonce, bo obogatilo medzvezdno snov s težkimi elementi, kot je ogljik. == Sonce == {{glavni|Sonce}} [[Slika:Planets and sun size comparison.jpg|thumb|upright=1.4|Sonce v primerjavi s planeti]] Sonce je [[zvezda]] in glavno telo našega Osončja. [[Sončeva masa|Njegova velika masa]] (332.900 Zemljinih mas)<ref>{{navedi splet|title=Sun: Facts & Figures|publisher=NASA|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Sun&Display=Facts&System=Metric|accessdate=2009-05-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080102034758/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Sun&Display=Facts&System=Metric|archivedate=2008-01-02|url-status=dead}}</ref> proizvaja dovolj visoke temperature in gostoto [[korona|korone]], ki omogoča [[jedrsko zlivanje]],<ref>{{navedi knjigo|last=Zirker|first=Jack B.|title=Journey from the Center of the Sun|url=https://archive.org/details/journeyfromcente0000zirk_f4e3|year=2002|publisher=[[Princeton University Press]]|isbn=978-0-691-05781-1|pages=[https://archive.org/details/journeyfromcente0000zirk_f4e3/page/120 120]–127}}</ref> pri katerem se sprošča ogromna količina [[energija|energije]], ki večinoma [[sevalna energija|seva]] v [[vesoljski prostor|prostor]] kot [[elektromagnetno valovanje]] (svetloba z valovno dolžino od 400 do 700&nbsp;nm je [[vidna svetloba]])<ref>{{navedi splet|title=Why is visible light visible, but not other parts of the spectrum?|publisher=The Straight Dome|year=2003|url=http://www.straightdope.com/columns/read/2085/why-is-visible-light-visible-but-not-other-parts-of-the-spectrum|accessdate=2009-05-14}}</ref>. Sonce je zvezda tipa G2 [[glavni niz|glavnega niza]]. V primerjavi z večino drugih zvezd v krajevni [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]], je Sonce precej veliko in svetlo.<ref name=sun>{{navedi novice |first=Ker |last=Than |title=Astronomers Had it Wrong: Most Stars are Single |publisher=SPACE.com |date=30. januar 2006 |url=http://www.space.com/scienceastronomy/060130_mm_single_stars.html |accessdate=2007-08-01}}</ref> Zvezde so razvrščene po [[Hertzsprung-Russllov diagram|Hertzsprung-Russllovem diagramu]], grafu, ki prikazuje svetlobo zvezd s [[temperatura|temperaturo]] njihovega površja. V splošnem so bolj vroče zvezde svetlejše. Za zvezde, ki se držijo tega vzorca, se reče, da so v [[Glavni niz|glavnem nizu]], in Sonce se nahaja prav v njegovi sredini. Zvezde, ki so bolj vroče in svetlejše od Sonca, so redke. Zvezde, ki so precej bolj temačne in hladnejše, so običajnejše in znane kot [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]] ter predstavljajo 85 % zvezd v naši Galaksiji.<ref name=sun/><ref>{{Cite conference|year=2001|pages=119 |author1=Smart, R.L. |author2=Carollo, D. |author3=Lattanzi, M.G. |author4=McLean, B. |author5=Spagna, A.|book-title=Ultracool Dwarfs: New Spectral Types L and T |editor1=Hugh R. A. Jones|editor2=Iain A. Steele |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |title=The Second Guide Star Catalogue and Cool Stars|bibcode=2001udns.conf..119S}}</ref> == Medplanetarna snov == [[Slika:Heliospheric-current-sheet.gif|left|thumb|[[Heliosferična tokovna plast]]]] Velik del Osončja je sestavljen iz [[vakuum]]a, ki ga imenujejo [[medplanetarna snov]] ali medplanetarni medij. Skupaj s [[sončna svetloba|svetlobo]] Sonce seva neprekinjen tok nabitih delcev ([[plazma (fizika)|plazmo]]), t.j [[Sončev veter]]. Ta tok delcev, ki se širi navzven s hitrostjo približno 1,5 milijona kilometrov na uro,<ref>{{navedi splet |title=Solar Physics: The Solar Wind |work=Marshall Space Flight Center |date=2006-07-16<!--11:42:58--> |url=http://solarscience.msfc.nasa.gov/SolarWind.shtml |accessdate=2006-10-03 |archive-date=2015-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150813081520/http://solarscience.msfc.nasa.gov/SolarWind.shtml |url-status=dead }}</ref> ustvarja šibko atmosfero (heliosfero), ki prežema medplanetarno snov do najmanj 100&nbsp;a. e. (glej [[#Heliopavza|heliopavza]]).<ref name="Voyager" /> Aktivnosti na površju Sonca, kot so [[sončev izbuh|Sončevi izbruhi]] (angl. ''solar flare'') in [[izbruh koronske mase|izbruhi koronske mase]] (angl. ''coronal mass ejection''), mešajo heliosfero, ustvarjajo [[vesoljsko vreme]] in povzročajo [[geomagnetna nevihta|geomagnetne nevihte]].<ref name="SunFlip">{{navedi splet |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2001/ast15feb_1.htm |title=The Sun Does a Flip |accessdate=2007-02-04 |last=Phillips |first=Tony |date=2001-02-15 |work=Science@NASA |archive-date=2009-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090512121817/http://science.nasa.gov/headlines/y2001/ast15feb_1.htm |url-status=dead }}</ref> Največja struktura znotraj heliosfere je [[heliosferična tokovna plast]], spiralna oblika, ki so jo ustvarile aktivnosti Sončevega izmeničnega magnetnega polja.<ref>[http://science.nasa.gov/headlines/y2003/22apr_currentsheet.htm A Star with two North Poles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090718014855/http://science.nasa.gov/headlines/y2003/22apr_currentsheet.htm |date=2009-07-18 }}, April 22, 2003, Science @ NASA</ref><ref>{{cite journal |last1=Riley |bibcode=2002JGRA..107.1136R |first1=Pete |title=Modeling the heliospheric current sheet: Solar cycle variations |doi=10.1029/2001JA000299 |year=2002 |volume=107 |journal=[[Journal of Geophysical Research]] |url=http://ulysses.jpl.nasa.gov/science/monthly_highlights/2002-July-2001JA000299.pdf |access-date=2014-05-17 |archive-date=2009-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090814052347/http://ulysses.jpl.nasa.gov/science/monthly_highlights/2002-July-2001JA000299.pdf |url-status=dead }}</ref> Zemljino magnetno polje nas ščiti pred sicer zelo nevarnimi vplivi sončnega vetra.<ref>{{navedi splet | url=http://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/1998/ast08dec98_1/ | title=Solar Wind blows some of Earth's atmosphere into space | date=1998-12-08 | work=Science@NASA Headline News | accessdate=2014-05-17 | archive-date=2016-06-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160617063012/http://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/1998/ast08dec98_1/ | url-status=dead }}</ref> Venera in Mars nimata magnetnih polj, rezultat tega pa je, da se njuna atmosfera počasi izgublja v vesolje.<ref>{{cite journal |last=Lundin |first=Richard |date=2001-03-09 |title=Erosion by the Solar Wind |url=https://archive.org/details/sim_science_2001-03-09_291_5510/page/1909 |journal=[[Science]] |volume=291 |issue=5510 |page=1909 |doi=10.1126/science.1059763 |pmid=11245195}}</ref> Izbruhi koronske mase in podobni dogodki sprostijo iz površine Sonca magnetno polje in velike količine materiala. Interakcija tega magnetnega polja in materiala z Zemljinim magnetnim poljem preusmeri nabite delce v Zemljino zgornjo atmosfero. Posledico tega pojava na Zemlji je mogoče opazovati v višinah stratosfere v obliki [[polarni sij|polarnega sija]].<ref>{{cite journal|first1=A.|last1=Štern|first2=J.|last2=Guna|last3=Bešter|first3=J.|title=Nastanek in vpliv Sončevih aktivnosti|year=2009|volume=107|journal=Zbornik A 18. mednarodne elektrotehniške in računalniške konference ERK 2009|url=http://www.ltfe.org/objave/nastanek-in-vpliv-soncevih-aktivnosti/|access-date=2014-05-17|archive-date=2014-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517200354/http://www.ltfe.org/objave/nastanek-in-vpliv-soncevih-aktivnosti/|url-status=dead}}</ref> Helisofera in planetarna magnetna polja (tistih planetov, ki ga imajo) delno ščiti Osončje pred visokoenergijskimi medzvezdnimi delci - [[kozmični žarki|kozmičnimi žarki]]. Gostota kozmičnih žarkov v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]] in moč Sončevega magnetnega polja se spreminjata skozi dolgo časovno obdobje, tako da se nivo vdiranja kozmičnih žarkov v Osončje spreminja, ni pa znano, za koliko.<ref name="Langner_et_al_2005">{{cite journal |last=Langner |first=U.W. |author2=Potgieter, M.S. |year=2005 |title=Effects of the position of the solar wind termination shock and the heliopause on the heliospheric modulation of cosmic rays |url=https://archive.org/details/sim_advances-in-space-research_2005_35_12/page/2084 |journal=[[Advances in Space Research]] |volume=35 |issue=12 |pages=2084–2090 |doi=10.1016/j.asr.2004.12.005 |bibcode=2005AdSpR..35.2084L}}</ref> V medplanetarni snovi se nahajata najmanj dve diskom podobni regiji [[kozmični prah|kozmičnega prahu]]. Prva, [[oblak medplanetarnega prahu|zodiakalni oblak prahu]], se nahaja v notranjem Osončju in povzroča [[Zodiakalna svetloba|zodiakalno svetlobo]]. Najverjetneje je nastal zaradi trka znotraj asteroidnega pasu.<ref>{{navedi splet |year=1998 |title=Long-term Evolution of the Zodiacal Cloud |url=http://astrobiology.arc.nasa.gov/workshops/1997/zodiac/backman/IIIc.html |accessdate=2007-02-03 |archive-date=2006-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060929030040/http://astrobiology.arc.nasa.gov/workshops/1997/zodiac/backman/IIIc.html |url-status=dead }}</ref> Drugi oblak prahu se razširja od 10 a. e. do približno 40 a. e., in je verjetno nastal zaradi trka znotraj [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]].<ref>{{navedi splet |year=2003 |title=ESA scientist discovers a way to shortlist stars that might have planets |work=ESA Science and Technology |url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=29471 |accessdate=2007-02-03}}</ref><ref>{{cite journal |last=Landgraf |first=M. |author2=Liou, J.-C. |author3=Zook, H.A. |author4=Grün, E. |date=maj 2002 |title=Origins of Solar System Dust beyond Jupiter |journal=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] |volume=123 |issue=5 |pages=2857–2861 |doi=10.1086/339704 |url=http://astron.berkeley.edu/~kalas/disksite/library/ladgraf02.pdf |accessdate=2007-02-09 |bibcode=2002AJ....123.2857L |archive-date=2016-05-15 |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160515115002/http://astron.berkeley.edu/~kalas/disksite/library/ladgraf02.pdf |url-status=dead }}</ref> == Notranje Osončje == Notranje Osončje je tradicionalno ime za območje, ki obsega zemeljske planete in asteroide.<ref name=inner>{{navedi splet |title=Inner Solar System |publisher=NASA Science (Planets) |url=http://nasascience.nasa.gov/planetary-science/exploring-the-inner-solar-system |accessdate=2009-05-09 |archive-date=2009-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090511182050/http://nasascience.nasa.gov/planetary-science/exploring-the-inner-solar-system |url-status=dead }}</ref> Telesa se nahajajo razmeroma blizu Sonca in so v glavnem sestavljena iz [[silikat]]ov in kovin; polmer celotnega območja je krajši od razdalje med Jupitrovo in Saturnovo tirnico. === Notranji planeti === {{Main|Zemeljski planet}} [[Slika:Telluric planets size comparison.jpg|thumb|upright=1.4|Notranji planeti. Od leve proti desni: [[Zemlja]], [[Mars]], [[Venera]] in [[Merkur (planet)|Merkur]] (velikosti so v razmerju, razdalje pa ne).]] Štirje notranji oz. zemeljski planeti imajo gosto, [[kamnina|skalnato]] zgradbo, imajo nekaj [[naravni satelit|lun]] ali pa so brez njih in nimajo [[Planetni obroč|sistema obročev]]. V glavnem so sestavljeni iz ognjevzdržnih mineralov, kot so [[silikat]]i, ki oblikujejo [[skorja (geologija)|skorjo]] in [[zemljin plašč|plašč]], ter kovin kot sta [[železo]] in [[nikelj]], ki oblikujejo [[jedro (geologija)|jedro]]. Trije od štirih notranjih planetov (Venera, Zemlja in Mars) imajo dovolj izdatno [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]], da lahko proizvaja [[vreme]]; vsi imajo [[udarni krater|kraterje]] in tektonske značilnosti površja, kot so [[tektonski jarek|tektonski jarki]] in [[ognjenik]]i. Izraz ''notranji planet'' se ne bi smel zamenjevati s ''[[spodnji in zgornji planeti|spodnjim planetom]]'', s katerim so označevali tiste planete, ki so bližje Soncu kot Zemlji (tj. Merkur in Venera). Merkur obkroži Sonce v 88 [[dan|dneh]], Venera v 243 dneh, Zemlja v 365,25 dneh in Mars v 687 dneh. Največji je naša Zemlja, sledijo ji dvojčica Venera in kasneje Mars ter Merkur, ki je še zmeraj večji od [[Pluton]]a. ==== Merkur ==== : [[Merkur (planet)|Merkur]] (0,4&nbsp;[[astronomska enota|a. e.]] od Sonca) je Soncu najbližji planet in je najmanjši planet Osončja (0,055 Zemljine mase). Merkur nima naravnih satelitov, njegova edina znana geološka značilnost poleg udarnih kraterjev so številni ozki grebeni (''rupes'').<ref>Schenk P., Melosh H. J. (1994), ''Lobate Thrust Scarps and the Thickness of Mercury's Lithosphere'', Abstracts of the 25th Lunar and Planetary Science Conference, 1994LPI....25.1203S</ref> Ti naj bi nastali, ko se je skorja že strdila, nato pa sta se skorja in plašč začela ohlajati in krčiti.<ref>{{navedi splet|url=http://student.pfmb.uni-mb.si/~vesolje/merkur.htm|title=Merkur|year=2008|publisher=Arhivske spletne strani študentov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko|accessdate=2014-01-10|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304214713/http://student.pfmb.uni-mb.si/~vesolje/merkur.htm|url-status=dead}}</ref> Merkur ima redko atmosfero, sestavljeno iz atomov, ki se zaradi Sončevega vetra neprestano izgubljajo v vesolje.<ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Bill |last=Arnett |title=Mercury |work=The Nine Planets |url=http://www.nineplanets.org/mercury.html |accessdate=2006-09-14}}</ref> Njegovo relativno veliko jedro in tanek plašč še nista ustrezno razložena. Obstaja več hipotez, ena od njih pravi, da je njegove zunanje sloje odtrgal orjaški trk, druga pa, da je energija mladega Sonca preprečila popolno [[akrecija|akrecijo]].<ref>Benz, W., Slattery, W. L., Cameron, A. G. W. (1988), ''Collisional stripping of Mercury's mantle'', Icarus, v. 74, p. 516–528.</ref><ref>Cameron, A. G. W. (1985), ''The partial volatilization of Mercury'', Icarus, v. 64, p. 285–294.</ref> Imenuje se po rimskem slu med bogovi in ljudmi, Merkurju. ==== Venera ==== : [[Venera]] (0,7 a. e. od Sonca) je približno tako velika kot Zemlja (0,815 Zemljine mase) in ima podobno kot Zemlja silikatni plašč okrog železnega jedra, debelo atmosfero in dokaze o notranji geološki aktivnosti. Je veliko bolj suha od Zemlje in njena atmosfera je 90-krat gostejša. Venera nima naravnih satelitov. Je najbolj vroč planet s temperaturo površja čez 400 [[celzijeva temperaturna lestvica|°C]], najverjetneje zaradi velike količine [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]] v ozračju.<ref>{{cite journal |first=Mark A. |last=Bullock |title=The Stability of Climate on Venus |publisher=Southwest Research Institute |year=1997 |url=http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/PhDThesis.pdf |format=PDF |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2007-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614202751/http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/PhDThesis.pdf |url-status=dead }}</ref> Ni jasnega dokaza o trenutni geološki aktivnosti, toda odsotnost magnetnega polja, ki bi preprečeval neposreden stik ozračja s Sončnim vetrom, kaže na to, da se njena atmosfera redno obnavlja z izbruhi vulkanov.<ref>{{navedi splet |year=1999 |first=Paul |last=Rincon |title=Climate Change as a Regulator of Tectonics on Venus |work=Johnson Space Center Houston, TX, Institute of Meteoritics, University of New Mexico, Albuquerque, NM |url=http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/Science2_1999.pdf |format=PDF |accessdate=2006-11-19 |archive-date=2007-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614202807/http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/Science2_1999.pdf |url-status=dead }}</ref> Ime je dobila po rimski boginji lepote in ljubezni, Veneri. ==== Zemlja ==== : [[Zemlja]] (1 a. e. od Sonca) je največji in najgostejši notranji planet, edini, za katerega vemo, da je trenutno geološko aktiven in edini znani planet, na katerem obstaja [[življenje]].<ref name=life>{{navedi splet |title=What are the characteristics of the Solar System that lead to the origins of life? |publisher=NASA Science (Big Questions) |url=http://science.nasa.gov/planetary-science/big-questions/what-are-the-characteristics-of-the-solar-system-that-lead-to-the-origins-of-life-1/ |accessdate=2011-08-30 |archive-date=2011-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915154635/http://science.nasa.gov/planetary-science/big-questions/what-are-the-characteristics-of-the-solar-system-that-lead-to-the-origins-of-life-1/ |url-status=dead }}</ref> Njena tekoča [[hidrosfera]] je edinstvena med zemeljskimi planeti in je edini planet, kjer je opazna [[tektonika plošč]]. Zemljina atmosfera je zelo drugačna od atmosfer na drugih planetih, saj jo je preoblikovala prisotnost življenja, tako da vsebuje 21 % prostega [[kisik]]a.<ref>{{navedi splet |title=Earth's Atmosphere: Composition and Structure |first=Anne E. |last=Egger |work=VisionLearning.com |url=http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?c3=&mid=107&l= |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2007-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221231635/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=107&l=&c3= |url-status=dead }}</ref> Ima en naravni satelit, [[Luna|Luno]], edini večji satelit zemeljskih planetov v Osončju. ==== Mars ==== : [[Mars]] (1,5&nbsp;a. e. od Sonca) je manjši od Zemlje in Venere (0,107 Zemljine mase). Ima atmosfero, ki je večinoma sestavljena iz [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]], z atmosferskim tlakom 6,1 milibara (približno 0,6 % Zemljinega).<ref>{{navedi knjigo|title= Encyclopaedia of the Solar System|editor=Lucy-Ann McFadden|display-authors=etal|chapter=Mars Atmosphere: History and Surface Interactions|author1=David C. Gatling|author2= Conway Leovy|pages=301–314|year=2007}}</ref> Njegova površina je posejana s prostranimi vulkani, kot je [[Olympus Mons]], in kanjoni [[Valles Marineris]], ki kažejo na geološko aktivnost izpred 2 milijonov let.<ref>{{navedi splet |year=2004 |title=Modern Martian Marvels: Volcanoes? |author=David Noever |work=NASA Astrobiology Magazine |url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1360&mode=thread&order=0&thold=0 |accessdate=2006-07-23}}</ref> Njegova rdeča barva izhaja iz [[Železov(III) oksid|železovega oksida]] (rje) v zemlji.<ref>{{navedi splet|title=Mars: A Kid's Eye View|publisher=NASA|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Mars&Display=Kids|accessdate=2009-05-14|archive-date=2014-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20141020111930/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Mars&Display=Kids|url-status=dead}}</ref> Mars ima dva majhna naravna satelita ([[Deimos (luna)|Deimos]] in [[Fobos (luna)|Fobos]]).<ref>{{navedi splet |year=2004 |title=A Survey for Outer Satellites of Mars: Limits to Completeness |author1=Scott S. Sheppard|author2= David Jewitt|author3=Jan Kleyna |work=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/papers/2004/SJK2004.pdf|accessdate=2006-12-26}}</ref> Zaradi rdečkastega površja je poimenovan po rimskem bogu nasilne vojne, Marsu. === Asteroidni pas === {{Main|Asteroidni pas}} [[Slika:InnerSolarSystem-en.png|thumb|Slika [[Asteroidni pas|asteroidnega pasu]] (belo), [[Jupitrov Trojanec|Jupitrovovi Trojanci]] (zeleno), [[Družina Hilda|Hilde]] (oranžno) in [[Blizuzemeljsko nebesno telo|blizuzemeljski asteroidi]].]] [[Asteroid]]i so [[Malo telo Osončja|mala telesa Osončja]]<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> sestavljena večinoma iz ognjevzdržnih kamnin in kovinskih [[mineral]]ov, z nekaj ledu.<ref>{{navedi splet|title=Are Kuiper Belt Objects asteroids? Are large Kuiper Belt Objects planets? |publisher=[[Cornell University]]|url=http://curious.astro.cornell.edu/question.php?number=601|accessdate=2009-03-01}}</ref> Asteroidni pas zavzema tirnico med Marsom in Jupitrom, med 2,3 and 3,3&nbsp;a. e. od Sonca. Za njih se predvideva, da so ostanki tvorjenja našega Osončja, ki se zaradi vpliva Jupitrove gravitacije niso združili.<ref>{{cite journal |author1 = Petit, J.-M. |author2 = Morbidelli, A. |author3 = Chambers, J. |title = The Primordial Excitation and Clearing of the Asteroid Belt |journal = [[Icarus (revija)|Icarus]] |year = 2001 |volume = 153 |issue = 2 |pages = 338–347 |url = http://www.gps.caltech.edu/classes/ge133/reading/asteroids.pdf |format = PDF |accessdate = 2007-03-22 |doi = 10.1006/icar.2001.6702 |bibcode = 2001Icar..153..338P |archive-date = 2007-02-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070221085835/http://www.gps.caltech.edu/classes/ge133/reading/asteroids.pdf |url-status = dead }}</ref> Asteroidi so različnih velikosti od širine več 100 kilometrov do mikroskopskih. Vsi asteroidi z izjemo Ceresa, so klasificirani kot mala telesa Osončja.<ref>{{navedi splet|title=IAU Planet Definition Committee|publisher=International Astronomical Union|year=2006|url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|accessdate=2009-03-01|archive-date=2009-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603001603/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|url-status=dead}}</ref> Asteroidni pas vsebuje več 10 tisoč, verjetno milijone, teles, ki imajo polmer večji od enega kilometra.<ref>{{navedi splet |year=2002 |title=New study reveals twice as many asteroids as previously believed |work=ESA |url=http://www.esa.int/esaCP/ESAASPF18ZC_index_0.html|accessdate=2006-06-23}}</ref> Kljub temu skupna masa asteroidnega pasu najverjetneje ne presega tisočino Zemljine.<ref name=Krasinsky2002>{{cite journal |first=G. A. |last=Krasinsky |author2=Pitjeva, E. V. |author3=Vasilyev, M. V.|author4=Yagudina, E. I. |bibcode=2002Icar..158...98K |title=Hidden Mass in the Asteroid Belt |journal=[[Icarus (revija)|Icarus]] |volume=158 |issue=1 |pages=98–105 |year=julij 2002 |doi=10.1006/icar.2002.6837}}</ref> Asteroidni pas je redko posejan; [[Vesoljska sonda|vesoljska vozila]] potujejo skozi brez incidentov. Asteroidi s premerom med 10 in 10⁻⁴&nbsp;m se imenujejo [[meteoroid]]i.<ref>{{cite journal |date=september 1995 |title=On the Definition of the Term Meteoroid |journal=[[Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society]] |volume=36 |issue=3 |pages=281–284 |bibcode=1995QJRAS..36..281B}}</ref> ==== Ceres ==== [[Ceres (pritlikavi planet)|Ceres]] (2,77&nbsp;a. e.) je največji asteroid, [[protoplanet]] in pritlikavi planet.<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> Njegov premer je malo manjši od 1.000&nbsp;km, in njegova masa je dovolj velika, da ga je lastna gravitacija oblikovala v okroglo obliko. Za Ceres je ob odkritju leta 1891 veljalo, da je planet in so ga v 1850-ih preklasificirali v asteroid.<ref>{{navedi splet |title=History and Discovery of Asteroids |format=DOC |work=NASA |url=http://dawn.jpl.nasa.gov/DawnClassrooms/1_hist_dawn/history_discovery/Development/a_modeling_scale.doc |accessdate=2006-08-29}}</ref> Kot pritlikavi planet je bil klasificiran leta 2006. ==== Asteroidne skupine ==== Asteroidi v asteroidnem pasu so razdeljeni v [[asteroidna skupina|asteroidne skupine]] in [[Družina asteroidov|družine]], ki imajo podobne elemente tirnic. [[Asteroidna luna|Asteroidne lune]] so asteroidi, ki krožijo okrog večjih asteroidov. Ne razlikujejo se veliko od lun planetov in so včasih tako velike kot njihov partner. Asteroidni pas vsebuje tudi [[Komet asteroidnega pasu|komete asteroidnega pasu]], za katere domnevajo, da so izvor Zemljine vode.<ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Phil |last=Berardelli |title=Main-Belt Comets May Have Been Source Of Earths Water |work=SpaceDaily |url=http://www.spacedaily.com/reports/Main_Belt_Comets_May_Have_Been_Source_Of_Earths_Water.html |accessdate=2006-06-23 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816083413/http://www.spacedaily.com/reports/Main_Belt_Comets_May_Have_Been_Source_Of_Earths_Water.html |url-status=dead }}</ref> [[Jupitrov trojanec|Jupitrovi trojanci]] se nahajajo na obeh Jupitrovih [[L5 točka|L₄ ali L₅ točkah]] (gravitacijsko stabilna območja, ki držijo in vodijo planet v svoji tirnici); izraz »trojanec« se nanaša tudi na majhna telesa v katerikoli Lagrangeevi točki satelita ali planeta. [[Družina Hilda|Hildini asteroidi]] so z Jupitrom v [[orbitalna resonanca|resonanci]] 2:3; tj. okrog Sonca zakroži trikrat v času dveh Jupitrovih tirnic.<ref name=Barucci>{{navedi knjigo|last=Barucci|first=M. A.|author2=Kruikshank, D.P.|author3=Mottola S.|author4=Lazzarin M.|year=2002 |chapter=Physical Properties of Trojan and Centaur Asteroids|title=Asteroids III|publisher=University of Arizona Press|pages=273–87|location=Tucson, Arizona}}</ref> Notranje Osončje je zaprašeno tudi z [[Blizuzemeljsko nebesno telo|asteroidi]], od katerih mnogi križajo tirnice z notranjimi planeti.<ref name = "MorbidelliAstIII">{{cite journal|url = http://www.boulder.swri.edu/~bottke/Reprints/Morbidelli-etal_2002_AstIII_NEOs.pdf|title = Origin and Evolution of Near-Earth Objects|journal = Asteroids III|editor1 = W. F. Bottke Jr.|editor2= A. Cellino|editor3= P. Paolicchi|editor4=R. P. Binzel|pages = 409–422 | year = januar 2002|publisher = University of Arizona Press|format=PDF|bibcode = 2002aste.conf..409M}}</ref> == Zunanje Osončje == Zunanje območje Osončja je območje plinskih velikanov in njihovih velikih lun. V tem območju prav tako kroži veliko kometov s kratkotrajno obhodno dobo, vključno s [[Kentaver (planetoid)|kentavri]]. Zaradi njihove velike oddaljenosti od Sonca trdna telesa v zunanjem Osončju vsebujejo višji odstotek hlapljivih snovi (kot so voda, amonijak in metan) od skalnatih prebivalevi notranjega Osončja, ker nižje temperature omogočajo tem snovem ostati v trdnem stanju. === Zunanji planeti === [[Slika:Gas giants in the solar system.jpg|thumb|Od zgoraj navzdol: [[Neptun]], [[Uran (planet)|Uran]], [[Saturn]] in [[Jupiter]] (montaža s približno barvo in sorazmerno velikostjo)]] Štiri zunanji planeti ali [[plinski velikan]]i (včasih imenovani tudi jupitrovski planeti) skupaj tvorijo 99 % znane mase, ki kroži okrog Sonca.<ref group=lower-alpha name=footnoteD /> Jupiter in Saturn imata vsak desetkrat več mase od Zemlje in ju sestavljata večinoma vodik in helij; Uran in Neptun imata veliko manjšo maso (<20 Zemljinih mas) in vsebujeta več ledu. Zaradi tega nekateri astronomi predlagajo, da spadata v lastno kategorijo ledenih velikanov.<ref>{{navedi splet |title=Formation of Giant Planets |author1=Jack J. Lissauer |author2=David J. Stevenson |work=NASA Ames Research Center; California Institute of Technology |year=2006 |url=http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/djs/lissauer%26stevenson%28PPV%29.pdf |format=PDF |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326060004/http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/djs/lissauer%26stevenson%28PPV%29.pdf |url-status=dead }}</ref> Vsi štirje plinski velikani imajo [[Planetni obroč|obroče]], čeprav je z Zemlje enostavno viden le Saturnov sistem obročev. Izraz ''[[Spodnji in zgornji planeti|zgornji planet]]'' označuje planete, ki ležijo zunaj Zemljine tirnice, torej vključuje poleg zunanjih planetov še Mars. ==== Jupiter ==== : [[Jupiter]] (5,2&nbsp;a. e.) je 318-krat masivnejši od Zemlje in 2,5-krat masivnejši od vseh ostalih planetov skupaj. V glavnem je sestavljen iz [[vodik]]a in [[helij]]a. Jupitrova vroča notranjost ustvarja v njegovi atmosferi polstabilne značilnosti, kot so plasti oblakov in [[Velika rdeča pega]]. Ker je največji izmed planetov, je dobil ime po rimskem vrhovnem bogu Jupitru. : Jupiter ima [[Jupitrovi naravni sateliti|67 znanih satelitov]]. Štirje največji, [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]], [[Io (luna)|Io]] in [[Evropa (luna)|Evropa]], so podobni zemeljskim planetom, so ognjeniško aktivni in imajo notranji vir toplote.<ref>{{navedi splet |title=Geology of the Icy Galilean Satellites: A Framework for Compositional Studies |author=Pappalardo, R.T. |work=Brown University |year=1999 |url=http://www.agu.org/cgi-bin/SFgate/SFgate?&listenv=table&multiple=1&range=1&directget=1&application=fm99&database=%2Fdata%2Fepubs%2Fwais%2Findexes%2Ffm99%2Ffm99&maxhits=200&=%22P11C-10%22 |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165551/http://www.agu.org/cgi-bin/SFgate/SFgate?&listenv=table&multiple=1&range=1&directget=1&application=fm99&database=%2Fdata%2Fepubs%2Fwais%2Findexes%2Ffm99%2Ffm99&maxhits=200&=%22P11C-10%22 |url-status=dead }}</ref> Ganimed, največji satelit v Osončju, je večji od Merkurja. ==== Saturn ==== : [[Saturn]] (9.5&nbsp;a. e.), ki se od drugih planetov razlikuje po svojem obsežnem [[Saturnovi obroči|sistemu obročev]], je v marsičem podoben Jupitru, tj. v sestavi atmosfere in magnetosfere. Čeprav ima Saturn 60 % Jupitrove prostornine, ima manj kot tretjino njegove mase oz. 95 Zemljinih mas - s tem je najmanj gost planet v Osončju.<ref name=universetoday>{{navedi splet|title=Density of Saturn|url=http://www.universetoday.com/15322/density-of-saturn/|work=Fraser Cain|publisher=universetoday.com|accessdate=2013-08-09|archive-date=2013-08-09|archive-url=https://archive.today/20130809073643/http://www.universetoday.com/15322/density-of-saturn/|url-status=bot: unknown}}</ref> Saturnovi obroči so majhni kosi ledu in kamnin. : Saturn ima [[Saturnovi naravni sateliti|62 potrjenih satelitov]]; dva od teh, [[Titan (luna)|Titan]] in [[Enkelad (luna)|Enkelad]], kažeta znake geološke aktivnosti, čeprav sta večinoma [[kriovulkan|sestavljena iz ledu]].<ref>{{cite journal|last1=Kargel|first1=J. S.|title=Cryovolcanism on the icy satellites|url=https://archive.org/details/sim_earth-moon-and-planets_1994-1995_67_1-3/page/101|journal=Earth, Moon, and Planets|volume=67|pages=101–113|year=1994|doi=10.1007/BF00613296|bibcode=1995EM&P...67..101K}}</ref> Titan, druga največja luna v Osončju, je večji od Merkurja in je edini satelit v Osončju z izdatno atmosfero. ==== Uran ==== : [[Uran (planet)|Uran]] (19.2&nbsp;a. e.) je 14-krat masivnejši od Zemlje in je najlažji izmed zunanjih planetov. Edini med planeti se vrti okrog svoje osi skoraj pravokotno na ravnino [[ekliptika|ekliptike]]; njegov [[nagib vrtilne osi]] je preko 90 stopinj glede na ekliptiko. Ima veliko hladnejše jedro od ostalih plinskih velikanov in oddaja zelo malo toplote v vesolje.<ref>{{cite journal |title=10 Mysteries of the Solar System|journal=[[Astronomy Now]] |volume=19 |pages=65 |year=2005 |bibcode=2005AsNow..19h..65H }}</ref> : Uran ima [[Uranovi naravni sateliti|27 znanih satelitov]], največji so [[Titanija (luna)|Titanija]], [[Oberon (luna)|Oberon]], [[Umbriel (luna)|Umbriel]], [[Ariel (luna)|Ariel]] in [[Miranda (luna)|Miranda]]. ==== Neptun ==== : [[Neptun]] (30 a. e.) je malo manjši od Urana, je pa masivnejši (17 Zemelj) in zato [[gostota|gostejši]]. Oddaja več notranje toplote, vendar manj od Jupitra in Saturna.<ref>{{Cite journal|title=Post Voyager comparisons of the interiors of Uranus and Neptune |url=https://archive.org/details/geophysical-research-letters_1990-09_17_10/page/1737 |author1=Podolak, M.|author2= Reynolds, R. T.|author3= Young, R. | year=1990|pages=1737|issue=10|volume=17|doi=10.1029/GL017i010p01737 |bibcode=1990GeoRL..17.1737P|journal=Geophysical Research Letters}}</ref> : Neptun ima [[Neptunovi naravni sateliti|14 znanih satelitov]]. Največji, [[Triton (luna)|Triton]], je geološko aktiven, z [[gejzir]]ji tekočega [[dušik]]a.<ref>{{navedi splet |title=The Plausibility of Boiling Geysers on Triton |author1=Duxbury, N.S. |author2=Brown, R.H. |work=Beacon eSpace |year=1995 |url=http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/handle/2014/28034?mode=full |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426005806/http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/handle/2014/28034?mode=full |url-status=dead }}</ref> Triton je edini večji satelit z [[vzvratno gibanje|vzvratno tirnico]]. Poleg Neptuna je v njegovi tirnici več [[planetoid]]ov, imenovanih [[Neptunov Trojanec|Neptunovi trojanci]], ki so z njim v 1:1 [[orbitalna resonanca|resonanci]]. Ker je na pogled modre barve, je poimenovan po rimskem bogu morij in oceanov Neptunu. === Kentavri === {{Main|Kentaver (planetoid)}} Kentavri so telesa, podobna ledenim kometom, katerih tirnica ima [[velika polos|veliko polos]] daljšo od Jupitrove (5,5&nbsp;a. e.) in krajšo od Neptunove (30&nbsp;a. e.). Največji znan Kentaver, [[10199 Chariklo]], ima premer približno 250&nbsp;km.<ref name=spitzer>{{Cite conference|title=Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope |first1=John |last1=Stansberry |first2=Will |last2=Grundy |first3=Mike |last3=Brown |first4=Dale |last4=Cruikshank |first5=John |last5=Spencer |first6=David |last6=Trilling |first7=Jean-Luc |last7=Margot|book-title=The Solar System Beyond Neptune |arxiv=astro-ph/0702538|pages=161 |year=2007|bibcode=2008ssbn.book..161S}}</ref> Prvi odkriti Kentaver, [[2060 Hiron]], je bil klasificiran kot komet (95P), ker je takrat razvil [[koma (komet)|komo]], kot jih razvijejo kometi, ko se približujejo Soncu.<ref>{{navedi splet |year=1995 |first=Patrick |last=Vanouplines |title=Chiron biography |work=Vrije Universitiet Brussel |url=http://www.vub.ac.be/STER/www.astro/chibio.htm |accessdate=2006-06-23}}</ref> == Kometi == {{Main|Komet}} [[Slika:Comet c1995o1.jpg|upright|thumb|[[Komet Hale-Bopp]]]] Kometi so mala telesa Osončja,<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> običajno široki le nekaj kilometrov, sestavljeni pa so pretežno iz ledu. Imajo visoko eliptično tirnico in imajo običajno [[prisončje]] (perihelij) znotraj tirnic notranjih planetov, [[odsončje]] (afelij) pa daleč za Plutonom. Ko komet vstopi v notranje Osončje, bližina Sonca povzroči, da njegova ledena površina [[sublimacija|sublimira]] in [[ion]]izira, kar ustvari [[koma (komet)|komo]]: dolg rep plinov in prahu, pogosto viden s prostim očesom. Kometi s kratko obhodno dobo imajo tirnice z obhodno dobo krajšo kot 200 let, tisti z dolgo obhodno dobo pa več tisoč let. Kratkoperiodični kometi naj bi izhajali iz Kuiperjevega pasu, medtem ko naj bi dolgoperiodični, kot je [[Komet Hale-Bopp|Hale–Bopp]], izvirali iz [[Oortov oblak|Oortovega oblaka]]. Veliko skupin kometov, kot so [[Kreutzova družina kometov|Kreutzovi blizusončevi kometi]], izvira iz enega samega kometa.<ref>{{cite journal |last=Sekanina |first=Zdeněk |year=2001 |title=Kreutz sungrazers: the ultimate case of cometary fragmentation and disintegration? |volume=89 |journal=Publications of the Astronomical Institute of the Academy of Sciences of the Czech Republic |pages=78–93 |bibcode=2001PAICz..89...78S}}</ref> Nekateri kometi s [[hiperbola|hiperbolično]] tirnico lahko izvirajo zunaj Osončja, določanje njihove točne tirnice pa je težavno.<ref name="hyperbolic">{{cite journal |last=Królikowska |first=M. |year=2001 |title=A study of the original orbits of ''hyperbolic'' comets |journal=[[Astronomy & Astrophysics]] |volume=376 |issue=1 |pages=316–324 |doi=10.1051/0004-6361:20010945 |bibcode=2001A&A...376..316K}}</ref> Stare komete, ki so zaradi Sončeve toplote že izgubili svoje hlapljive snovi, astronomi pogosto uvrščajo med asteroide.<ref>{{cite journal |last1=Whipple |first1=Fred L. |title=The activities of comets related to their aging and origin |url=https://archive.org/details/sim_celestial-mechanics-and-dynamical-astronomy_1992_54_1-3/page/1 |journal=[[Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy]] |volume=54 |pages=1–11 |year=1992 |doi=10.1007/BF00049540 |bibcode=1992CeMDA..54....1W}}</ref> == Čezneptunska regija == Območje za Neptunom ali »[[Čezneptunsko telo|Čezneptunska regija]]« je še vedno precej neraziskano. Sestavljeno je iz majhnih teles (največja imajo le petino Zemljinega premera in maso, ki je veliko manjša od Lunine), zgrajenih iz skal in ledu. To regijo včasih imenujejo tudi »zunanje Osončje«, čeprav drugi uporabljajo ta izraz za regijo za asteroidnim pasom. === Kuiperjev pas === {{Main|Kuiperjev pas}} [[Slika:Outersolarsystem objectpositions labels comp.png|left|thumb|V letu 2007 znana telesa v Kuiperjevem pasu, s štirimi zunanjimi planeti]] Kuiperjev pas je obroč razbitih delcev, ki so podobni tistim v asteroidnem pasu, vendar so v glavnem zgrajeni iz ledu.<ref name=physical>{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of the Solar System|url=https://archive.org/details/encyclopediasola00mcfa_702|editor=Lucy-Ann McFadden|display-authors=etal |chapter=Kuiper Belt Objects: Physical Studies|author=Stephen C. Tegler|pages=[https://archive.org/details/encyclopediasola00mcfa_702/page/n622 605]–620|year=2007}}</ref> Razteza se med 30 in 50&nbsp;a. e. od Sonca. Čeprav je ocenjeno, da vsebuje nekje od ducat do nekaj tisoč pritlikavih planetov, je v glavnem sestavljen iz malih teles Osončja. Pri več večjih telesih Kuiperjevega pasu, kot so [[50000 Kvaoar|Kvaoar]], [[20000 Varuna|Varuna]] in [[90482 Ork|Ork]], se bo morda po nadaljnjih raziskavah izkazalo, da so pritlikavi planeti. Ocenjujo, da je v Kuiperjevem pasu več kot 100.000 teles s premerom, večjim od 50&nbsp;km, skupna masa Kuiperjevega pasu pa je le desetina ali celo samo stotina Zemljine.<ref name="Delsanti-Beyond_The_Planets"/> Veliko teles Kuiperjevega pasu ima več satelitov<ref>{{cite journal| doi = 10.1086/501524| last1 = Brown| first1 = M. E.| authorlink = Michael E. Brown| last2 = Van Dam| first2 = M. A.| last3 = Bouchez| first3 = A. H.| last4 = Le Mignant| first4 = D.| last5 = Campbell| first5 = R. D.| last6 = Chin| first6 = J. C. Y.| last7 = Conrad| first7 = A.| last8 = Hartman| first8 = S. K.| last9 = Johansson| first9 = E. M.| last10 = Lafon| first10 = R. E.| last11 = Rabinowitz| first11 = D. L. Rabinowitz| last12 = Stomski| first12 = P.J. Jr.| last13 = Summers| first13 = D. M.| last14 = Trujillo| first14 = C. A.| last15 = Wizinowich| first15 = P. L.| year = 2006| title = Satellites of the Largest Kuiper Belt Objects| journal = The Astrophysical Journal| volume = 639| issue = 1| pages = L43–L46| pmid = | pmc = | arxiv = astro-ph/0510029| bibcode = 2006ApJ...639L..43B| url = http://web.gps.caltech.edu/~mbrown/papers/ps/gab.pdf| format = PDF| accessdate = 19 October 2011| ref = {{sfnRef|Brown Van Dam et al.|2006}} }}</ref> in večina jih ima tirnico, ki jih vodi izven ravnine ekliptike.<ref name=trojan>{{cite journal | url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/biblio/pub047.pdf| author=Chiang|display-authors=etal | title=Resonance Occupation in the Kuiper Belt: Case Examples of the 5:2 and Trojan Resonances | journal=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] | volume=126 | issue=1 | pages=430–443 | year=2003 | doi=10.1086/375207 | accessdate=2009-08-15 | last2=Jordan | first2=A.B. | last3=Millis | first3=R.L. | last4=Buie | first4=M.W. | last5=Wasserman | first5=L.H. | last6=Elliot | first6=J.L. | last7=Kern | first7=S. D. | last8=Trilling | first8=D.E. | last9=Meech | first9=K.J. | bibcode=2003AJ....126..430C }}</ref> Kuiperjev pas lahko na grobo razdelimo v »[[klasično telo Kuiperjevega pasu|klasični]]« pas in [[Resonančno čezneptunsko telo|resonance]].<ref name=physical/> Resonance so tirnice, povezane z Neptunovo (t.j dvakrat na vsake tri Neptunove tirnice, ali enkrat na vsaki dve). Prva resonanca se začne znotraj tirnice samega Neptuna. Klasični pas je sestavljen iz teles, ki nimajo resonance z Neptunom, okvirno se raztezajo od 39,4&nbsp;a. e. do 47,7&nbsp;a. e.<ref>{{cite journal |year=2005 |author1=Buie, M.W. |author2=Millis, R.L. |author3=Wasserman, L.H. |author4=Elliot, J.L. |author5=Kern, S.D. |author6=Clancy, K.B. |author7=Chiang, E.I. |author8=Jordan, A.B. |author9=Meech, K.J. |author10=Wagner, R.M. |author11=Trilling, D.E. |title=Procedures, Resources and Selected Results of the Deep Ecliptic Survey |journal=[[Earth, Moon, and Planets]] |volume=92 |issue=1 |pages=113 |arxiv=astro-ph/0309251 |bibcode=2003EM&P...92..113B |doi=10.1023/B:MOON.0000031930.13823.be}}</ref> Telesa klasičnega Kuiperjevega pasu so klasificirana kot [[klasično telo Kuiperjevega pasu|kubevani]], ki so poimenovani po prvem odkritem telesu, {{mp|1992 QB|1}} (Albion). ==== Pluton in Haron ==== [[Slika:EightTNOs-sl.png|thumb|Umetniška primerjava: [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]], [[Pluton]], [[Makemake]], [[Haumea]], [[90377 Sedna|Sedna]], [[90482 Ork|Ork]], [[50000 Kvaoar|Kvaoar]], [[20000 Varuna|Varuna]] in [[Zemlja]].]] Pritlikavi planet [[Pluton]] (povprečno 39&nbsp;a. e.) je največji znani planet v Kuiperjevem pasu. Za Pluton so ob odkritju leta 1930 menili, da je deveti planet, kar pa se je spremenilo leta 2006 ob sprejetju uradne [[definicija planeta|definicije planeta]]. Pluton ima eliptično tirnico, ki je glede na ravnino ekliptike nagnjena za 17 stopinj, in je oddaljen od Sonca od 29,7&nbsp;a. e. v periheliju do 49,5&nbsp;a. e. ob apoheliju. [[Haron (luna)|Haron]], Plutonovo največjo luno, včasih skupaj s Plutonom opisujejo kot del [[dvojni planet|dvojnega planetnega sistema]], saj obe telesi krožita krožita okrog njunega skupnega težišča (tj. izgleda, kot da »krožita drug okrog drugega«). Za Haronom krožijo štirje poznani manjši sateliti, [[Stiks (luna)|Stiks]], [[Nikta (luna)|Nikta]], [[Kerber (luna)|Kerber]] in [[Hidra (luna)|Hidra]]. Pluton ima z Neptunom [[orbitalna resonanca|resonanco]] 3:2, kar pomeni, da Pluton zakroži okrog Sonca vsake 3 Neptunove tirnice. Telesa Kuiperjevjevega pasu, katerih tirnice se ujemajo s to resonanco, se imenujejo [[plutino|plutini]].<ref name="Fajans_et_al_2001">{{Cite journal |last=Fajans |first=J. |author2=L. Frièdland |year=oktober 2001 |title=Autoresonant (nonstationary) excitation of pendulums, Plutinos, plasmas, and other nonlinear oscillators |journal=[[American Journal of Physics]] |volume=69 |issue=10 |pages=1096–1102 |doi=10.1119/1.1389278 |url=http://ist-socrates.berkeley.edu/~fajans/pub/pdffiles/AutoPendAJP.pdf |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607210435/http://ist-socrates.berkeley.edu/~fajans/pub/pdffiles/AutoPendAJP.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Makemake in Haumea ==== [[Makemake]] (povprečno 45,79&nbsp;a. e.), ki je manjši od Plutona, je največje znano telo v [[klasično telo Kuiperjevega pasu|''klasičnem'' Kuiperjevem pasu]] (t.j, ni v potrjeni [[resonančno čezneptunsko telo|resonanci]] z Neptunom). Makemake je za Plutonom najsvetlejše telo v Kuiperjevem pasu. Svoje ime in opredelitev za pritlikavi planet je dobil leta 2008.<ref name=name/> Ima bolj nagnjeno tirnico od Plutonove, tj. 29°.<ref name=Buie136472>{{navedi splet |first=Marc W. |last=Buie |date=2008-04-05 |title=Orbit Fit and Astrometric record for 136472 |publisher=SwRI (Space Science Department) |url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/kbo/astrom/136472.html |accessdate=2012-07-15 |authorlink=Marc William Buie}}</ref> [[Haumea]] (povprečno 43,13&nbsp;a. e.) je v podobni tirnici kot je Makemake, s to razliko, da je ujet v resonanci 7:12 z Neptunom.<ref name="brownlargest">{{navedi splet | title = The largest Kuiper belt objects | first = Michael E. |last=Brown | work = CalTech | url = http://www.gps.caltech.edu/~mbrown/papers/ps/kbochap.pdf | format = PDF | accessdate = 2012-07-15}}</ref> Je približno iste velikosti kot Makemake in ima dva naravna satelita. Hitra, 3,9-urna rotacija mu daje ploščato in podolgovato obliko. Svoje ime in opredelitev za pritlikavi planet je dobil leta 2008.<ref name="iaunews">{{navedi splet | title = News Release&nbsp;– IAU0807: IAU names fifth dwarf planet Haumea | work = International Astronomical Union | date = 2008-09-17 | url = http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0807/ | accessdate = 2012-07-15 | archive-date = 2012-04-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120413174518/http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0807/ | url-status = dead }}</ref> === Razpršeni disk === {{Main|Razpršeni disk}} Razpršeni disk, ki se prekriva s Kuiperjevim pasom in širi daleč navzven, je verjetno izvor kometov s kratkotrajno obhodno dobo. Nekatere teorije pravijo, da je nastal zaradi razpršitve Kuiperjevega pasu, ki je nastala zaradi težnostnih vplivov zunanjih planetov (predvsem Neptuna). Večina teles razpršenega diska ima perihelij znotraj Kuiperjevega pasu, toda afelij daleč izven njega (nekateri imajo afelij oddaljen več kot 150&nbsp;a. e. od Sonca). Tirnice teles razpršenega diska imajo večji naklon na ekliptiko in so pogosto nanjo tudi pravokotne. Nekateri astronomi imajo razpršeni disk le za regijo Kuiperjevega pasu in telesa razpršenega diska opisujejo kot »razpršena telesa Kuiperjevega pasu«.<ref>{{navedi splet |year=2005 |author=David Jewitt |title=The 1000 km Scale KBOs |work=University of Hawaii |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/big_kbo.html |accessdate=2006-07-16}}</ref> Nekateri astronomi klasificirajo kentavre kot notranja-razpršena telesa Kuiperjevega pasu skupaj z zunaj-razpršenimi telesi razpršenga diska.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minorplanetcenter.org/iau/lists/Centaurs.html |title=List Of Centaurs and Scattered-Disk Objects |work=IAU: Minor Planet Center |accessdate=2007-04-02}}</ref> ==== Erida ==== [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]] (povprečno 68&nbsp;a. e.) je največje znano telo razpršenega diska. Kaj sestavlja planet, je še stvar razprave, saj je njegova masa za 25 % večja od Plutona,<ref name="Brown Schaller 2007">{{cite journal| doi = 10.1126/science.1139415| last1 = Brown| first1 = Michael E.| authorlink = Michael E. Brown| last2 = Schaller| first2 = Emily L.| date = 15 June 2007| title = The Mass of Dwarf Planet Eris| url = https://archive.org/details/sim_science_2007-06-15_316_5831/page/1585| journal = Science| volume = 316| issue = 5831| page = 1585| pmid = 17569855| pmc = | bibcode = 2007Sci...316.1585B}}</ref> imata pa enak premer. Je najmasivnejši znani pritlikavi planet. Znan ima en satelit, [[Disnomija (luna)|Disnomijo]]. Podobno kot pri Plutonu je tirnica Eride močno eliptična, s [[perihelij]]em 38,2 a. e. (približna oddaljenost Plutona od Sonca) in [[afelij]]em 97,6 a. e. == Najbolj oddaljene regije == Točka, kjer se konča Osončje in se začne medzvezdni prostor, ni točno določena, ker zunanje meje oblikujeta dve ločeni sili: Sončev veter in njegova gravitacija. Zunanja meja vpliva sončevega vetra je približno enaka štirikratni oddaljenosti Plutona od Sonca; za to ''[[Heliopavza (astronomija)|heliopavzo]]'' velja, da je začetek [[medzvezdna snov|medzvezdne snovi]].<ref name="Voyager" /> Sončeva [[Hillova krogla]], kjer ima Sonce gravitacijski vpliv na druga telesa, naj bi segala tisočkrat dlje.<ref name=Littmann>{{navedi knjigo|last=Littmann|first=Mark|title=Planets Beyond: Discovering the Outer Solar System|url=https://archive.org/details/planetsbeyonddis00mlit|year=2004|pages=[https://archive.org/details/planetsbeyonddis00mlit/page/n92 162]–163|publisher=Courier Dover Publications|isbn=978-0-486-43602-9}}</ref> === Heliopavza === [[Slika:IBEX all sky map.jpg|thumb|left|[[IBEX]]ov [[Energetic neutral atoms]] zemljevid ''heliosheath'' in heliopavze. Zasluge: NASA/Goddard Space Flight Center Scientific Visualization Studio.]] Heliosfera je razdeljena v dve ločeni regiji. Sončev veter potuje približno 400&nbsp;km/s, dokler ne trči z [[medzvezdni veter|medzvezdnim vetrom]] (tok plazme v [[medzvezdna snov|medzvezdni snovi]]). Do trka pride v področju [[terminacijski šok|terminacijskega šoka]] (področje, kjer se hitrost sončevega vetra upočasni z nadzvočnih na počasnejše hitrosti),<ref name=fahr /> ki je približno 80–100 a. e. od Sonca v smeri toka in približno 200 a. e. od Sonca proti toku.<ref name=fahr /> Tukaj se veter bistveno upočasni in postane turbulenten,<ref name=fahr /> formira veliko ovalno strukturo, znano kot [[ovojnica heliosfere]]. Zunanja meja heliosfere, [[Heliopavze (astronomija)|heliopavza]], je točka, kjer se sončev veter konča in se začne medzvezdni prostor.<ref name="Voyager">{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/vision/universe/solarsystem/voyager_agu.html |title=Voyager Enters Solar System's Final Frontier |work=NASA |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2020-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200516082547/https://www.nasa.gov/vision/universe/solarsystem/voyager_agu.html |url-status=dead }}</ref> Plovili ''[[Voyager 1]]'' in ''[[Voyager 2]]'' sta zaznali, da sta prečkali terminacijski šok in vstopili v ovojnico heliosfere, 94 in 84 a. e. od Sonca.<ref>{{cite journal | doi=10.1126/science.1117684 |date=September 2005 | author1=Stone, E.C. |author2=Cummings, A.C. |author3=McDonald, F.B.; Heikkila, B. C.; Lal, N.; Webber, W. R. | title=Voyager 1 explores the termination shock region and the heliosheath beyond | url=https://archive.org/details/sim_science_2005-09-23_309_5743/page/2016 | volume=309 | issue=5743 | pages=2017–20 | pmid=16179468 | journal=[[Science]] | bibcode=2005Sci...309.2017S}}</ref><ref>{{cite journal | doi=10.1038/nature07022 |date=July 2008 | author1=Stone, E.C. |author2=Cummings, A.C. |author3=McDonald, F.B. |author4=Heikkila, B.C. |author5=Lal, N. |author6=Webber, W.R. | title=An asymmetric solar wind termination shock | url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-07-03_454_7200/page/70 | volume=454 | issue=7200 | pages=71–4 | pmid=18596802 | journal=[[Nature]] }}</ref> ''Voyager 1'' je poročal tudi, da je dosegel heliopavzo.<ref name="NASA-20130912">{{navedi splet |last1=Cook |first1=Jia-Rui C. |last2=Agle |first2=D.C. |last3=Brown |first3=Dwayne |title=NASA Spacecraft Embarks on Historic Journey Into Interstellar Space |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20130912.html |work=[[NASA]] |date=12 September 2013 |accessdate=12 September 2013 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611233345/https://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20130912.html |url-status=dead }}</ref> Na obliko in zgradbo zunanjega roba heliosfere najverjetneje vpliva [[hidrodinamika]] interakcij z medzvezdno snovjo.<ref name="fahr">{{cite journal |year=2000 |title=A 5-fluid hydrodynamic approach to model the Solar System-interstellar medium interaction |journal=[[Astronomy & Astrophysics]] |volume=357 |page=268 |url=http://aa.springer.de/papers/0357001/2300268.pdf |format=PDF |bibcode=2000A&A...357..268F |access-date=2014-04-21 |archive-date=2019-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190107010928/http://aa.springer.de/papers/0357001/2300268.pdf%20 |url-status=dead }} See Figures 1 and 2.</ref> Za heliopavzo, pri približno 230 a. e., se nahaja [[udarni val]] (''bow shock'')<ref>{{navedi splet | date=24. junij 2002 |author=Frisch, P.C. |title=The Sun's Heliosphere & Heliopause | work=[[Astronomy Picture of the Day]] | url=http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap020624.html |accessdate=2006-06-23}}</ref> (ker se Sonce giblje glede na medzvezdno snov s hitrostjo, ki je večja od hitrosti zvoka v medzvezdni snovi, ustvari v medzvezdni snovi udarni val). === Ločena telesa === [[90377 Sedna]] (povprečno 520 a. e.) je veliko rdeče telo z izredno raztegnjeno eliptično tirnico, ki ga vodi od približno 76&nbsp;a. e. v periheliju do 940&nbsp;a. e. v aheliju in za obhod potrebuje 11.400 let. [[Michael E. Brown|Mike Brown]], ki je leta 2003 to telo odkril, je pripomnil, da ne more biti del [[razpršeni disk|razpršenega diska]] ali Kuiperjevega pasu, ker je v periheliju preveč oddaljen, da bi nanj lahko vplival Neptun. Skupaj z drugimi astronomi meni, da je Sedna prva izmed popolnoma nove populacije teles, poimenovane »oddaljena ločena telesa« (''distant detached objects'' - DDOs), ki naj bi vključevala tudi telo {{mpl-|148209|2000 CR|105}} s perihelijem 45&nbsp;a. e., ahelijem 415&nbsp;a. e. in orbitalno periodo 3.420 let.<ref>{{navedi splet |year=2004 |author=David Jewitt |title=Sedna – 2003 VB₁₂ |work=University of Hawaii |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/sedna.html |accessdate=2006-06-23 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716032018/http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/sedna.html |url-status=dead }}</ref> Brown imenuje to populacijo »notranji Oortov oblak« (''inner Oort cloud''), saj se je verjetno formirala s podobnimi procesi, čeprav je veliko bližje Soncu.<ref>{{navedi splet |title=Sedna |author=Mike Brown |year=2004 |url=http://www.gps.caltech.edu/~mbrown/sedna/ |work=CalTech |accessdate=2007-05-02}}</ref> Sedna je verjetno pritlikavi planet, čeprav njegova oblika še ni definirana. Drugo nedvoumno ločeno telo, s perihelijem, ki je oddaljen od Sedne za približno 81 a. e., je {{mpl|2012 VP|113}}, ki so ga odkrili leta 2012. Njegov ahelij je pri 400–500 a. e.<ref name="jpldata 2012 VP113"> {{navedi splet |date=2013-10-30 |title=JPL Small-Body Database Browser: (2012 VP113) |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=2012VP113 |publisher=Jet Propulsion Laboratory |accessdate=26. marec 2014 }} </ref><ref name="Physorg"> {{navedi splet | url=http://phys.org/news/2014-03-edge-solar.html | title=A new object at the edge of our Solar System discovered | work=Physorg.com | date=26 March 2014 }} </ref> === Oortov oblak === {{Main|Oortov oblak}} [[Slika:Kuiper_belt_-_Oort_cloud-en.svg|thumb|upright=1.3|Umetniška upodobitev Oortovega oblaka, Hillovega oblaka in Kuiperjevega pasu (manjša slika)]] Oortov oblak je hipotetičen okrogel oblak, ki vsebuje na milijone ledenih teles, ki so verjetno izvor vseh kometov z dolgotrajno obhodno dobo in naj bi obdajal Osončje pri približno 50.000&nbsp;a. e. (približno 1&nbsp;[[svetlobno leto]]) ter segal do 100.000&nbsp;a. e. (1,87&nbsp;sv.l.). Oortov oblak naj bi bil sestavljen iz kometov, ki so bili izvrženi iz Osončja zaradi gravitacijskega učinka zunanjih planetov. Telesa Oortovega oblaka se premikajo zelo počasi in se lahko preusmerijo iz svojega tira zaradi redkih dogodkov, kot so trki in drugi zunanji vplivi. Ti lahko komete preusmerijo proti notranjosti Osončja ali pa v medzvezdni prostor.<ref>{{navedi splet |year=2001 |author1=Stern, S.A.|author2= Weissman, P.R. |title=Rapid collisional evolution of comets during the formation of the Oort cloud. |work=Space Studies Department, Southwest Research Institute, Boulder, Colorado| url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=PubMed&list_uids=11214311&dopt=Citation |accessdate=2006-11-19}}</ref><ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Bill |last=Arnett |title=The Kuiper Belt and the Oort Cloud |work=nineplanets.org |url=http://www.nineplanets.org/kboc.html |accessdate=2006-06-23}}</ref> === Meje === Večina Osončja je še neraziskanega. Ocenjen obseg Sončevega gravitacijskega polja, kjer prevlada gravitacijske sile [[Seznam najbližjih zvezd|okoliških zvezd]] je približno 2 svetlobni leti (125.000 a. e.). Ocena polmera Oortovega oblaka je 50.000 a. e.<ref>{{navedi knjigo |title=The Solar System: Third edition |author1=Encrenaz, T. |author2=Bibring, J.P. |author3=Blanc, M. |author4=Barucci, M.A. |author5=Roques, F. |author6=Zarka, P.H. |publisher=Springer |year=2004 |page=1}}</ref> Kljub odkritjem, kot je Sedna, je območje med Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom s polmerom na desettisoče a. e. še vedno slabo kartirano. Poleg tega so v teku tudi raziskave regije med Merkurjem in Soncem.<ref>{{cite journal |year=2004 |pages=312–315 |volume=148 |journal=[[Icarus (revija)|Icarus]] |author1=Durda D.D. |author2=Stern S.A. |author3=Colwell W.B. |author4=Parker J.W. |author5=Levison H.F. |author6=Hassler D.M. |title=A New Observational Search for Vulcanoids in SOHO/LASCO Coronagraph Images |doi=10.1006/icar.2000.6520 |bibcode=2000Icar..148..312D}}</ref> Novembra 2012 je NASA objavila, da se je sonda ''[[Voyager 1]]'' približala območju prehoda v zunanje meje Osončja; njegovi instrumenti so zaznali močno povečanje magnetnega polja. Ker pa hkrati niso zaznali tudi spremembe smeri magnetnega polja, so Nasini znanstveniki to interpretirali tako, da ''Voyager 1'' še ni zapustil Osončja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20121203.html |title=NASA Voyager 1 Encounters New Region in Deep Space |last1=Greicius |first1=Tony |last2= |first2= |date=3 December 2012 |work= |publisher=NASA |accessdate=26 January 2013 |archive-date=2014-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140528072219/http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20121203.html |url-status=dead }}</ref> == Lega Osončja v galaksiji == {{imageframe|width=300|caption=Lega Osončja v Rimski cesti|content= {{Superimpose | base = Milky Way Arms ssc2008-10.svg | base_width = 300px | base_alt = Lega Osončja v Rimski cesti | base_caption = Lega Osončja v Rimski cesti | float = Yellow Arrow Down.png | float_width = 16px | x = 142 | y = 55 }} }} Osončje se nahaja v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]]. To je [[spiralna galaksija s prečko]] s premerom okrog 100.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]], ki vsebuje približno 200 milijard zvezd.<ref name="fn9">{{cite press |last=English |first=J. |title=Exposing the Stuff Between the Stars |url=http://www.ras.ucalgary.ca/CGPS/press/aas00/pr/pr_14012000/pr_14012000map1.html |publisher=Hubble News Desk |year=2000 |accessdate=2007-05-10 |archive-date=2020-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200512151743/http://www.ras.ucalgary.ca/CGPS/press/aas00/pr/pr_14012000/pr_14012000map1.html |url-status=dead }}</ref> Sonce se nahaja na robu enega od zunanjih krakov Rimske ceste, znanega kot [[Orionov krak]].<ref>{{cite journal |title=Three Dimensional Structure of the Milky Way Disk |url=https://archive.org/details/sim_astrophysical-journal_2001-07-20_556_1/page/180 |author1=Drimmel, R. |author2=Spergel, D.N. |year=2001 |pages=181–202 |volume=556 |doi=10.1086/321556 |journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] |arxiv=astro-ph/0101259 |bibcode=2001ApJ...556..181D}}</ref> Od središča galaksije je oddaljeno med 25.000 in 28.000 svetlobnih let<ref name="distance2"> {{cite journal |last=Eisenhauer |first=F. |display-authors=etal |title=A Geometric Determination of the Distance to the Galactic Center |journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] |volume=597 |issue=2 |pages=L121–L124 |year=2003 |doi=10.1086/380188 |bibcode=2003ApJ...597L.121E }}</ref> ter potuje okrog njega s hitrostjo približno 220 [[Meter na sekundo|kilometrov na sekundo]], tako da en obhod traja 225–250 milijonov let. To dobo imenujemo [[galaktično leto]] Osončja.<ref>{{navedi splet |title=Period of the Sun's Orbit around the Galaxy (Cosmic Year) |first=Stacy |last=Leong |url=http://hypertextbook.com/facts/2002/StacyLeong.shtml |year=2002 |work=The Physics Factbook |accessdate=2007-04-02}}</ref> Lega Osončja v galaksiji vpliva na [[evolucija|evolucijo]] [[življenje|življenja]] na Zemlji. Njegova tirnica je skoraj okrogla in tirnice okrog Sonca imajo približno enako hitrost kot jo imajo spiralni kraki. Zato Sonce le redko prečka krake. Ker je v spiralnih krakih veliko večja koncentracija [[supernova|supernov]], gravitacijskih nestabilnosti in radiacije, ki lahko motijo Osončje, je to dalo Zemlji na voljo dolgo obdobje stabilnosti za razvoj življenja.<ref name="astrobiology">{{navedi splet |year=2001 |first=Leslie |last=Mullen |title=Galactic Habitable Zones |work=Astrobiology Magazine |url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=139 |accessdate=2006-06-23}}</ref> Prav tako Osončje leži dovolj daleč stran od galaktičnega centra, v katerem se nahaja množica zvezd. Bližje centra bi lahko gravitacijski vlek bližnjih zvezd vrgel iz tira telesa v [[Oortov oblak|Oortovem oblaku]] in poslal komete v notranje Osončje, kar bi lahko povzročilo trke s potencialno katastrofičnimi posledicami za življenje na Zemlji. Radiacija galaktičnega centra lahko prav tako moti razvoj kompleksnega življenja.<ref name=astrobiology/> Kljub današnji legi Osončja so nekateri znanstveniki postavili hipotezo, da so imele nedavne supernove negativen vpliv na življenje v zadnjih 35.000 letih.<ref>{{navedi splet |year=2005 |author=|title=Supernova Explosion May Have Caused Mammoth Extinction |work=Physorg.com |url=http://www.physorg.com/news6734.html |accessdate=2007-02-02}}</ref> == Slikovni pregled == To poglavje vsebuje vzorec teles v Osončju, izbran glede na velikost in kvaliteto fotografij in urejeno glede na volumen. Nekatera večja telesa (na primer [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]]) so izpuščena, ker ni na voljo kvalitetnih slik. {{SolarSummary}} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; width:600px;" |- ! ''Družinski portret [[Voyager 1|Voyagera 1]] na razdalji približno 6 milijard kilometrov od Zemlje. |- | style="font-size:88%; text-align: center;" | [[File:PIA00453-SolarSystem-VenusEarthJupiterSaturnUranusNeptune-Voyager1-19960913.jpg|frameless|upright=2]] [[Venera]], [[Zemlja]] (''[[Bleda modra pika]]''), [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], [[Neptun]] (13. septembra 1996). |} == Opombe == {{seznam opomb|30em}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|osončje|Osončje}} {{Kategorija v Zbirki|Solar System|Osončje}} {{portal|Astronomija}} ;{{ikona en}} * [http://space.jpl.nasa.gov/ NASA/JPL Solar System Simulator] * [http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=SolarSys&Display=Overview Solar System Exploration] - zbirka izobraževalnih vsebin (NASA) {{-}} {{navigacija Osončje}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{Zemlja}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planetologija]] [[Kategorija:Osončje| ]] 5dquxqapckzy8dp4nbk467r8sqexssy 0 24136 6752060 6749293 2026-09-17T13:12:21Z ~2026-45085-22 264465 6752060 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]]? * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Jana Kolarič]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == *[[Nejc Saje]] * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] 5aqdgr7x0jh5nzeqa93dvgl6znald0x 0 24448 6752370 6741637 2026-09-18T08:42:24Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ -podv. 6752370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Titanic | image = TitanicDVD.jpg | caption = Promocijski poster | director = [[James Cameron]] | producer = James Cameron<br />[[Jon Landau (filmski producent)|Jon Landau]] | writer = James Cameron | starring = [[Leonardo DiCaprio]]<br />[[Kate Winslet]]<br />[[Billy Zane]]<br />[[Frances Fisher]]<br />[[Kathy Bates]]<br />[[Danny Nucci]]<br />[[Bill Paxton]]<br />[[Gloria Stuart]] | | music = [[James Horner]] | cinematography = [[Russell Carpenter]] | editing = [[Conrad Buff IV]]<br />James Cameron<br />[[Richard A. Harris]] | distributor = [[20th Century Fox]]<br /><small>(razen ZDA)</small><br />[[Paramount Pictures]]<br /><small>(v ZDA)</small> | released = {{ikonazastave|Japonska}} 1.11.1997<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} 18.12.1997<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} 19.12.1997<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} 23.1.1998 | runtime = 194 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = $200.000.000 [[ameriški dolar|USD]]<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=titanic.htm "Box office statistics for ''Titanic'' (1997)"]. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno 15.10.2006.</ref> | gross = US$1.845.034.188<br /><small>(po vsem svetu)</small> }} '''''Titanik''''' (v izvirniku '''''Titanic''''') je ameriški romantični dramski film iz leta 1997, ki ga je napisal in režiral [[James Cameron]]. Film govori o [[Potop ladje RMS Titanic|potopitvi ladje]] [[RMS Titanic]], ki je veljala za nepotopljivo. V glavnih vlogah sta nastopila [[Kate Winslet]] in [[Leonardo DiCaprio]] kot Rose DeWitt Bukater in Jack Dawson, pripadnika različnih družbenih razredov, ki se na ladji na njeni prvi plovbi leta 1912 usodno zaljubita. [[Bill Paxton]] je upodobil lovca na zaklade Brocka Lovetta, [[Gloria Stuart]] pa starejšo Rose, ki leta 1996 pripoveduje zgodbo. V filmu so igrali tudi [[Billy Zane]] kot Rosin zaročenec Caledon Hockley, [[Kathy Bates]] kot [[Margaret Brown|Margaret "Molly" Brown]], [[Frances Fisher]] kot Rosina mati Ruth in [[Danny Nucci]] kot Jackov najboljši prijatelj Fabrizio De Rossi. Cameronov navdih za film je izhajal iz njegove fascinacije z ladijskimi razbitinami; menil je, da bo to ljubezenska zgodba, prepletena s človeško izgubo, bistvena za prenos čustvenega vpliva nesreče. Snemanje filma se je začelo leta 1995, ko je Cameron posnel posnetke prave [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitine Titanica]]. Sodobni prizori na raziskovalnem plovilu so bili posneti na krovu Akademika Mstislava Keldysha, ki ga je Cameron uporabil kot bazo pri snemanju razbitine. Za ponovno ustvarjanje potopitve so uporabili pomanjšane modele, računalniško ustvarjene posnetke in rekonstrukcijo Titanica, zgrajenega v studiu Baja. Film je sofinanciral Paramount Pictures in 20th Century Fox;  prvi je vodil distribucijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], drugi pa je film objavil na mednarodnem festivalu. To je bil takrat najdražji film, narejen v tistem času, s proizvodnim proračunom 200 milijonov dolarjev. Ob izidu 19. decembra 1997 je Titanic dosegel pomemben kritični in komercialni uspeh.  Nominiran je bil za 14 oskarjev, od katerih je prejel 11, vključno z nagradami za najboljšo sliko in najboljšega režiserja, ki je vezala film [[Ben-Hur]] (1959) za največ oskarjev, ki jih je dobil en film. Z začetno svetovno bruto vrednostjo nad 1,84 milijarde dolarjev je bil Titanic prvi film, ki je dosegel milijardo dolarjev, in postal film z najvišjo bruto rastjo doslej, vse dokler ga leta 2010 ni presegel Cameronov film [[Avatar (film)|Avatar]]. Izšla je [[3. divizija|3D]] različica filma Titanic 4. aprila 2012, v počastitev stoletnice potopitve, je zaslužil dodatnih 343,6 milijona dolarjev po vsem svetu, kar je film po vsem svetu potisnilo na 2,18 milijarde ameriških dolarjev, drugi film pa je povzročil skupno več kot 2 milijard dolarjev po vsem svetu (po avatarju). Leta 2017 je bil film ponovno objavljen ob svoji 20-letnici in je bil izbran za ohranjanje v ameriški nacionalni filmski register. == Vsebina == Lovec na zaklade, znani Brock Lovett (Bill Paxton) in njegova ekipa leta 1996 med iskanjem ogrlice imenovane “Srce oceana” (angleško The Heart of the Ocean) najdejo sef na [[Razbitina ladje RMS Titanic|potopljeni ladji RMS Titanic]]. A v sefu ne najdejo diamanta, temveč čudovito risbo gole ženske, ki nosi Srce oceana na dan, ko se je Titanic potopil. Risba vzbudi zanimanje starejše Rose DeWitt Bukater (Gloria Stuart). Po tem ko vidi risbo, na dan prikliče spomine sedemnajstletne sebe, ki se je vkrcala na Titanic. Ko vidi posnetke potopljene ladje, začne pripovedovati zgodbo. Glavna zgodba filma je postavljena v leto 1912, ko [[RMS Titanic|Titanic]] odpljuje na svojo prvo plovbo. Mlada Rose (Kate Winslet) se v Southamptonu s svojo materjo Ruth DeWitt Bukater (Frances Fisher) in zaročencem Calom (Caledonom) Hockleyem (Billy Zane) ter ostalimi potniki prvega razreda vkrca na ladjo. Medtem si umetnik in popotnik Jack Dawsom (Leonardo DiCaprio) ter njegov najboljši prijatelj Fabrizio De Rossi (Danny Nucci) pri pokru priigrata vozovnico za tretji razred. Rose je nezadovoljna nad zaroko s Calom in se boji življenja, v katerem jo vsi kontrolirajo, zato hoče storiti samomor, a na srečo ji Jack prepreči, da bi skočila z zadnjega dela ladje. Med Rose in Jackom se nato splete tesno prijateljstvo. On ji pripoveduje zgodbe o svojih potovanjih, ona pa mu zaupa svoje sanje in želje. Njuno prijateljstvo se še poveča, ko skupaj zapustita večerjo v prvem razredu in odideta na veliko živahnejšo zabavo v tretjem razredu. Jack pove Rose, da bi rad bil z njo, a ga Rose zavrne zaradi svoje zaroke in pričakovanja svoje matere in drugih, vendar si kasneje premisli in ponudi svoje srce Jacku. Rose prosi Jacka, naj jo nariše golo s Srcem oceana okoli vratu. Nato oba pobegneta Calovemu slugi, ki ju zasleduje in se zatečeta v avtomobil v skladišču, kjer se prvič ljubita. Nato stečeta na krov, kjer Rose Jacku obljubi, da bo ob pristanku šla z njim. Na krovu sta oba priči, kako ladja trči v [[Ledena gora, ki je potopila Titanic|ledeno goro]]. Medtem Cal odkrije risbo, na kateri Rose pozira gola, zato se odloči, da se bo Jacku maščeval tako, da ga obtoži, da mu je ukradel Srce oceana. Zato disciplinski častnik Jacka z lisicami priklene v neko sobo v podpalubju. Nato kapitan [[Edward J. Smith|Smith]] (Bernard Hill) in posadka ugotovijo, da je ladja od trka v ledeno goro močno poškodovana in se bo potopila v največ dveh urah zato vsem potnikom naročijo, naj si nadenejo rešilne pasove, gredo na palubo in v rešilne čolne (ki jih je premalo, zadostujejo za približno polovico vseh potnikov). Čeprav je Rose na začetku neodločena, kasneje zapusti Cala in možnost, da bi skupaj z materjo prišla na rešilni čoln ter se odloči poiskati in rešiti Jacka. Ko gre v poplavljeno podpalubje in najde Jacka priklenjenega, teče po pomoč. Vrne se s sekiro in uspe ji pretrgati lisice. Ko Jack in Rose prideta nazaj na glavno palubo, ljudje kričijo in tekajo naokoli, paniko in strah se voha v zraku. Rose prisilijo, da se vkrca na čoln, a skoči iz njega in z Jackom ostaneta skupaj. Ladja se začne vedno hitreje potapljati, zato Jack in Rose z preostalimi potniki stečeta na krmo, ki iz minute v minuto vedno bolj gleda iz vode. Medtem Jackova prijatelja Fabrizio in Tomy ne najdeta prostega reševalnega čolna, zaradi česar oba umreta. Ladja se nato kmalu prelomi na dvoje, se počasi potopi in ljudje kot mravlje popadejo v ledeno mrzlo vodo. Na tisoče se jih podhladi in jih umre. Le redki preživijo. Rose in Jack odplavata do kosa lesa v vodi, a je dovolj velik le za Rose. Jack v ledeno mrzli vodi kasneje zmrzne. Rose poljubi njegovo roko, potem pa pusti, da se potopi v globino oceana. Nato Rose reši bližnji čoln. Pozneje na kraj nesreče prispe [[RMS Carpathia]], reši preživele potnike in jih odpelje v New York. Ko prispejo v New York se Rose možu, ki popisuje preživele predstavi kot Rose Dawson - Jackova žena. Potem ostarela Rose dokonča zgodbo. Na ladji raziskovalcev vrže Srce oceana v morje - kamor spada, kasneje pa zaspi v svoji postelji. Za vedno. In sanja, da je z Jackom. == Vloge == === Izmišljene osebe === * [[Leonardo DiCaprio]] kot Jack Dawson * [[Kate Winslet]] kot Rose DeWitt Bukater * [[Billy Zane]] kot Caledon Hockley * [[Frances Fisher]] kot Ruth DeWitt Bukater * [[Bill Paxton]] kot Brock Lovett * [[David Warner (igralec)|David Warner]] kot Spicer Lovejoy * [[Danny Nucci]] kot Fabrizzio DeRossi * [[Jason Bary]] kot Tomy Ryan * [[Suzy Amis Cameron]] kot Calvert * [[Lewis Abernathy]] kot Lewis Bodine * [[Gloria Stuart]] kot starejša Rose === Zgodovinske osebe === * [[Kathy Bates|Kathy Battes]] kot [[Margaret Brown|Molly Brown]]: Ena od preživelih potnikov prvega razreda, ki v Cameronovem filmu potuje z Ruth, Rose in Calom. Zgodovinarji so jo poimenovali Nepotopljiva Molly Brown, ker je s podporo drugih žensk od krmarja Roberta Hichensa zasegla reševalni čoln št. 6. Nekateri vidiki tega prepira so prikazani v Cameronovem filmu. * [[Victor Garber]] kot ladijski konstruktor [[Thomas Andrews]]: Andrews je prikazan kot prijazen, spodoben človek, ki je skromen glede svojega velikega dosežka. Po trčenju poskuša prepričati druge, zlasti Ismaya, da je "matematična gotovost", da se bo ladja potopila. Med potopom ladje je upodobljen, kako stoji ob uri v kadilnici prvega razreda in obžaluje svoj neuspeh pri gradnji močne in varne ladje. Čeprav je to postala ena najbolj znanih legend o potopu Titanica, je ta zgodba, ki je bila objavljena v knjigi iz leta 1912 (Thomas Andrews: Shipbuilder) in se je nato ovekovečila, prišla od [[John Stewart|Johna Stewarta]], stevarda na ladji, ki je ladjo dejansko zapustil v čolnu št. 15 približno ob 1:40 zjutraj. Po tem trenutku so obstajala pričevanja o opažanjih Andrewsa. Zdi se, da je Andrews nekaj časa ostal v kadilnici, da bi zbral misli; nato je še naprej pomagal pri evakuaciji. * [[Bernard Hill]] kot kapitan [[Edward J. Smith]]: Smith je načrtoval, da bo Titanicova krstna plovba njegovo zadnje potovanje pred upokojitvijo. Ko se ladja potaplja, se umakne na ladijski most in umre, ko zaradi pritiska vode počijo okna in vdre voda, medtem ko se drži ladijskega krmila. Obstajajo nasprotujoča si poročila o tem, ali je umrl na ta način ali pa je kasneje zmrznil v vodi blizu prevrnjenega zložljivega reševalnega čolna B. * [[Jonathan Hyde]] kot [[J. Bruce Ismay]]: Nevedni, neotesani generalni direktor družbe [[White Star Line]]. Z možnostjo zgodnejšega prihoda v New York in ugodno pozornostjo medijev Ismay vpliva na kapitana Smitha, naj pluje hitreje; čeprav se ta situacija pojavlja v priljubljenih upodobitvah nesreče, je ne podpirajo dokazi. Po trčenju se težko zaveda, da je njegova "nepotopljiva" ladja obsojena na propad. Ismay se kasneje vkrca na zložljivi čoln C (enega zadnjih reševalnih čolnov, ki je zapustil ladjo) tik preden ga spustijo. Mediji in javnost so ga označili za strahopetca, ker je preživel nesrečo, medtem ko se je veliko žensk in otrok utopilo. *[[Ewan Stewart]] kot prvi častnik [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]]: častnik, ki je bil na ladijskem mostu, ko je Titanic trčil v ledeno goro. Med hitenjem za reševalnimi čolni Murdoch v trenutku panike ustreli Tommyja Ryana in še enega potnika, nato pa stori samomor s strelom v glavo. Ko si je Murdochov nečak Scott ogledal film, je nasprotoval upodobitvi svojega strica, saj jo je videl kot škodljivo za Murdochov junaški ugled. Nekaj mesecev pozneje se je podpredsednik Foxa Scott Neeson odpravil v [[Dalbeattie]] na [[Škotska|Škotskem]], kjer je živel Murdoch, da bi se osebno opravičil, in srednji šoli Dalbeattie podaril donacijo v višini 5000 funtov za povečanje šolske spominske nagrade Williama Murdocha. Cameron se je v komentarju DVD-ja opravičil, vendar je izjavil, da so bili častniki, ki so streljali, da bi uveljavili politiko "najprej ženske in otroci". Po Cameronovih besedah je njegova upodobitev Murdocha upodobitev "častnega človeka", ne pa človeka, ki je "ubijal" ali "strahopetnega morilca". Dodal je: »Nisem prepričan, da bi danes našli enak občutek odgovornosti in popolno predanost dolžnosti. Ta fant je spustil polovico svojih reševalnih čolnov, še preden je njegov kolega na levi strani sploh enega spustil. To nekaj pove o značaju in junaštvu.« * [[Mark Lindsay Chapman]] kot glavni častnik [[Henry Tingle Wilde]]: glavni častnik ladje, ki Calu dovoli vkrcanje na reševalni čoln, ker ima v naročju otroka. Preden umre, poskuša s pihanjem v piščalko prepričati čolne, da se vrnejo na kraj potopa in rešijo potnike. Ko zmrzne, Rose s piščalko pritegne pozornost petega častnika Lowea, kar privede do njene rešitve. * [[Jonny Phillips (igralec)|Jonatnah Phillips]] kot drugi častnik [[Charles Lightoller]]: Lightoller je prevzel vodstvo za evakuacijo na levi strani. V filmu Lightoller obvesti kapitana Smitha, da bo težko videti ledene gore, ne da bi se voda zaletavala vanje, in po trčenju predlaga, da posadka začne vkrcavati ženske in otroke v reševalne čolne. Viden je, kako maha s pištolo in grozi, da jo bo uporabil za vzdrževanje reda. Viden je tudi na vrhu zložljivega čolna B, ko se prvi dimnik zruši. Lightoller je bil najvišji častnik, ki je preživel nesrečo. * [[Kevin de la Noy]] kot tretji častnik [[Herbert Pitman]]: Pitman je preživel potop in poveljeval v reševalnem čolnu št. 5. *[[Simon Crane]] kot četrti častnik [[Joseph Boxhall]]: Častnik, odgovoren za izstrelitev signalnih raket in upravljanje reševalnega čolna št. 2 med potopitvijo. Prikazan je na krilih mostu, kjer pomaga mornarjem pri izstrelitvi bakel. * [[Ioan Gruffudd]] kot peti častnik [[Harold Lowe]]: Edini častnik, ki je vodil reševalni čoln, da bi iz ledene vode rešil preživele iz potopa. Film prikazuje Loweja, ki rešuje Rose. * [[Edward Fletcher]] kot šesti častnik [[James Paul Moody|James Moody]]: edini mlajši častnik, ki je umrl v potopu. Film prikazuje Moodyja, kako spusti Jacka in Fabrizia na ladjo le trenutek preden ta odpluje iz Southamptona. Moodyja kasneje vidijo, kako sledi Murdochovemu ukazu, naj ladja pospeši, in Murdocha obvesti o ledeni gori. Nazadnje ga vidijo, kako se drži enega od delov ograje na desni strani, potem ko je neuspešno poskušal spustiti zložljivo ladjo A. * [[Paul Brightwell]] kot ladijski krmar [[Robert Hichens (mornar)|Robert Hichens]]: Eden od šestih krmarjev in krmar ladje v času trčenja. Odgovoren je za reševalni čoln št. 6. Po potopitvi se noče vrniti in pobrati preživelih. * [[Scott G. Anderson]] kot ladijski opazovalec [[Frederick Fleet]]: Opazovalec, ki je opazil ledeno goro. Fleet pobegne s potapljajoče se ladje na reševalnem čolnu 6. * [[Martin East]] kot ladijski opazovalec [[Reginald Lee]]: drugi opazovalec v opazovalnici. Preživel je potop. * [[Terry Forrestal]] kot upravitelj stroja in glavni inženir [[Joseph Bell (inženir)|Joseph Bell]]: Bell in njegovi možje so ves čas potapljanja delali, da so luči in elektrika ostali prižgani, da bi se signali za klic v sili lahko širili. Film prikazuje Bella in vse strojnike, kot da so umrli v strojnici Titanica; vendar obstajajo dokazi, ki kažejo, da so vsaj nekateri strojniki prišli na palubo, ko so poplave postale hude. Mornar [[Frederick Scott]] je pričal, da je med približno 1:50 in 1:55 zjutraj videl osem inženirjev, ki so stali ob električnem žerjavu na desni palubi za čolne; do takrat so bili vsi reševalni čolni že spuščeni. *[[Gregory Cooke]] kot ladijski operater [[Jack Phillips (radijski operater)|Jack Philliphs]]: višji radijski operater, ki mu je kapitan Smith ukazal poslati klice v sili, ko je izvedel, da bo ladja potonila. * [[Craig Kelly (igralec)|Craig Kelly]] kot Phillipsov pomočnik [[Harold Bride]]: ladijski mlajši radijski operater, Phillipsov pomočnik. *[[Eric Braeden]] kot [[John Jacob Astor IV]] : Potnik prvega razreda in najbogatejši človek na ladji. Rose predstavi Jacka Astorju in njegovi 18-letni ženi Madeleine (Charlotte Chatton) v jedilnici prvega razreda. Med predstavitvijo Astor vpraša, ali je Jack povezan z "Boston Dawsons", vprašanje, ki ga Jack odvrne z besedami, da je namesto tega povezan z Chippewa Falls Dawsons. Astor je nazadnje viden, ko steklena kupola nad Velikim stopniščem poči in vanj vdre voda. *[[Charlotte Chatton]] kot Astorjeva žena [[Madeliene Astor]]: žena Johna Jacoba Astorja. *[[Michael Ensing]] kot [[Benjamin Guggenheim]] : Poslovnež, ki potuje v prvem razredu. Sopotnikom pokaže svojo francosko ljubico, Madame Aubert (Fannie Brett), medtem ko ga doma čakajo žena in tri hčere. Ko se Jack po rešitvi Rose pridruži potnikom prvega razreda na večerji, ga Guggenheim označi za "boema". Guggenheima vidimo na poplavljenem velikem stopnišču med potapljanjem ladje, kjer pravi, da je pripravljen potoniti skupaj z ladjo na dno kot gospod. *[[Lew Parter]] kot [[Isidor Straus]] in [[Elsa Raven]] kot [[Ida Straus]]: Isidor je nekdanji lastnik podjetja R.H. Macy and Company, nekdanji kongresnik iz New Yorka in član komisije za mostove v New Yorku in New Jerseyju. Med potopom so paru ponudili skupno mesto v reševalnem čolnu. Isidor je zavrnil vkrcanje, preden so bile evakuirane vse ženske in otroci, in je svojo ženo Ido pozval, naj gre naprej. Ida je upodobljena, kako se zavrača vkrcati na reševalni čoln in pravi, da bo svojo poročno obljubo izpolnila tako, da bo ostala z Isidorjem. Nazadnje sta vidna ležati na postelji in se objemati, medtem ko voda polni njuno kabino; ​​prav tako sta bila vidna v objemu prava Isidor in Ida Straus, a sta v resnici sedela na stolih na palubi A, preden so ju odnesli valovi, ko se je ladja potonila. *[[Bernard Fox (igralec)|Bernard Fox]] kot [[Archibald Gracie IV.]]: Film prikazuje Gracie, ki Calu pripomni, da "ženske in stroji ne gredo skupaj", in čestita Jacku, ker je rešil Rose pred padcem z ladje, ne da bi se zavedala, da je Jack rešil Rose pred poskusom samomora. Kasneje se ponudi, da bo Jacku in Rose med potopom odpeljal do preostalih reševalnih čolnov. Fox je upodobil Fredericka Fleeta v filmu [[A Night To Remember (film, 1958)|A Night To Remember]] iz leta 1958. * [[Martin Jarvis]] kot [[Cosmo Duff-Gordon|Sir Cosmo-Duff Gordon]]: Škotski posestnik, ki je bil rešen v reševalnem čolnu 1. Reševalna čolna 1 in 2 sta bila reševalna čolna s kapaciteto 40 ljudi. Nahajala sta se na sprednjem delu palube in sta bila pripravljena za spustitev v primeru, da bi oseba padla v vodo. V noči nesreče je bil čoln št. 1 četrti, ki je bil spuščen, z samo 12 ljudmi na krovu, vključno z Duff-Gordonom, njegovo ženo in njeno tajnico. Gordon je bil zaradi svojega ravnanja med incidentom deležen številnih kritik. Domnevalo se je, da se je vkrcal na reševalni čoln v nasprotju s pravilom "najprej ženske in otroci" in da se čoln ni vrnil, da bi rešil tiste, ki so se borili v vodi. Vsakemu članu posadke reševalnega čolna je ponudil pet funtov, kar so tisti, ki so kritizirali njegovo ravnanje, razumeli kot podkupnino. Duff-Gordonova (in tajnica njegove žene v pismu, napisanem takrat in ponovno odkritem leta 2007) sta izjavila, da v bližini spustitve njunega čolna ni bilo žensk ali otrok, ki bi čakali na vkrcanje; Obstaja potrditev, da je bil reševalni čoln št. 1 na Titanicu skoraj prazen in da je bil prvi častnik William Murdoch očitno vesel, da je Duff-Gordonu, njegovi ženi in njeni tajnici ponudil mesto (zgolj zato, da bi ga zapolnili), potem ko so ga vprašali, ali lahko vstopijo. Duff-Gordon je zanikal, da bi njegova ponudba denarja posadki reševalnega čolna predstavljala podkupnino. Preiskava Britanske trgovinske zbornice o nesreči je sprejela Duff-Gordonov zanikanje podkupovanja posadke, vendar je vztrajala, da bi reševalni čoln, če bi veslal proti ljudem, ki so bili v vodi, zelo verjetno lahko rešil nekatere od njih. *[[Rosalynd Ayres]] kot [[Lucy, Lady Duff-Gordon]]: Svetovno znana modna oblikovalka in žena sira Cosma. Rešena je v Reševalnem čolnu št. 1 skupaj z možem. Nikoli nista ovrgla govoric, da sta posadki reševalnega čolna prepovedala vrnitev na mesto razbitine, če bi jih poplavilo. Jarvis in Ayres sta v resničnem življenju mož in žena. *[[James Lancaster]] kot [[Thomas Byles]]: potnik drugega razreda in katoliški duhovnik iz Anglije. Upodobljen je, kako moli in tolaži potnike v zadnjih trenutkih ladje. *[[Jonathan Evans-Jones]] kot violinist [[Wallace Hartley]]: ladijski glasbenik in violinist, ki s kolegi na palubi igra vznemirljivo glasbo, medtem ko ladja tone. Ko voda doseže glavno palubo, vodi zbor v zadnji izvedbi pesmi »Nearer, My God, to Thee« na melodijo »Bethany« in umre v potopu. *[[Liam Tuohy]] kot glavni kuhar in pek [[Charles Joughin]]: Joughin se pojavi, ko pomaga Rose vstati, potem ko pade, sledi ji in Jacku do krme ladje in se na koncu oklepa ograje ladje, medtem ko se ta potaplja, ter pije žganje iz steklenice. Po pričevanju pravega Joughina se je spustil z ladje po vrvi in skočil v vodo, ne da bi si zmočil lase. Priznal je tudi, da skoraj ni čutil mraza, najverjetneje zaradi alkohola. V izbrisanem prizoru je viden, kako meče ležalnike čez palubo, preden spije iz steklenice. *[[Derek Lea]] kot [[Frederick Barrett]]: Barrett je bil glavni kurjač na Titaniku; prevzel je celotno odgovornost za reševalni čoln št. 13, ki ga je skoraj zdrobil rešilni čoln št. 15, ko sta bila hkrati spuščena. == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:JAMES CAMERON 2000.jpg|sličica|Režiser filma, [[James Cameron]]. ]] Jamesa Camerona že dolgo navdušujejo brodolomi, zanj pa je bil [[potop ladje RMS Titanic]] »[[Mount Everest]] med brodolomi«. Napisal je scenarij za film, ki bi pripovedoval ljubezensko zgodbo, postavljeno na ladjo, nato se je srečal z vodstvom [[20th Century Studios|20th Century Foxa]], vključno s [[Peter Chernin|Petrom Cherninom]], in zgodbo opisal kot »Romeo in Julija na Titanicu«. Titanik je bil takrat najdražji film, kar jih je bilo kdaj posnetih, s proračunom 200 milijonov dolarjev. Na Camerona je pri snemanju filma vplivala britanska produkcija iz leta 1958 [[A Night To Remember (film, 1958)|A Night To Remember]], ki si jo je ogledal kot mladenič. Iz tega filma je prosto kopiral nekaj dialogov in prizorov, vključno z živahno zabavo potnikov tretjega razreda in glasbeniki, ki so igrali na mostu med potopom ladje. Leta 1995 se je Cameron z posadko dvanajstkrat odpravil k pravi [[Razbitina ladje RMS Titanic|Titanicovi razbitini]], ki leži v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] v globini 3800 metrov, da bi posnel videoposnetke razbitine, ki jih je nato uporabil v filmu. Delo je bilo tvegano, saj bi lahko vodni tlak ubil posadko, če bi se pojavila že najmanjša napaka v konstrukciji podmornice. Poleg tega so neugodni pogoji Cameronu preprečili snemanje. Med enim potopom je ena od podmornic trčila v trup Titanica, pri čemer je poškodovala oba in pustila delce ohišja propelerja podmornice raztresene po nadgradnji. Zunanja pregrada kapitanove kabine se je zrušila in razkrila notranjost, območje okoli vhoda v Veliko stopnišče pa je bilo poškodovano. Spust na kraj nesreče je posadki poudaril, da nesreča Titanica ni bila zgolj izmišljena zgodba, temveč resničen dogodek z resničnimi žrtvami. Cameron je dejal: »Ko toliko časa delaš okoli razbitine, dobiš tako močan občutek globoke žalosti in krivice, ki jo je povzročila.« Čutil je »veliko odgovornost«, da prenese čustveno sporočilo zgodbe, saj se je zavedal, da morda nikoli več ne bo filmskega ustvarjalca, ki bi obiskal razbitino. === Snemanje === [[Slika:Titanic Movie Cinema shooting. Airstar Lighting balloons.jpg|sličica|Fotografija modela ladje Titanic, posneta med snemanjem.]] Glavno snemanje filma Titanik se je začelo julija 1996 v [[Dartmouth|Dartmouthu]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] na ruski raziskovalni ladji Akademik Mstislav Keldysh. Septembra 1996 se je produkcija preselila v [[Rosarito Bay Studios]] v [[Mehika|Mehiki]], kjer je 20th Century Fox, ker ni imel dovolj velikih zvočnih odrov, kupil 16 milijonov kvadratnih metrov obale in zgradil 40 hektarjev (37.000 kvadratnih metrov) velik šesterokotni rezervoar, ki je vseboval 76 milijonov litrov vode. Devetdeset odstotkov Titanika (27-metrski del oziroma 10 odstotkov) je bilo kasneje obnovljenih v polnem merilu (1:1), skupaj s krmno palubo in delom pomola v [[Southampton|Southamptonu]]. Glavni set je bil zgrajen le na desni strani, potem ko je študija prevladujočih vetrov na tem območju ugotovila, da bo dim, ki ga oddajajo dimniki, pravilno usmerjen proti krmi. Ta je bil nato zgrajen in pritrjen na mehanizem, ki ga je lahko vrtel od 0 do 6 stopinj. Med snemanjem potopa je tehnikom uspelo ločiti velikanski set na dva dela in dejansko pustiti, da se je prvi del potopil v vodo, preden so digitalno ponovno povezali zadnji del. Krmna paluba pa je bila nameščena na še bolj zapleten hidravlični sistem, ki ji je omogočal nagibanje za 90°, kar je omogočilo snemanje zadnjih prizorov potopa ladje. Zaradi varnosti kaskaderjev so bili številni rekviziti izdelani iz gume, velikost štirih dimnikov pa se je zmanjšala za 10 %. Snemanje je trajalo šest mesecev in se je končalo 23. marca 1997. V tem obdobju je bila celotna ekipa izpostavljena hudemu [[Stres|stresu]], tako velikemu, da so mnogi člani igralske zasedbe po več urah, preživetih v hladni vodi, trpeli zaradi [[Prehlad|prehlada]], [[Gripa|gripe]] ali okužb [[Ledvica|ledvic]]. [[Kate Winslet]] je zbolela tudi za [[Pljučnica|pljučnico]], verjetno zato, ker pod kostumom ni hotela nositi zaščite pred mrazom. Produkcijo je zapustilo še več igralcev, trije kaskaderji pa so utrpeli zlome, vendar je združenje [[Screen Actors Guild]] po preiskavi ugotovilo, da za snemanje ni nič bistveno nevarnega. Pričakovanja so bila velika in postprodukcija je trajala dlje, kot je bilo pričakovano, tako da je bila premiera v kinih prestavljena s aprila na december. Od notranjih prizorov ladje je bilo rekonstruirano premčno stopnišče z nivoja palube za čolne na palubo E, ki se v najpomembnejših prizorih filma pojavi večkrat; sosednji hodniki; jedilnica prvega razreda; del kurilnice; predsedniški apartmaji B-52, B-54 in B-56 (z nekaj prilagoditvami zaradi dokumentacije); tovorni prostor; več prostorov tretjega razreda; kadilnica prvega razreda; in restavracija Palm Court na palubi A. Pripomočki, kot so krožniki, oblazinjenje, jedilni pribor, stoli, pohištvo itd., so bili skrbno rekonstruirani na podlagi resničnih artefaktov, najdenih v razbitini, ali originalnih risb družbe [[White Star Line]]. Za nadzor nad tem vidikom je Cameron najel dva zgodovinarja Titanica in strokovnjaka za bonton iz začetka dvajsetega stoletja, ki sta spremljala vedenje igralcev v prizorih. Zaradi teh in drugih podrobnosti je Cameronov celoten film postal najbolj natančno in hkrati najbolj znano avdiovizualno delo, ki obravnava zgodbo o nesrečni oceanski ladji. Obsežno so bili uporabljeni tudi prizori in lokacije, poustvarjene v manjšem merilu in dodane fizičnim prizoriščem s pomočjo računalniške grafike. Prekooceanska ladja je bila večkrat v celoti obnovljena v različnih merilih in v določenih delih. Nekatere od teh modelov je leta 2012 Cameron sam ponovno uporabil za dokumentarec [[National Geographic|National Geographica]] ob stoletnici potopitve. Prizori, postavljeni v salon prvega razreda, strojnico in več posnetkov trka z [[Ledena gora, ki je potopila Titanic|ledeno goro]], poplave in potopitve, so bili hibridni prizori med praktičnimi in digitalnimi učinki. Za učinke je bil uporabljen sistem Linux. Nazadnje je bila za upodobitev prizorov potopitve večina prizorov dejansko zgrajenih in potopljenih v vodo, v posebnih rezervoarjih. Po snemanju se je ohranilo malo materiala; kar je ostalo, je v muzeju Fox v Rosaritu ali v predsedniški knjižnici [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] na Presidential Drive v Simi Valleyju v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v Združenih državah Amerike. Film sta delno financirala [[Paramount Pictures]] in [[20th Century Studios|20th Century Fox]], distributerja za ameriški oziroma mednarodni trg. Zaradi zamud v postprodukciji je bil izid filma prestavljen na 19. december 1997. == Glasba == [[Slika:James-horner-07.jpg|sličica|[[James Horner]], kateri je napisal glasbo za film.]] Glasbo za film je napisal [[James Horner]], ki je s Cameronom že prej sodeloval pri glasbi za film [[Osmi potnik 2|Osmi potnik]] [[Osmi potnik 2|2]]. Režiser je delo ponudil irski pevki [[Enya|Enyi]], ki je ponudbo zavrnila, zato se je Cameron obrnil na Hornerja, da bi napisal glasbo, in izrecno zahteval, da uporabi Enjin vokalni slog. Za vokalne dele se je Horner, potem ko je preizkusil petindvajset ali trideset drugih pevcev, obrnil na norveško umetnico [[Sissel Kyrkjebø]]. Teme filma, ki so postale ene najbolj znanih v zgodovini filma, je [[Earle Hitchner]] v Wall Street Journalu opisal kot "sugestivne". Skupaj z [[Will Jennings|Willom Jenningsom]] je Horner napisal slavno pesem "My Heart Will Go On". James Cameron ni želel vokalov v odjavni špici, zato je skladatelj na skrivaj napisal glasbo, ki je glavna tema filma, in Jenningsu zaupal pisanje besedila. Horner je kasneje posnel demo posnetek sintetizatorja kot spremljevalno skladbo in pesem, spet na skrivaj, predstavil pevki [[Céline Dion]], ki se je strinjala, da jo posname. Po nekaj dneh so rezultat predvajali Cameronu, ki ga je zelo cenil in si je nato premislil glede glasbe v ozadju za zadnje minute; režiser ni več dvomil o vključitvi pesmi v film, potem ko jo je poslušala njegova hči. Za to delo je Horner prejel dva [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] (enega za najboljšo izvirno glasbo in drugega za najboljšo pesem), dva [[Zlati globus|zlata globusa]], nagrado Združenja filmskih kritikov Chicaga za najboljšo izvirno glasbo, dve nagradi [[Satellite (nagrada)|Satellite]], nagrado [[Grammy]] za najboljšo pesem in filmsko nagrado MTV za najboljšo pesem. Album z glasbo za film je med najbolje prodajanimi filmi po vsem svetu. == Izid in zaslužek == [[Slika:TITANIC-Attrappe des Titanic-Museums in Branson Missouri USA.jpg|sličica|Nemški filmski plakat v muzeju v Bransonu v Missouriju.]] Film je bil prvič predvajan na mednarodnem filmskem festivalu v [[Tokio|Tokiu]] na [[Japonska|Japonskem]] 1. novembra 1997, v lokalnih kinodvoranah pa 20. decembra istega leta. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Portoriko|Portoriku]] je izšel 19. decembra 1997. V [[Italija|Italiji]] je izšel 16. januarja 1998, in je v kinodvoranah ostal šest mesecev. 18. novembra 1997 je bil film izdan tudi v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Hongkong|Hongkongu]], [[Malezija|Maleziji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in [[Singapur|Singapurju]], dva dni kasneje pa še na [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvanu]] in v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Na [[Tajska|Tajskem]] je premiero doživel 26. decembra, 1. januarja 1998 pa na [[Islandija|Islandiji]], v [[Mehika|Mehiki]], [[Panama|Panami]] in [[Indonezija|Indoneziji]]. 7. januarja je bil izdan v [[Belgija|Belgiji]], [[Švica|Švici]], [[Francija|Franciji]] in [[Slovenija|Sloveniji]], 9. januarja pa še v [[Španija|Španiji]], [[Izrael|Izraelu]] in [[Urugvaj|Urugvaju]]. Nato je bil 16. januarja film izdan v [[Brazilija|Brazilijo]], [[Kamerun]], [[Finska|Finsko]], [[Portugalska|Portugalsko]], [[Grčija|Grčijo]] in [[Švedska|Švedsko]], 20. januarja pa v [[Bolivija|Bolivijo]]. Na [[Madžarska|Madžarskem]] je bil premierno predvajan 22. januarja, na [[Danska|Danskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Peru|Peruju]] in na [[Irska|Irskem]] pa 23. januarja. Nato je bil 29. januarja izdan v [[Kuvajt|Kuvajtu]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], naslednji dan pa v [[Salvador|Salvadorju]]. Na [[Filipini|Filipinih]] je bil predvajan 4. februarja 1998, naslednji dan pa v [[Argentina|Argentini]], [[Čile|Čilah]], [[Češka|Češki]] in [[Slovaška|Slovaški]]. Film je bil izdan v [[Kolumbija|Kolumbiji]], na [[Norveška|Norveškem]] in [[Poljska|Poljskem]] 13. februarja, v [[Venezuela|Venezueli]] 18. februarja, dva dni kasneje pa v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], [[Rusija|Rusiji]] in [[Turčija|Turčiji]]. Marca je bil izdan v [[Egipt|Egiptu]], 5. v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in naslednji dan v [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Estonija|Estoniji]], [[Latvija|Latviji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Litva|Litvi]]. Nato je 12. in 13. istega meseca film bil izdan na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Indija|Indiji]], nato pa 3. aprila 1998, 3. avgusta 1998 in 3. aprila 1998 na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Pakistan|Pakistanu]] in [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Film je bil kasneje predvajan v [[Albanija|Albaniji]], [[Benin|Beninu]], [[Burkina Faso|Burkini Faso]], [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Kazahstan|Kazahstanu]], [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]], [[Vietnam|Vietnamu]], [[Armenija|Armeniji]], [[Bahrajn|Bahrajnu]] in [[Uzbekistan|Uzbekistanu]]. Film je z 2.264.750.694 dolarji (od leta 2023) zaslužil peto najvišjo svetovno bruto zalogo vseh časov, preden ga je januarja 2010 prehitel [[Avatar (film)|Avatar]] Jamesa Camerona. 5. maja 2019 je Titanik prehitel tudi film [[Maščevalci: Zaključek]], ki ga je potisnil na tretje mesto. Februarja 2023 ga je prehitela uspešnica [[Avatar 2]]. Končno ga je aprila 2026 spet prehitel, tokrat kitajski animirani film Ne Zha: Vzpon ognjenega bojevnika, ki je film Titanik potisnil na peto mesto. == Odzivi in ocene == Film so pozitivno sprejeli tako kritiki kot občinstvo in strokovnjaki, ki so komentirali kulturni, zgodovinski in politični vpliv filma, hkrati pa so pohvalili romantične in čustveno nabite vidike filma. Glede celotnega videza filma je [[Roger Ebert]] izjavil: »Brezhibno je narejen, inteligentno zgrajen, močno odigran in fascinanten ... Takšnih filmov ni le težko posneti, ampak jih je skoraj nemogoče dobro posneti.« [[James Berardinelli]] je izjavil: »Titanik, natančen v podrobnostih, a obsežen po obsegu in namenu, je tista vrsta epskega filmskega dogodka, ki je postal redkost. Titanika ne samo gledaš, ampak ga doživiš.« [[Owen Gleiberman]] iz [[Entertainment Weekly]] je za film dejal: »Bujen, grozljiv spektakel romantične pogube. Scenarist in režiser James Cameron je na novo uprizoril odločilno katastrofo začetka 20. stoletja v človeški lestvici poželenja in strahu, tako prečiščenega, da se dotika najglobljih ravni popularnega filma.« [[Janet Maslin]] iz časopisa [[The New York Times]] je komentirala: »Cameronov veličastni Titanik prvi spektakel v desetletjih, ki iskreno vabi k primerjavi z V vrtincu.« [[Richard Corliss]] iz revije [[Time]] pa je napisal večinoma negativno recenzijo in kritiziral pomanjkanje prepričljivih čustvenih elementov. Nekateri kritiki so menili, da sta zgodba in dialogi šibka, medtem ko so vizualne elemente pohvalili kot "spektakularne". Režiser [[Robert Altman]] ga je označil za najgroznejše delo, kar ga je kdaj videl v življenju. Zgodovinar [[Richard Davenport-Hines]] je v svoji študiji o življenju potnikov Titanika iz leta 2012 dejal: "Cameronov film je demoniziral bogate Američane in vzpostavil paradigmo angleškosti, preklinjal njihovo čustveno zadržanost, dobro krojenje, natančno vedenje in slovnično urjenje, hkrati pa je revne Irce in nepismene prikazal kot romantične junake. == Žanr == Film je nekakšna mešanica ljubezenskega in romantičnega žanra, čeprav so nekateri odlomki zelo akcijski (proti koncu, ko ladja tone) in nekateri tudi zelo žalostni. Film se lahko primerja s knjigo Romeo in Julija (Romeo and Juliet), čeprav na koncu ne umreta oba, temveč samo Jack. ''Titanik'' je ameriška [[Kongresna knjižnica]] leta 2017 uvrstila v [[Narodni filmski register]] kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben film«.<ref name="reg">{{navedi novice|agency=[[CBS]]|title=2017 Additions to the National Film Registry|work=[[CBS News]]|url=https://www.cbsnews.com/pictures/national-film-registry-2017/|date=13.12.2017|accessdate=13.12.2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |last=Ballard |first=Robert |year=1987 |title=The Discovery of the Titanic |publisher=Grand Central Publishing |location=Canada |isbn=978-0-446-67174-3 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/discoveryoftitan00ball }} * {{navedi knjigo |last=Cameron |first=Stephen |title=Titanic: Belfast's Own |url=https://archive.org/details/titanicbelfastso0000came |year=1998 |publisher=Wolfhound Press |location=Ireland |isbn=978-0-86327-685-9}} * {{navedi knjigo |last=Frakes |first=Randall |title=Titanic: James Cameron's Illustrated Screenplay |url=https://archive.org/details/titanicjamescame0000came |year=1998 |publisher=Harper |location=New York |isbn=978-0-06-095307-2}} * {{navedi knjigo |last=Lubin |first=David M. |year=1999 |title=Titanic |url=https://archive.org/details/titanic0000lubi |series=BFI Modern Classics |publisher=BFI Publishing |location=London |isbn=978-0-85170-760-0}} * {{navedi knjigo |last=Lynch |first=Donald |year=1992 |title=Titanic: An Illustrated History |publisher=Madison Press Books |location=New York |isbn=978-0-7868-6401-0}} * {{navedi knjigo |last=Majoor |first=Mireille |author2=James Cameron |title=Titanic: Ghosts of the Abyss |url=https://archive.org/details/titanicghostsofa00_0 |url-access=registration |year=2003 |publisher=Scholastic |location=New York |isbn=978-1-895892-31-4 }} * {{navedi knjigo |last1=Marsh |first1=Ed W. |last2=Kirkland |first2=Douglas |url=https://archive.org/details/jamescameronstit0000mars |title=James Cameron's Titanic |publisher=Boxtree |year=1998 |location=London |oclc=43745407 |url-access=registration |isbn=978-0-7522-2404-6 }} * {{navedi knjigo |last=Molony |first=Senan |title=Titanic: A Primary Source History |url=https://archive.org/details/titanicprimaryso0000molo |year=2005 |publisher=Gareth Stevens |location=Canada |isbn=978-0-8368-5980-5}} * {{navedi knjigo |last=Parisi |first=Paula |title=Titanic and the Making of James Cameron |url=https://books.google.com/books?id=7A9ws0inw4YC&pg=PP1 |year=1998 |publisher=Orion |location=London |isbn=978-0-7528-1799-6 |access-date=October 29, 2020 |archive-date=September 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230920145057/https://books.google.com/books?id=7A9ws0inw4YC&pg=PP1 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Sandler |editor1-first=Kevin S. |editor2-first=Gaylyn |editor2-last=Studlar |title=Titanic: Anatomy of a Blockbuster |publisher=Rutgers University Press |year=1999 |location=Piscataway, NJ |isbn=978-0-8135-2669-0 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/titanicanatomyof0000unse }} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * {{Official website|https://www.paramountpictures.com/movies/titanic}} * [https://www.the-numbers.com/movie/Titanic#tab=summary ''Titanic''] at [[The Numbers (website)|The Numbers]] * [https://www.imsdb.com/scripts/Titanic.html Screenplay of ''Titanic''] at The Internet Movie Script Database * [https://www.paramountmovies.com/movies/titanic Paramount Movies - ''Titanic''] * {{YouTube|id=WOoVjzjGKSg|title=YouTube video detailing model construction}} {{James Cameron}} {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši dramski film}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1997]] [[Kategorija:RMS Titanic]] [[Kategorija:Ameriški romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi katastrofe]] [[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi o smrti]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film‎]] [[Kategorija:Filmi v režiji Jamesa Camerona]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Ameriški pustolovsko dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o družbenih razredih]] [[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]] hu2lgf74cbbui5w8bibcks9o0i1gdce 0 28200 6752033 6742083 2026-09-17T12:11:39Z BuDi 13534 /* Samomorilnost v Sloveniji */ 6752033 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Samomor | image = Édouard Manet - Le Suicidé (ca. 1877).jpg | caption = {{lang|fr|[[Le Suicidé]]}}, avtor [[Édouard Manet]] | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[klinično socialno delo]] | symptoms = | complications = | onset = 15–30 in 70+ let stari<ref name=WHO2014Pre>{{navedi knjigo|title=Preventing suicide: a global imperative|date=2014|publisher=WHO|isbn=978-92-4-156477-9| pages=7, 20, 40}}</ref> Europe had the highest rates of suicide by region in 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://www.who.int/gho/mental_health/suicide_rates_crude/en/|title=Suicide rates per (100 000 population)|website=World Health Organization}}</ref> | duration = | causes = <!--NOTE: This is left blank, per talk page consensus, because the causes are so varied and some suspected causes aren't a settled matter. If wanting to challenge this, please make your case on the talk page first and ask for thoughts on the matter.--> | risks = [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[bipolarna motnja]], [[motnje avtističnega spektra|avtizem]], [[shizofrenija]], [[osebnostna motnja|osebnostne motnje]], [[Anksiozna motnja|Anksiozne motnje]], [[alkoholizem]], [[zloraba substanc]]<ref name=WHO2016>{{navedi splet|title=Suicide Fact sheet N°398|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|website=WHO|access-date=3 March 2016|date=April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304192347/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|archive-date=4 March 2016}}</ref><ref name=Hawton2009>{{cite journal | vauthors = Hawton K, van Heeringen K | s2cid = 208790312 | title = Suicide | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_april-18-24-2009_373_9672/page/1372 | journal = [[The Lancet|Lancet]] | volume = 373 | issue = 9672 | pages = 1372–81 | date = April 2009 | pmid = 19376453 | doi = 10.1016/S0140-6736(09)60372-X | issn = 0140-6736}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = De La Vega D, Giner L, Courtet P| s2cid = 4549236 | title = Suicidality in Subjects With Anxiety or Obsessive-Compulsive and Related Disorders: Recent Advances | journal = Current Psychiatry Reports | volume = 20 | issue = 4 | page = 26 | date = March 2018 | pmid = 29594718 | doi = 10.1007/s11920-018-0885-z }}</ref><ref name=Autism2014>{{cite journal | vauthors = Richa S, Fahed M, Khoury E, Mishara B | s2cid = 25741716 | title = Suicide in autism spectrum disorders | journal = Archives of Suicide Research | volume = 18 | issue = 4 | pages = 327–39 | date = 2014 | pmid = 24713024 | doi = 10.1080/13811118.2013.824834 }}</ref> | diagnosis = | differential = | prevention = Omejevanje dostopa do samomorilnih metod, zdravljenje duševnih motenj in zlorabe substanc, skrbno poročanje [[množično občilo|medijev]] o samomorih, izboljšanje socialnih in ekonomskih razmer<ref name=WHO2016/> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 12 na 100.000 letno<ref name=Var2012>{{cite journal | vauthors = Värnik P | title = Suicide in the world | journal = International Journal of Environmental Research and Public Health | volume = 9 | issue = 3 | pages = 760–71 | date = March 2012 | pmid = 22690161 | pmc = 3367275 | doi = 10.3390/ijerph9030760 | doi-access = free }}</ref> | deaths = 793.000 / 1,5% smrti (2016)<ref name=WHO2019Epi>{{navedi splet | title=Suicide across the world (2016) | website=World Health Organization | date=27 September 2019 | url=https://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20040701084208/http://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | url-status=dead | archive-date=1 July 2004 | access-date=16 October 2019 }}</ref><ref name=NEJM2020>{{cite journal |vauthors=Fazel S, Runeson B |s2cid=210332277 |title=Suicide |journal=New England Journal of Medicine |date=January 2020 |volume=382 |issue=3 |pages=266–74 |doi=10.1056/NEJMra1902944|pmid=31940700 |pmc=7116087 }}</ref> | alt = }} '''Samomòr''' (tudi '''suicíd''', [[latinščina|latinsko]] ''sui caedere'' - [[uboj|ubiti]] samega sebe) je dejanje, s katerim človek namerno povzroči svojo [[smrt]] oziroma si vzame [[življenje]]. [[Suicidologija|Suicidologi]] menijo, da je tisto, kar navaja k pojavu samomora, v bistvu protislovna zmes težnje po smrti in nebogljenega klica na pomoč, tako imenovanega '''apela''', naslovljenega na okolje prizadetega. Ta zakonitost se najočitnejše pokaže pri samomorilskem poskusu (imenovanem tudi ''tentamen suicidii'' ali ''parasuicid''), ko se samomorilno dejanje zaradi različnih okoliščin ali prevladovanja apela v motivaciji dejanja ne konča s smrtjo. == Definicije == Samomor je »''dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt''«.<ref name="Sted2006">{{Navedi knjigo|title=Stedman's Medical Dictionary|url=https://archive.org/details/stedmansmedicald00sted_3|year=2006|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-3390-8|edition=28th}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Issues in Law & Medicine, Volume 3|date=1987|publisher=National Legal Center for the Medically Dependent & Disabled, Incorporated, and the Horatio R. Storer Foundation, Incorporated|page=39|url=https://books.google.com/books?id=g1cqAAAAMAAJ&q=Latin+suicidium%27+%22to+kill+oneself%22.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fran/SSKJ²|url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4528500/samomor?View=1&Query=samomor|website=Fran|accessdate=2023-10-21|language=sl}}</ref> [[Samomorilni poskus]] ali dejanje namernega [[Samopoškodovanje|samopoškodovanja]] je samomorilno vedenje brez usodnega izida smrti.<ref>{{Navedi splet|title=Samomor|url=https://zivziv.si/samomor-definicije-statistike/|website=Živ? Živ!|date=2021-09-07|accessdate=2023-10-21|language=|first=|last=|publisher=Slovenski center za raziskovanje samomora|editor-first=Vita|editor-last=Poštuvan}}</ref> [[Pomoč pri samomoru]] je dejanje, pri katerem oseba namerno, zavestno in neposredno zagotovi sredstva za smrt druge osebe. Samo dejanje pa opravi bolnik sam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Evtanazija [Elektronski vir] : primerjalni pregled (PP)|last=Pristavec Đogić|first=Mojca|cobiss=665343|url=http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|publication-date=17. 1. 2017|access-date=2023-10-21|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105180600/http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|url-status=dead}}</ref> To je v nasprotju z [[Evtanazija|evtanazijo]], kjer druga oseba prevzame bolj aktivno vlogo pri povzročitvi smrti osebe.<ref name="Gullota2002">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Primary Prevention and Health Promotion|year=2002|publisher=Kluwer Academic/Plenum|location=New York|isbn=978-0-306-47296-1|page=1112|url=https://books.google.com/books?id=Elx37xzO0bsC&pg=PA1112}}</ref> [[Samomorilna misel|Samomorilne misli]] so misli o končanju življenja, vendar brez aktivnega prizadevanja za izvedbo samega dejanja.<ref name="Krug2002">{{Navedi knjigo|title=World Report on Violence and Health|volume=1|year=2002|publisher=World Health Organization|location=Genève|isbn=978-92-4-154561-7|page=[https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185 185]|url=https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185}}</ref> Lahko vključujejo tudi natančno načrtovanje.<ref name="Tur2016">{{Navedi časopis|author1=Turecki G |author2=Brent DA|date=March 2016|title=Suicide and suicidal behaviour|journal=Lancet|volume=387|issue=10024|pages=1227–39|doi=10.1016/S0140-6736(15)00234-2|pmc=5319859|pmid=26385066}}</ref> Ključen dejavnik pri opredelitvi '''samomorilnosti''' je posameznikov namen umreti, dejansko vedenje in uspeh je drugotnega pomena.<ref>{{navedi knjigo |chapter=Opredelitev samomora in z njim povezanih pojmov |first1=Alenka |last1=Tančič Grum |first2=Saška |last2=Roškar |title=Samomor v Sloveniji in svetu |url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf |editor-first1=Saška |editor-last1=Roškar |editor-first2=Alja |editor-last2=Videtič Paska |publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje |year=2021 |cobiss=80988163 |isbn=978-961-6945-49-3 |pages=21–35 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Študije samomorilnosti == Največ študij samomora je makrosociološke, v zadnjem času pa tudi mikrosociološke narave; zgledujejo se po temeljnem tovrstnem delu francoskega [[sociolog]]a [[Emile Durkheim|Emila Durkheima]], ki je postavil znano tezo, da je samomor obratno sorazmeren [[integracija|integraciji]] [[družbena skupina|družbene skupine]], katere del je posameznik. Po Durkheimu in zlasti v zadnji desetletjih so se čisti [[sociologija|sociološki]] poskusi razlage samomorilnih mehanizmov začeli prepletati s [[psihologija|psihološko]] in [[psihoanaliza|psihoanalitsko]] naravnanimi tezami, napredek [[psihofarmakologija|psihofarmakologije]] pa je oživil [[biokemija|biokemične]] razlage samomorilnih vzgibov; ta pojav od nekdaj spremljajo tudi posamezne evropske ter azijske [[filozofija|filozofije]] in [[religija|religije]]. [[Suicidologija]] je postala veda, v kateri je povezanih več disciplin in kultur. Že od samega začetka se sociologija kot veda sooča z vprašanjem samomora. Francoski sociolog Durkheim je bil eden prvih, ki je znanstveno preučeval samomor. Svojo teorijo je predstavil v delu »Le suicide« (1897), ki je pomemben mejnik ne le za suicidologijo, pač pa tudi za sociologijo (Grenko, 2009). V svoji teoriji Durkheim bolj kot notranje dejavnike v človekovi psihi poudarja zunanje, socialne dejavnike, ki so pripomogli k samomorilni nagnjenosti (Grenko, 2009; cit. po Valetič, 2009, str. 72). Durkheim skuša dokazati, da je tudi samomor, ki je skrajno individualno in nedružbeno dejanje, moč razložiti z družbenimi dejstvi (Grenko, 2009; cit. po Knez v Marušič in Roškar, 2003, str. 40). Edino družbene razmere, od katerih je odvisno število samomorov, lahko povzročijo spreminjanje tega števila; edino te razmere so namreč spremenljive. Število samomorov prav zato ostane stalno, dokler se družba ne spremeni (Grenko, 2009; povz. po Durkheim, 1992, str. 33). Durkheim (1992) je samomor razdelil v 4 vrste: # Egoistični samomor je po mnenju Durkheima najbolj razširjen, zanj pa je značilno depresivno stanje, ki je posledica pretirane individualizacije. Posameznik je ločen od družbene skupnosti, osamljen (ostareli, nezaposleni, tisti, ki se počutijo potisnjeni ob rob družbe …). # Altruistični samomor se pojavlja v tradicionalnih družbah, pa tudi pri nekaterih primitivnih ljudstvih. Tu gre za popolno identifikacijo posameznika z družbeno skupino, njegovi osebni interesi ne štejejo (harakiri, kamikaze ...). # Anomični samomor – anomija je stanje, ko norme izgubijo svoj pomen, ko nimajo moči nad posameznikom (npr. ko so v družbi postavljeni previsoki cilji). Takšne situacije so prehodne, nastanejo pa v času ekonomskih kriz, političnih prevratov. # Fatalistični samomor je nasprotje anomičnemu samomoru in predstavlja beg posameznika iz normativno urejene situacije. Družba se mu kaže kot prisila, ki zavira njegova pričakovanja (sužnji, zaporniki ...). Pragmatična pomoč samomorilno ogroženim osebam poteka bolj ali manj brez upoštevanja razvoja suicidologije in se naslanja predvsem na spoznanja in izkušnje [[psihiater|psihiatrične]] oz. [[klinični psiholog|kliničnopsihološke]] vede. To je tako imenovana preprečitev samomorilnosti, ki se v Evropi povezuje zlasti z E. Ringlom, dunajskim [[nevropsihiater|nevropsihiatrom]], ustanoviteljem [[Mednarodna zveza za prevencijo samomora|Mednarodne zveze za prevencijo samomora]]. == Pojavnost samomora == [[Statistični podatki]] o samomoru so precej zanesljivi. Letna statistika vsakoletno izhaja v blitenu [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Pogostost samomora je razmeroma stalna oziroma se počasi spreminja. Drugače je s pogostostjo samomorilskih poskusov, saj se tu ne more zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja. [[Statistika|Statistike]] se namreč nanašajo le na število oseb, ki so bile sprejete na zdravljenje po poskusu samomora. Po eni od ocen je po vsem svetu 10 do 20 milijonov neuspelih poskusov samomora letno.<ref>{{cite journal |vauthors=Bertolote JM, Fleischmann A |date=October 2002 |title=Suicide and psychiatric diagnosis: a worldwide perspective |journal=[[World Psychiatry]] |volume=1 |issue=3 |pages=181–5 |pmc=1489848 |pmid=16946849}}</ref> Ti lahko vodijo do trajne invalidnosti.<ref name="EB2011">{{cite journal |author1=Chang, B. |author2=Gitlin, D. |author3=Patel, R. |title=The depressed patient and suicidal patient in the emergency department: evidence-based management and treatment strategies |journal=Emergency Medicine Practice |volume=13 |issue=9 |pages=1–23; quiz 23–4 |date=September 2011 |pmid=22164363}}</ref> Izbira sredstva se razlikuje od države do države, delno je povezana z dostopnostjo.<ref name=Yip2012>{{cite journal |vauthors=Yip PS, Caine E, Yousuf S, Chang SS, Wu KC, Chen YY |title=Means restriction for suicide prevention |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_june-23-29-2012_379_9834/page/2393 |journal=[[The Lancet]] |volume=379 |issue=9834 |pages=2393–2399 |date=June 2012 |pmid=22726520 |pmc=6191653 |doi=10.1016/S0140-6736(12)60521-2}}</ref> [[Asistirani samomor]], ki ga ponekod izvajajo pri osebah, ki trpijo hude bolečine brez možnosti izboljšanja ali so tik pred smrtjo, je legalen v številnih državah in njegova pojavnost se povečuje.<ref name="auto4">{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/canada-assisted-dying-law-wm7zfnpqv |title='It's social murder' — is Canada's assisted dying a model or a warning? |first=Josie Ensor |last=Montreal |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/assisted-dying-law-countries-hv6cjcrgz|title=Where is assisted dying legal? How the rules worldwide compare |first1=Bruno |last1=Waterfield |first2=Josie |last2=Ensor |first3=Bernard Lagan |last3=Sydney |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref> Mednarodna študija Evropskega regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije iz 1994, ki raziskovalno zajema nekaj območij posameznih zahodnoevropskih držav, vprašanja pogostosti samomorilnih poskusov ni natančneje pojasnila. Dejstvo je, da je samomorilskih poskusov precej več kot samomorov, po podatkih omenjene publikacije okoli 10- do 15-krat več. Kvalitativne razlike med [[statistična populacija|statističnima populacijama]] oseb, ki so končale s samomorom in tistih, ki so ostale pri samomorilnem poskusu, kažejo da je samomor pojav, ki zadeva zlasti [[moški|moške]] in stare ljudi, samomorilski poskus pa je bistveno pogostejši pri mladih osebah [[ženska|ženskega]] spola. === Samomorilnost v Sloveniji === V desetletju 2015-2025 je v Sloveniji opaziti visok trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah. Čeprav se samomori znižujejo takorekoč povsod po svetu je v Sloveniji zaznati največji trend upadanja. Zaradi samomora je v 2025 v Sloveniji umrlo 336 ljudi, kar je kar 27 manj kot leto pred tem. Še leta 2015 je zaradi samomora umrlo 425 oseb, 2005 so zaradi zaradi samomora umrle 503 osebe. [[Slika:Suicides in Slovenia until 2010.svg|right|thumb|300px|Samomorilnost v Sloveniji po letih; podatki na 1000 smrti med letoma 1954 in 2009. Vir: Statistični urad republike Slovenije.<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 Umrli za posledicami nezgod in samomorov, Slovenija, letno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100419013444/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 |date=2010-04-19 }}. Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno 26.8.2010.</ref>]] [[Slovenija]] je s samomori močno obremenjena. Po znanih podatkih za [[Kranjska|Kranjsko]] je bil 1863 koeficient samomora 3 (število smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v enem letu); 1890 je bil ta količnik 6,8. Ko se je v tridesetih letih 20. stoletja uveljavil red v jugoslovanski statistiki, je Slovenija izkazovala že količnik 19,4; poslej je ta številka rasla in se (razen 1990, ko je bila 27,7) od 1976 ni več spustila pod 30. Slovenija je bila 1993 med 47 državami, ki jih je zajela svetovna zdravstvena statistika, s količnikom samomora 30,9 na 6. mestu. Od leta 1970 [[Psihiatrična klinika Ljubljana]], v sodelovanju z več statističnimi službami, spremlja in objavlja podatke o pogostosti in demografski ter osnovni medicinski in sociološki sestavi populacije, ki v Sloveniji umira zaradi samomora. S posredovanjem [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje]] spodbuja zdravstvene ustanove, da prijavljajo kliniki primere samomorilskih poskusov. Tako kot povsod po svetu, so tudi v Sloveniji številčni podatki o teh sicer nezanesljivi, vendar pa njihova masa zadostuje za statistično ugotavljanje tako imenovanih uspelih in neuspelih samomorilnih dejanji. V 25 letih je bilo v Sloveniji opravljenih več raziskav, ki naj bi prispevale k pojasnjevanju pogostosti in dinamike samomorilnosti v Sloveniji, kar je v bistvu tudi ena od oblik slovenske [[dediščina|dediščine]]. Psihiatrična služba si prizadeva zmanjšati samomorilno tveganje med najbolj ogroženima skupinama prebivalstva, to so duševno bolni in [[alkoholik]]i. Povprečje samomorov v Sloveniji upada, ženske na splošno večkrat poskušajo storiti samomor, moškim večkrat uspe. Najpogostejši način samomora za ženske so uspavalne tablete, moški največkrat izbirajo obešanje. Povprečen samomorilec v Sloveniji je moški v starosti okoli 55 let in pogosto nezaposlen. Pozitivna stran je, da število samomorov v Sloveniji upada, skrb vzbujajoče pa je, da je več samomorov med mlajšimi. {{slog}} === Kako lahko prepoznamo osebo, ki ima samomorilne težnje? === Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozori na svoj namen. Samomor prijatelja ali znanca lahko preprečimo, če prepoznamo, da je ogrožen, opozorilne znake pa vzamemo resno in temu primerno reagiramo. Depresija in čustvene krize, ki pogosto vodijo do samomora, so prepoznavne in ozdravljive. 75 odstotkov vseh, ki naredijo samomor, pred samomorom opozori o svoji nameri prijatelja ali družinskega člana. Vse samomorilne grožnje in poskuse samomora je treba jemati resno. === Opozorilni dejavniki === Približno polovica ljudi, ki naredi samomor, si je pred tem že poskušala vzeti življenje. '''Govorjenje o smrti ali samomoru''' Samomorilne osebe pogosto odkrito ali prikrito govorijo o tem z izjavami kot sta na primer »Mojim bi bilo bolje brez mene.« ali »Za vse sem kriv, najbolje, da izginem.« Včasih dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali ali se poslavljali. '''Urejanje zadev in nevsakdanja dejanja''' Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, pred tem pogosto poskušajo urediti svoje poslovne in denarne zadeve. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti ali pospravijo hišo, drugi poskušajo poplačati dolgove, tretji napišejo oporoko. Eden izmed najpogosteje spregledanih dejavnikov je nenadno veselje, evforija, optimizem, ki sledi po dolgotrajnem negativnem počutju. To pomeni, da se je oseba z vsem že sprijaznila in da je pripravljena storiti poslednje dejanje. == Depresija == Depresiven človek je potrt, brez interesa in zadovoljstva ob vsakdanjih dejavnostih in ima vsaj 5 od naslednjih simptomov, ki trajajo več kot dva tedna: * motnje spanja, * motnje apetita in nenadna nihanja telesne teže, * neobičajno počasno ali hitro govorjenje, * zmanjšana želja po spolnosti, * utrujenost in pomanjkanje energije, * občutki manjvrednosti, samoobtoževanja ali krivde, * težja koncentracija, počasno razmišljanje ali izrazita neodločnost, * težje izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti, * občutki neobvladovanja svojega življenja, * govorjenje o smrti ali samomoru. Tveganje je še večje, če so prisotni še: * občutki obupa in brezizhodnosti, * huda tesnoba, nemir ali razdražljivost, * huda nespečnost, * uživanje alkohola ali drugih drog. S človekom, za katerega sumimo, da bo naredil samomor, se mirno pogovorimo, ne kregamo, poiščemo mu tudi strokovno pomoč. == Razlogi za samomor == '''Depresija''' To je najbolj običajen vzrok, da ljudje naredijo samomor. Težke oblike depresije vedno spremljajo občutki trpljenja, brezvoljnosti in prepričanje, da ni možnosti za rešitev. Ti ljudje povezujejo življenje z nenehnim trpljenjem in tega ne prenesejo več. Njihovo razmišljanje zaradi trpljenja in zaradi na splošno slabega zdravstvenega stanja ne deluje in niso sposobni opravljati stvari, ki so jih v preteklosti lahko brez težav naredili. Zato se vidijo kot nekoristne, se sramujejo samih sebe in se počutijo neuporabne. Depresija je v večini primerov ozdravljiva, zato moramo biti pozorni na njene znake. Pogosto posamezniki dolgo trpijo v tišini in začnejo načrtovati samomor, ne da bi kdo to vedel. Čeprav je lahko nekoliko neprijetno, je neposredno spraševanje o morebitnih samomorilskih mislih največkrat pot, da dobimo iskren odgovor. '''Psihotične motnje''' Pod to lahko uvrstimo vse zvrsti duševnih obolenj (npr. shizofrenija, bipolarna motnja), pri katerih se pojavljajo notranji glasovi s samouničevalnimi težnjami. Te bolezni pogosto prizadenejo uspešne posameznike, ki živijo intenzivno in stresno življenje in lahko obvladujejo bolezen tudi z zdravili, vendar v nekem trenutku presežejo določen prag obremenitve in od tu se jim stvari nenadoma poslabšajo. Tako se je s temi osebami treba pogovarjati o njihovih notranjih glasovih, ki jim ukazujejo, naj se ubijejo. Tudi te osebe pogosto iskreno odgovarjajo o svojih samomorilskih mislih in načrtih. Psihoze so ozdravljive, če se ne zdravijo pa skoraj vedno zahtevajo zdravljenje v psihiatrični bolnici na zaprtem oddelku, dokler se škodljivi notranji glasovi ne odpravijo. '''Impulzivno obnašanje''' Uživanje alkohola, rekreacijskih drog, težkih drog lahko po določenem času požene ljudi v stanje, v katerem se na hitro odločijo, da bodo končali svoje življenje. Ko se takšna oseba strezni in umiri, se običajno sramuje svojega dejanja. Za takšne osebe se nikoli ne ve, ali se bodo ob vnovičnem jemanju takšnih snovi spet poskušale ubiti. Najpomembnejše je, da se v svojem življenju dosledno izogibajo uživanju vseh zgoraj naštetih snovi. '''Klic na pomoč''' Ljudje potrebujejo pomoč in ne vedo, kako bi jo drugače dobili. Običajno si ti ljudje ne želijo umreti, ampak želijo opozoriti druge okoli sebe, da je nekaj zares narobe. Tako pogosto poskusijo narediti samomor, vendar ne verjamejo, da bodo umrli. Izberejo metode, za katere ne verjamejo, da jih bodo pokončale (npr. uspavalne tablete, kemične snovi), kar pa se lahko izkaže za usodno napako, ki je na koncu smrtonosna. Poslušanje bližnjih in drugih, kaj sporočajo s svojimi besedami in vedenjem (govorica telesa), lahko prepreči takšne napake. '''Načelna odločitev''' Nekateri posamezniki se za samomor odločijo na podlagi logične odločitve, takšno odločitev pogosto spremlja težka bolezen ali napoved hitrega poslabšanja brez upanja za ozdravitev. Ti ljudje niso depresivni, psihotični, ne kličejo na pomoč, poskušajo sami nadzirati svojo usodo in si olajšati trpljenje, kar lahko naredijo samo tako, da umrejo. Pogosto gledajo na svojo izbiro kot na nekaj, kar bi se neizogibno zgodilo; želijo umreti dostojanstveno, brez dolgotrajnega in mučnega hiranja. '''Eksperimentiranje in napake''' Ta razlog se sicer ne sklada z definicijo samomora, saj ne gre za prostovoljno smrt, vendar ima prav tako enak konec. V novejšem času številni mlajši in tudi odrasli eksperimentirajo z različnimi načini in kemičnimi snovmi, da bi dosegli povišana stanja zavesti in pretiravajo, nepoznavanje in napake se pogosto usodno končajo. Pametna odločitev je, da se, če že nekaj počneš, natančno seznaniš s tem in izobraziš na tem področju. == Pogledi na samomor == Različne kulture obravnavajo samomor različno; kot sramoto, greh, smrtno kazen ali nekaj normalnega ter v neki situaciji kot častno smrt. === Religije === ==== Krščanstvo ==== V večini krščanskih ločin samomor velja za greh. V [[Biblija|Bibliji]] sicer to ni omenjeno. Samomor kot greh sta uvedla [[Sveti Avguštin]] in [[Sveti Tomaž Akvinski]]. Ker je življenje dar Boga in je samomor proti naravni ureditvi. [[Katekizem]] [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] (1992) piše o samomoru v točkah od 2280 do 2283. Samomor je tu še vedno obravnavan kot greh, vendar ne absolutni. ==== Judovstvo ==== Judovstvo ceni to življenje, zato je samomor razumljen kot zanikanje Božje vsemogočnosti na svetu. V ekstremnih okoliščinah pa so dovoljeni, če imajo izbiro med smrtjo in izdajo vere. (960 Sicari judov je v Masadi naredilo kolektivni samomor raje kot bi bili zavojevani in zasužnjeni s strani Rimljanov. Vsak moški je ubil svojo ženo in otroke, potem so se med sabo pobijali dokler ni še zadnji ubil samega sebe.) ==== Islam ==== Samomor ni dovoljen. Obravnavan je kot znak nevere. Samomor v obliki terorizma se v islamu uveljavlja kot zločin hujši od navadnega, tega pa uporabljajo le islamski ekstremisti. ==== Japonska ==== * [[Harakiri]], ''častna smrt''. === Svetovanje in pomoč v stiski v Sloveniji === V Sloveniji obstajajo tudi telefonske svetovalne službe, ki skušajo prestreči samomorilna dejanja med čustveno prizadetimi osebami v prebivalstvu oziroma ublažiti depresivno reakcijo po izgubi svojca zaradi samomora. Te so: * Klic v duševni stiski (vsak dan, 19.00–7.00): (01) 5209900 * Sopotnik (24 ur na dan): 080 2223 * Zaupni telefon Samarijan: (24 ur na dan, vse dni v letu): 116 123 * Za-te (vsak dan, 16.00–22.00): (01) 2349783 * Tvoj telefon (ponedeljek–petek, 10.00–18.00): (05) 7201720 * SOS telefon za ženske in otroke (delavniki 12.00–22.00, sobote, nedelje in prazniki 18.00–22.00): 080 1155 * Galfon za geje in lezbijke (vsak dan, 19.00–22.00): (01) 4324089 * Mladi mladim (vsak delavnik, 15.00–17.00): (01) 5101675 * Tom telefon (24 ur na dan): 116 111 Poleg teh je pomoč na voljo tudi na nekaterih slovenskih spletnih straneh: * [http://www.tosemjaz.net/ To sem jaz] - za mlade * [[www.zivziv.si|Živ? Živ!]] (http://zivziv.si) - za odrasle * DAM: nebojse.si == Glej tudi == * [[Asistirani samomor]] * [[Karōshi]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|samomor|Samomor}} * {{Curlie|Health/Mental_Health/Disorders/Suicide}} *[https://www.youtube.com/watch?v=nBhhzROCyuI Človek je orodje za preprečevanje samomorov | MATIC MUNC | TEDxLjubljana] * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175136910 Greh, sramota, simptom - kako smo skozi čas spreminjali pogled na samomor]. Glasovi svetov (4. junij 2025). ARS (RTV Slovenija). * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175025828 Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?]. Med štirimi stenami (26. februar 2024). RTV Slovenija. {{Prone to spam}} {{Z148}}<!-- {{Nič več povezav}} PROSIMO, BODI POZOREN PRI DODAJANJU VEČ ZUNANJIH POVEZAV V TA ČLANEK. Wikipedija ni zbirka povezav in ni namenjena oglaševanju. Prekomerne in neustrezne povezave BODO IZBRISANE. Za podrobnosti glej [[Wikipedija:Zunanje povezave]] & [[Wikipedija:Smetenje]] Če v članku že obstaja višek povezav, predlagaj dodatke ali zamenjave na pogovorni strani tega članka. Svojo povezavo lahko objaviš v ustrezni kategoriji Open Directory Project (dmoz.org). S pomočjo predloge {{dmoz}} lahko to kategorijo povežeš nazaj. --> {{Medical condition classification and resources| ICD10 = {{ICD10|X60-X84}} | ICD9 = {{ICD9|E950}} | DiseasesDB=12641 | MedlinePlus = 001554 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 288598 | MeshName = Suicide | MeshNumber = F01.145.126.980.875 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samomor| ]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] sziayvuab0oxhizclavd2dryahmevf0 6752034 6752033 2026-09-17T12:13:49Z BuDi 13534 /* Samomorilnost v Sloveniji */ 6752034 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Samomor | image = Édouard Manet - Le Suicidé (ca. 1877).jpg | caption = {{lang|fr|[[Le Suicidé]]}}, avtor [[Édouard Manet]] | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[klinično socialno delo]] | symptoms = | complications = | onset = 15–30 in 70+ let stari<ref name=WHO2014Pre>{{navedi knjigo|title=Preventing suicide: a global imperative|date=2014|publisher=WHO|isbn=978-92-4-156477-9| pages=7, 20, 40}}</ref> Europe had the highest rates of suicide by region in 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://www.who.int/gho/mental_health/suicide_rates_crude/en/|title=Suicide rates per (100 000 population)|website=World Health Organization}}</ref> | duration = | causes = <!--NOTE: This is left blank, per talk page consensus, because the causes are so varied and some suspected causes aren't a settled matter. If wanting to challenge this, please make your case on the talk page first and ask for thoughts on the matter.--> | risks = [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[bipolarna motnja]], [[motnje avtističnega spektra|avtizem]], [[shizofrenija]], [[osebnostna motnja|osebnostne motnje]], [[Anksiozna motnja|Anksiozne motnje]], [[alkoholizem]], [[zloraba substanc]]<ref name=WHO2016>{{navedi splet|title=Suicide Fact sheet N°398|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|website=WHO|access-date=3 March 2016|date=April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304192347/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|archive-date=4 March 2016}}</ref><ref name=Hawton2009>{{cite journal | vauthors = Hawton K, van Heeringen K | s2cid = 208790312 | title = Suicide | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_april-18-24-2009_373_9672/page/1372 | journal = [[The Lancet|Lancet]] | volume = 373 | issue = 9672 | pages = 1372–81 | date = April 2009 | pmid = 19376453 | doi = 10.1016/S0140-6736(09)60372-X | issn = 0140-6736}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = De La Vega D, Giner L, Courtet P| s2cid = 4549236 | title = Suicidality in Subjects With Anxiety or Obsessive-Compulsive and Related Disorders: Recent Advances | journal = Current Psychiatry Reports | volume = 20 | issue = 4 | page = 26 | date = March 2018 | pmid = 29594718 | doi = 10.1007/s11920-018-0885-z }}</ref><ref name=Autism2014>{{cite journal | vauthors = Richa S, Fahed M, Khoury E, Mishara B | s2cid = 25741716 | title = Suicide in autism spectrum disorders | journal = Archives of Suicide Research | volume = 18 | issue = 4 | pages = 327–39 | date = 2014 | pmid = 24713024 | doi = 10.1080/13811118.2013.824834 }}</ref> | diagnosis = | differential = | prevention = Omejevanje dostopa do samomorilnih metod, zdravljenje duševnih motenj in zlorabe substanc, skrbno poročanje [[množično občilo|medijev]] o samomorih, izboljšanje socialnih in ekonomskih razmer<ref name=WHO2016/> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 12 na 100.000 letno<ref name=Var2012>{{cite journal | vauthors = Värnik P | title = Suicide in the world | journal = International Journal of Environmental Research and Public Health | volume = 9 | issue = 3 | pages = 760–71 | date = March 2012 | pmid = 22690161 | pmc = 3367275 | doi = 10.3390/ijerph9030760 | doi-access = free }}</ref> | deaths = 793.000 / 1,5% smrti (2016)<ref name=WHO2019Epi>{{navedi splet | title=Suicide across the world (2016) | website=World Health Organization | date=27 September 2019 | url=https://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20040701084208/http://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | url-status=dead | archive-date=1 July 2004 | access-date=16 October 2019 }}</ref><ref name=NEJM2020>{{cite journal |vauthors=Fazel S, Runeson B |s2cid=210332277 |title=Suicide |journal=New England Journal of Medicine |date=January 2020 |volume=382 |issue=3 |pages=266–74 |doi=10.1056/NEJMra1902944|pmid=31940700 |pmc=7116087 }}</ref> | alt = }} '''Samomòr''' (tudi '''suicíd''', [[latinščina|latinsko]] ''sui caedere'' - [[uboj|ubiti]] samega sebe) je dejanje, s katerim človek namerno povzroči svojo [[smrt]] oziroma si vzame [[življenje]]. [[Suicidologija|Suicidologi]] menijo, da je tisto, kar navaja k pojavu samomora, v bistvu protislovna zmes težnje po smrti in nebogljenega klica na pomoč, tako imenovanega '''apela''', naslovljenega na okolje prizadetega. Ta zakonitost se najočitnejše pokaže pri samomorilskem poskusu (imenovanem tudi ''tentamen suicidii'' ali ''parasuicid''), ko se samomorilno dejanje zaradi različnih okoliščin ali prevladovanja apela v motivaciji dejanja ne konča s smrtjo. == Definicije == Samomor je »''dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt''«.<ref name="Sted2006">{{Navedi knjigo|title=Stedman's Medical Dictionary|url=https://archive.org/details/stedmansmedicald00sted_3|year=2006|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-3390-8|edition=28th}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Issues in Law & Medicine, Volume 3|date=1987|publisher=National Legal Center for the Medically Dependent & Disabled, Incorporated, and the Horatio R. Storer Foundation, Incorporated|page=39|url=https://books.google.com/books?id=g1cqAAAAMAAJ&q=Latin+suicidium%27+%22to+kill+oneself%22.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fran/SSKJ²|url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4528500/samomor?View=1&Query=samomor|website=Fran|accessdate=2023-10-21|language=sl}}</ref> [[Samomorilni poskus]] ali dejanje namernega [[Samopoškodovanje|samopoškodovanja]] je samomorilno vedenje brez usodnega izida smrti.<ref>{{Navedi splet|title=Samomor|url=https://zivziv.si/samomor-definicije-statistike/|website=Živ? Živ!|date=2021-09-07|accessdate=2023-10-21|language=|first=|last=|publisher=Slovenski center za raziskovanje samomora|editor-first=Vita|editor-last=Poštuvan}}</ref> [[Pomoč pri samomoru]] je dejanje, pri katerem oseba namerno, zavestno in neposredno zagotovi sredstva za smrt druge osebe. Samo dejanje pa opravi bolnik sam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Evtanazija [Elektronski vir] : primerjalni pregled (PP)|last=Pristavec Đogić|first=Mojca|cobiss=665343|url=http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|publication-date=17. 1. 2017|access-date=2023-10-21|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105180600/http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|url-status=dead}}</ref> To je v nasprotju z [[Evtanazija|evtanazijo]], kjer druga oseba prevzame bolj aktivno vlogo pri povzročitvi smrti osebe.<ref name="Gullota2002">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Primary Prevention and Health Promotion|year=2002|publisher=Kluwer Academic/Plenum|location=New York|isbn=978-0-306-47296-1|page=1112|url=https://books.google.com/books?id=Elx37xzO0bsC&pg=PA1112}}</ref> [[Samomorilna misel|Samomorilne misli]] so misli o končanju življenja, vendar brez aktivnega prizadevanja za izvedbo samega dejanja.<ref name="Krug2002">{{Navedi knjigo|title=World Report on Violence and Health|volume=1|year=2002|publisher=World Health Organization|location=Genève|isbn=978-92-4-154561-7|page=[https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185 185]|url=https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185}}</ref> Lahko vključujejo tudi natančno načrtovanje.<ref name="Tur2016">{{Navedi časopis|author1=Turecki G |author2=Brent DA|date=March 2016|title=Suicide and suicidal behaviour|journal=Lancet|volume=387|issue=10024|pages=1227–39|doi=10.1016/S0140-6736(15)00234-2|pmc=5319859|pmid=26385066}}</ref> Ključen dejavnik pri opredelitvi '''samomorilnosti''' je posameznikov namen umreti, dejansko vedenje in uspeh je drugotnega pomena.<ref>{{navedi knjigo |chapter=Opredelitev samomora in z njim povezanih pojmov |first1=Alenka |last1=Tančič Grum |first2=Saška |last2=Roškar |title=Samomor v Sloveniji in svetu |url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf |editor-first1=Saška |editor-last1=Roškar |editor-first2=Alja |editor-last2=Videtič Paska |publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje |year=2021 |cobiss=80988163 |isbn=978-961-6945-49-3 |pages=21–35 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Študije samomorilnosti == Največ študij samomora je makrosociološke, v zadnjem času pa tudi mikrosociološke narave; zgledujejo se po temeljnem tovrstnem delu francoskega [[sociolog]]a [[Emile Durkheim|Emila Durkheima]], ki je postavil znano tezo, da je samomor obratno sorazmeren [[integracija|integraciji]] [[družbena skupina|družbene skupine]], katere del je posameznik. Po Durkheimu in zlasti v zadnji desetletjih so se čisti [[sociologija|sociološki]] poskusi razlage samomorilnih mehanizmov začeli prepletati s [[psihologija|psihološko]] in [[psihoanaliza|psihoanalitsko]] naravnanimi tezami, napredek [[psihofarmakologija|psihofarmakologije]] pa je oživil [[biokemija|biokemične]] razlage samomorilnih vzgibov; ta pojav od nekdaj spremljajo tudi posamezne evropske ter azijske [[filozofija|filozofije]] in [[religija|religije]]. [[Suicidologija]] je postala veda, v kateri je povezanih več disciplin in kultur. Že od samega začetka se sociologija kot veda sooča z vprašanjem samomora. Francoski sociolog Durkheim je bil eden prvih, ki je znanstveno preučeval samomor. Svojo teorijo je predstavil v delu »Le suicide« (1897), ki je pomemben mejnik ne le za suicidologijo, pač pa tudi za sociologijo (Grenko, 2009). V svoji teoriji Durkheim bolj kot notranje dejavnike v človekovi psihi poudarja zunanje, socialne dejavnike, ki so pripomogli k samomorilni nagnjenosti (Grenko, 2009; cit. po Valetič, 2009, str. 72). Durkheim skuša dokazati, da je tudi samomor, ki je skrajno individualno in nedružbeno dejanje, moč razložiti z družbenimi dejstvi (Grenko, 2009; cit. po Knez v Marušič in Roškar, 2003, str. 40). Edino družbene razmere, od katerih je odvisno število samomorov, lahko povzročijo spreminjanje tega števila; edino te razmere so namreč spremenljive. Število samomorov prav zato ostane stalno, dokler se družba ne spremeni (Grenko, 2009; povz. po Durkheim, 1992, str. 33). Durkheim (1992) je samomor razdelil v 4 vrste: # Egoistični samomor je po mnenju Durkheima najbolj razširjen, zanj pa je značilno depresivno stanje, ki je posledica pretirane individualizacije. Posameznik je ločen od družbene skupnosti, osamljen (ostareli, nezaposleni, tisti, ki se počutijo potisnjeni ob rob družbe …). # Altruistični samomor se pojavlja v tradicionalnih družbah, pa tudi pri nekaterih primitivnih ljudstvih. Tu gre za popolno identifikacijo posameznika z družbeno skupino, njegovi osebni interesi ne štejejo (harakiri, kamikaze ...). # Anomični samomor – anomija je stanje, ko norme izgubijo svoj pomen, ko nimajo moči nad posameznikom (npr. ko so v družbi postavljeni previsoki cilji). Takšne situacije so prehodne, nastanejo pa v času ekonomskih kriz, političnih prevratov. # Fatalistični samomor je nasprotje anomičnemu samomoru in predstavlja beg posameznika iz normativno urejene situacije. Družba se mu kaže kot prisila, ki zavira njegova pričakovanja (sužnji, zaporniki ...). Pragmatična pomoč samomorilno ogroženim osebam poteka bolj ali manj brez upoštevanja razvoja suicidologije in se naslanja predvsem na spoznanja in izkušnje [[psihiater|psihiatrične]] oz. [[klinični psiholog|kliničnopsihološke]] vede. To je tako imenovana preprečitev samomorilnosti, ki se v Evropi povezuje zlasti z E. Ringlom, dunajskim [[nevropsihiater|nevropsihiatrom]], ustanoviteljem [[Mednarodna zveza za prevencijo samomora|Mednarodne zveze za prevencijo samomora]]. == Pojavnost samomora == [[Statistični podatki]] o samomoru so precej zanesljivi. Letna statistika vsakoletno izhaja v blitenu [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Pogostost samomora je razmeroma stalna oziroma se počasi spreminja. Drugače je s pogostostjo samomorilskih poskusov, saj se tu ne more zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja. [[Statistika|Statistike]] se namreč nanašajo le na število oseb, ki so bile sprejete na zdravljenje po poskusu samomora. Po eni od ocen je po vsem svetu 10 do 20 milijonov neuspelih poskusov samomora letno.<ref>{{cite journal |vauthors=Bertolote JM, Fleischmann A |date=October 2002 |title=Suicide and psychiatric diagnosis: a worldwide perspective |journal=[[World Psychiatry]] |volume=1 |issue=3 |pages=181–5 |pmc=1489848 |pmid=16946849}}</ref> Ti lahko vodijo do trajne invalidnosti.<ref name="EB2011">{{cite journal |author1=Chang, B. |author2=Gitlin, D. |author3=Patel, R. |title=The depressed patient and suicidal patient in the emergency department: evidence-based management and treatment strategies |journal=Emergency Medicine Practice |volume=13 |issue=9 |pages=1–23; quiz 23–4 |date=September 2011 |pmid=22164363}}</ref> Izbira sredstva se razlikuje od države do države, delno je povezana z dostopnostjo.<ref name=Yip2012>{{cite journal |vauthors=Yip PS, Caine E, Yousuf S, Chang SS, Wu KC, Chen YY |title=Means restriction for suicide prevention |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_june-23-29-2012_379_9834/page/2393 |journal=[[The Lancet]] |volume=379 |issue=9834 |pages=2393–2399 |date=June 2012 |pmid=22726520 |pmc=6191653 |doi=10.1016/S0140-6736(12)60521-2}}</ref> [[Asistirani samomor]], ki ga ponekod izvajajo pri osebah, ki trpijo hude bolečine brez možnosti izboljšanja ali so tik pred smrtjo, je legalen v številnih državah in njegova pojavnost se povečuje.<ref name="auto4">{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/canada-assisted-dying-law-wm7zfnpqv |title='It's social murder' — is Canada's assisted dying a model or a warning? |first=Josie Ensor |last=Montreal |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/assisted-dying-law-countries-hv6cjcrgz|title=Where is assisted dying legal? How the rules worldwide compare |first1=Bruno |last1=Waterfield |first2=Josie |last2=Ensor |first3=Bernard Lagan |last3=Sydney |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref> Mednarodna študija Evropskega regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije iz 1994, ki raziskovalno zajema nekaj območij posameznih zahodnoevropskih držav, vprašanja pogostosti samomorilnih poskusov ni natančneje pojasnila. Dejstvo je, da je samomorilskih poskusov precej več kot samomorov, po podatkih omenjene publikacije okoli 10- do 15-krat več. Kvalitativne razlike med [[statistična populacija|statističnima populacijama]] oseb, ki so končale s samomorom in tistih, ki so ostale pri samomorilnem poskusu, kažejo da je samomor pojav, ki zadeva zlasti [[moški|moške]] in stare ljudi, samomorilski poskus pa je bistveno pogostejši pri mladih osebah [[ženska|ženskega]] spola. === Samomorilnost v Sloveniji === V desetletju 2015-2025 je v Sloveniji opaziti visok trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah. Čeprav se samomori znižujejo takorekoč povsod po svetu je v Sloveniji zaznati največji trend upadanja. Zaradi samomora je v 2025 v Sloveniji umrlo 336 ljudi, kar je kar 27 manj kot 2024.<ref>[https://www.rtvslo.si/zdravje/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-so-ti-se-vedno-pogostejsi-od-evropskega-povprecja/793344 Število samomorov v Sloveniji upada, a so ti še vedno pogostejši od evropskega povprečja], MMC RTV SLO, 10. september 2026</ref> Še leta 2015 je zaradi samomora umrlo 425 oseb, 2005 so zaradi zaradi samomora umrle 503 osebe. [[Slika:Suicides in Slovenia until 2010.svg|right|thumb|300px|Samomorilnost v Sloveniji po letih; podatki na 1000 smrti med letoma 1954 in 2009. Vir: Statistični urad republike Slovenije.<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 Umrli za posledicami nezgod in samomorov, Slovenija, letno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100419013444/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 |date=2010-04-19 }}. Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno 26.8.2010.</ref>]] [[Slovenija]] je s samomori močno obremenjena. Po znanih podatkih za [[Kranjska|Kranjsko]] je bil 1863 koeficient samomora 3 (število smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v enem letu); 1890 je bil ta količnik 6,8. Ko se je v tridesetih letih 20. stoletja uveljavil red v jugoslovanski statistiki, je Slovenija izkazovala že količnik 19,4; poslej je ta številka rasla in se (razen 1990, ko je bila 27,7) od 1976 ni več spustila pod 30. Slovenija je bila 1993 med 47 državami, ki jih je zajela svetovna zdravstvena statistika, s količnikom samomora 30,9 na 6. mestu. Od leta 1970 [[Psihiatrična klinika Ljubljana]], v sodelovanju z več statističnimi službami, spremlja in objavlja podatke o pogostosti in demografski ter osnovni medicinski in sociološki sestavi populacije, ki v Sloveniji umira zaradi samomora. S posredovanjem [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje]] spodbuja zdravstvene ustanove, da prijavljajo kliniki primere samomorilskih poskusov. Tako kot povsod po svetu, so tudi v Sloveniji številčni podatki o teh sicer nezanesljivi, vendar pa njihova masa zadostuje za statistično ugotavljanje tako imenovanih uspelih in neuspelih samomorilnih dejanji. V 25 letih je bilo v Sloveniji opravljenih več raziskav, ki naj bi prispevale k pojasnjevanju pogostosti in dinamike samomorilnosti v Sloveniji, kar je v bistvu tudi ena od oblik slovenske [[dediščina|dediščine]]. Psihiatrična služba si prizadeva zmanjšati samomorilno tveganje med najbolj ogroženima skupinama prebivalstva, to so duševno bolni in [[alkoholik]]i. Povprečje samomorov v Sloveniji upada, ženske na splošno večkrat poskušajo storiti samomor, moškim večkrat uspe. Najpogostejši način samomora za ženske so uspavalne tablete, moški največkrat izbirajo obešanje. Povprečen samomorilec v Sloveniji je moški v starosti okoli 55 let in pogosto nezaposlen. Pozitivna stran je, da število samomorov v Sloveniji upada, skrb vzbujajoče pa je, da je več samomorov med mlajšimi. {{slog}} === Kako lahko prepoznamo osebo, ki ima samomorilne težnje? === Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozori na svoj namen. Samomor prijatelja ali znanca lahko preprečimo, če prepoznamo, da je ogrožen, opozorilne znake pa vzamemo resno in temu primerno reagiramo. Depresija in čustvene krize, ki pogosto vodijo do samomora, so prepoznavne in ozdravljive. 75 odstotkov vseh, ki naredijo samomor, pred samomorom opozori o svoji nameri prijatelja ali družinskega člana. Vse samomorilne grožnje in poskuse samomora je treba jemati resno. === Opozorilni dejavniki === Približno polovica ljudi, ki naredi samomor, si je pred tem že poskušala vzeti življenje. '''Govorjenje o smrti ali samomoru''' Samomorilne osebe pogosto odkrito ali prikrito govorijo o tem z izjavami kot sta na primer »Mojim bi bilo bolje brez mene.« ali »Za vse sem kriv, najbolje, da izginem.« Včasih dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali ali se poslavljali. '''Urejanje zadev in nevsakdanja dejanja''' Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, pred tem pogosto poskušajo urediti svoje poslovne in denarne zadeve. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti ali pospravijo hišo, drugi poskušajo poplačati dolgove, tretji napišejo oporoko. Eden izmed najpogosteje spregledanih dejavnikov je nenadno veselje, evforija, optimizem, ki sledi po dolgotrajnem negativnem počutju. To pomeni, da se je oseba z vsem že sprijaznila in da je pripravljena storiti poslednje dejanje. == Depresija == Depresiven človek je potrt, brez interesa in zadovoljstva ob vsakdanjih dejavnostih in ima vsaj 5 od naslednjih simptomov, ki trajajo več kot dva tedna: * motnje spanja, * motnje apetita in nenadna nihanja telesne teže, * neobičajno počasno ali hitro govorjenje, * zmanjšana želja po spolnosti, * utrujenost in pomanjkanje energije, * občutki manjvrednosti, samoobtoževanja ali krivde, * težja koncentracija, počasno razmišljanje ali izrazita neodločnost, * težje izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti, * občutki neobvladovanja svojega življenja, * govorjenje o smrti ali samomoru. Tveganje je še večje, če so prisotni še: * občutki obupa in brezizhodnosti, * huda tesnoba, nemir ali razdražljivost, * huda nespečnost, * uživanje alkohola ali drugih drog. S človekom, za katerega sumimo, da bo naredil samomor, se mirno pogovorimo, ne kregamo, poiščemo mu tudi strokovno pomoč. == Razlogi za samomor == '''Depresija''' To je najbolj običajen vzrok, da ljudje naredijo samomor. Težke oblike depresije vedno spremljajo občutki trpljenja, brezvoljnosti in prepričanje, da ni možnosti za rešitev. Ti ljudje povezujejo življenje z nenehnim trpljenjem in tega ne prenesejo več. Njihovo razmišljanje zaradi trpljenja in zaradi na splošno slabega zdravstvenega stanja ne deluje in niso sposobni opravljati stvari, ki so jih v preteklosti lahko brez težav naredili. Zato se vidijo kot nekoristne, se sramujejo samih sebe in se počutijo neuporabne. Depresija je v večini primerov ozdravljiva, zato moramo biti pozorni na njene znake. Pogosto posamezniki dolgo trpijo v tišini in začnejo načrtovati samomor, ne da bi kdo to vedel. Čeprav je lahko nekoliko neprijetno, je neposredno spraševanje o morebitnih samomorilskih mislih največkrat pot, da dobimo iskren odgovor. '''Psihotične motnje''' Pod to lahko uvrstimo vse zvrsti duševnih obolenj (npr. shizofrenija, bipolarna motnja), pri katerih se pojavljajo notranji glasovi s samouničevalnimi težnjami. Te bolezni pogosto prizadenejo uspešne posameznike, ki živijo intenzivno in stresno življenje in lahko obvladujejo bolezen tudi z zdravili, vendar v nekem trenutku presežejo določen prag obremenitve in od tu se jim stvari nenadoma poslabšajo. Tako se je s temi osebami treba pogovarjati o njihovih notranjih glasovih, ki jim ukazujejo, naj se ubijejo. Tudi te osebe pogosto iskreno odgovarjajo o svojih samomorilskih mislih in načrtih. Psihoze so ozdravljive, če se ne zdravijo pa skoraj vedno zahtevajo zdravljenje v psihiatrični bolnici na zaprtem oddelku, dokler se škodljivi notranji glasovi ne odpravijo. '''Impulzivno obnašanje''' Uživanje alkohola, rekreacijskih drog, težkih drog lahko po določenem času požene ljudi v stanje, v katerem se na hitro odločijo, da bodo končali svoje življenje. Ko se takšna oseba strezni in umiri, se običajno sramuje svojega dejanja. Za takšne osebe se nikoli ne ve, ali se bodo ob vnovičnem jemanju takšnih snovi spet poskušale ubiti. Najpomembnejše je, da se v svojem življenju dosledno izogibajo uživanju vseh zgoraj naštetih snovi. '''Klic na pomoč''' Ljudje potrebujejo pomoč in ne vedo, kako bi jo drugače dobili. Običajno si ti ljudje ne želijo umreti, ampak želijo opozoriti druge okoli sebe, da je nekaj zares narobe. Tako pogosto poskusijo narediti samomor, vendar ne verjamejo, da bodo umrli. Izberejo metode, za katere ne verjamejo, da jih bodo pokončale (npr. uspavalne tablete, kemične snovi), kar pa se lahko izkaže za usodno napako, ki je na koncu smrtonosna. Poslušanje bližnjih in drugih, kaj sporočajo s svojimi besedami in vedenjem (govorica telesa), lahko prepreči takšne napake. '''Načelna odločitev''' Nekateri posamezniki se za samomor odločijo na podlagi logične odločitve, takšno odločitev pogosto spremlja težka bolezen ali napoved hitrega poslabšanja brez upanja za ozdravitev. Ti ljudje niso depresivni, psihotični, ne kličejo na pomoč, poskušajo sami nadzirati svojo usodo in si olajšati trpljenje, kar lahko naredijo samo tako, da umrejo. Pogosto gledajo na svojo izbiro kot na nekaj, kar bi se neizogibno zgodilo; želijo umreti dostojanstveno, brez dolgotrajnega in mučnega hiranja. '''Eksperimentiranje in napake''' Ta razlog se sicer ne sklada z definicijo samomora, saj ne gre za prostovoljno smrt, vendar ima prav tako enak konec. V novejšem času številni mlajši in tudi odrasli eksperimentirajo z različnimi načini in kemičnimi snovmi, da bi dosegli povišana stanja zavesti in pretiravajo, nepoznavanje in napake se pogosto usodno končajo. Pametna odločitev je, da se, če že nekaj počneš, natančno seznaniš s tem in izobraziš na tem področju. == Pogledi na samomor == Različne kulture obravnavajo samomor različno; kot sramoto, greh, smrtno kazen ali nekaj normalnega ter v neki situaciji kot častno smrt. === Religije === ==== Krščanstvo ==== V večini krščanskih ločin samomor velja za greh. V [[Biblija|Bibliji]] sicer to ni omenjeno. Samomor kot greh sta uvedla [[Sveti Avguštin]] in [[Sveti Tomaž Akvinski]]. Ker je življenje dar Boga in je samomor proti naravni ureditvi. [[Katekizem]] [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] (1992) piše o samomoru v točkah od 2280 do 2283. Samomor je tu še vedno obravnavan kot greh, vendar ne absolutni. ==== Judovstvo ==== Judovstvo ceni to življenje, zato je samomor razumljen kot zanikanje Božje vsemogočnosti na svetu. V ekstremnih okoliščinah pa so dovoljeni, če imajo izbiro med smrtjo in izdajo vere. (960 Sicari judov je v Masadi naredilo kolektivni samomor raje kot bi bili zavojevani in zasužnjeni s strani Rimljanov. Vsak moški je ubil svojo ženo in otroke, potem so se med sabo pobijali dokler ni še zadnji ubil samega sebe.) ==== Islam ==== Samomor ni dovoljen. Obravnavan je kot znak nevere. Samomor v obliki terorizma se v islamu uveljavlja kot zločin hujši od navadnega, tega pa uporabljajo le islamski ekstremisti. ==== Japonska ==== * [[Harakiri]], ''častna smrt''. === Svetovanje in pomoč v stiski v Sloveniji === V Sloveniji obstajajo tudi telefonske svetovalne službe, ki skušajo prestreči samomorilna dejanja med čustveno prizadetimi osebami v prebivalstvu oziroma ublažiti depresivno reakcijo po izgubi svojca zaradi samomora. Te so: * Klic v duševni stiski (vsak dan, 19.00–7.00): (01) 5209900 * Sopotnik (24 ur na dan): 080 2223 * Zaupni telefon Samarijan: (24 ur na dan, vse dni v letu): 116 123 * Za-te (vsak dan, 16.00–22.00): (01) 2349783 * Tvoj telefon (ponedeljek–petek, 10.00–18.00): (05) 7201720 * SOS telefon za ženske in otroke (delavniki 12.00–22.00, sobote, nedelje in prazniki 18.00–22.00): 080 1155 * Galfon za geje in lezbijke (vsak dan, 19.00–22.00): (01) 4324089 * Mladi mladim (vsak delavnik, 15.00–17.00): (01) 5101675 * Tom telefon (24 ur na dan): 116 111 Poleg teh je pomoč na voljo tudi na nekaterih slovenskih spletnih straneh: * [http://www.tosemjaz.net/ To sem jaz] - za mlade * [[www.zivziv.si|Živ? Živ!]] (http://zivziv.si) - za odrasle * DAM: nebojse.si == Glej tudi == * [[Asistirani samomor]] * [[Karōshi]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|samomor|Samomor}} * {{Curlie|Health/Mental_Health/Disorders/Suicide}} *[https://www.youtube.com/watch?v=nBhhzROCyuI Človek je orodje za preprečevanje samomorov | MATIC MUNC | TEDxLjubljana] * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175136910 Greh, sramota, simptom - kako smo skozi čas spreminjali pogled na samomor]. Glasovi svetov (4. junij 2025). ARS (RTV Slovenija). * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175025828 Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?]. Med štirimi stenami (26. februar 2024). RTV Slovenija. {{Prone to spam}} {{Z148}}<!-- {{Nič več povezav}} PROSIMO, BODI POZOREN PRI DODAJANJU VEČ ZUNANJIH POVEZAV V TA ČLANEK. Wikipedija ni zbirka povezav in ni namenjena oglaševanju. Prekomerne in neustrezne povezave BODO IZBRISANE. Za podrobnosti glej [[Wikipedija:Zunanje povezave]] & [[Wikipedija:Smetenje]] Če v članku že obstaja višek povezav, predlagaj dodatke ali zamenjave na pogovorni strani tega članka. Svojo povezavo lahko objaviš v ustrezni kategoriji Open Directory Project (dmoz.org). S pomočjo predloge {{dmoz}} lahko to kategorijo povežeš nazaj. --> {{Medical condition classification and resources| ICD10 = {{ICD10|X60-X84}} | ICD9 = {{ICD9|E950}} | DiseasesDB=12641 | MedlinePlus = 001554 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 288598 | MeshName = Suicide | MeshNumber = F01.145.126.980.875 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samomor| ]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] p9lifh9skjq7kfuehx9slnfpaun8t0r 6752036 6752034 2026-09-17T12:14:17Z BuDi 13534 /* Samomorilnost v Sloveniji */ 6752036 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Samomor | image = Édouard Manet - Le Suicidé (ca. 1877).jpg | caption = {{lang|fr|[[Le Suicidé]]}}, avtor [[Édouard Manet]] | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[klinično socialno delo]] | symptoms = | complications = | onset = 15–30 in 70+ let stari<ref name=WHO2014Pre>{{navedi knjigo|title=Preventing suicide: a global imperative|date=2014|publisher=WHO|isbn=978-92-4-156477-9| pages=7, 20, 40}}</ref> Europe had the highest rates of suicide by region in 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://www.who.int/gho/mental_health/suicide_rates_crude/en/|title=Suicide rates per (100 000 population)|website=World Health Organization}}</ref> | duration = | causes = <!--NOTE: This is left blank, per talk page consensus, because the causes are so varied and some suspected causes aren't a settled matter. If wanting to challenge this, please make your case on the talk page first and ask for thoughts on the matter.--> | risks = [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[bipolarna motnja]], [[motnje avtističnega spektra|avtizem]], [[shizofrenija]], [[osebnostna motnja|osebnostne motnje]], [[Anksiozna motnja|Anksiozne motnje]], [[alkoholizem]], [[zloraba substanc]]<ref name=WHO2016>{{navedi splet|title=Suicide Fact sheet N°398|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|website=WHO|access-date=3 March 2016|date=April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304192347/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs398/en/|archive-date=4 March 2016}}</ref><ref name=Hawton2009>{{cite journal | vauthors = Hawton K, van Heeringen K | s2cid = 208790312 | title = Suicide | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_april-18-24-2009_373_9672/page/1372 | journal = [[The Lancet|Lancet]] | volume = 373 | issue = 9672 | pages = 1372–81 | date = April 2009 | pmid = 19376453 | doi = 10.1016/S0140-6736(09)60372-X | issn = 0140-6736}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = De La Vega D, Giner L, Courtet P| s2cid = 4549236 | title = Suicidality in Subjects With Anxiety or Obsessive-Compulsive and Related Disorders: Recent Advances | journal = Current Psychiatry Reports | volume = 20 | issue = 4 | page = 26 | date = March 2018 | pmid = 29594718 | doi = 10.1007/s11920-018-0885-z }}</ref><ref name=Autism2014>{{cite journal | vauthors = Richa S, Fahed M, Khoury E, Mishara B | s2cid = 25741716 | title = Suicide in autism spectrum disorders | journal = Archives of Suicide Research | volume = 18 | issue = 4 | pages = 327–39 | date = 2014 | pmid = 24713024 | doi = 10.1080/13811118.2013.824834 }}</ref> | diagnosis = | differential = | prevention = Omejevanje dostopa do samomorilnih metod, zdravljenje duševnih motenj in zlorabe substanc, skrbno poročanje [[množično občilo|medijev]] o samomorih, izboljšanje socialnih in ekonomskih razmer<ref name=WHO2016/> | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 12 na 100.000 letno<ref name=Var2012>{{cite journal | vauthors = Värnik P | title = Suicide in the world | journal = International Journal of Environmental Research and Public Health | volume = 9 | issue = 3 | pages = 760–71 | date = March 2012 | pmid = 22690161 | pmc = 3367275 | doi = 10.3390/ijerph9030760 | doi-access = free }}</ref> | deaths = 793.000 / 1,5% smrti (2016)<ref name=WHO2019Epi>{{navedi splet | title=Suicide across the world (2016) | website=World Health Organization | date=27 September 2019 | url=https://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20040701084208/http://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/suicideprevent/en/ | url-status=dead | archive-date=1 July 2004 | access-date=16 October 2019 }}</ref><ref name=NEJM2020>{{cite journal |vauthors=Fazel S, Runeson B |s2cid=210332277 |title=Suicide |journal=New England Journal of Medicine |date=January 2020 |volume=382 |issue=3 |pages=266–74 |doi=10.1056/NEJMra1902944|pmid=31940700 |pmc=7116087 }}</ref> | alt = }} '''Samomòr''' (tudi '''suicíd''', [[latinščina|latinsko]] ''sui caedere'' - [[uboj|ubiti]] samega sebe) je dejanje, s katerim človek namerno povzroči svojo [[smrt]] oziroma si vzame [[življenje]]. [[Suicidologija|Suicidologi]] menijo, da je tisto, kar navaja k pojavu samomora, v bistvu protislovna zmes težnje po smrti in nebogljenega klica na pomoč, tako imenovanega '''apela''', naslovljenega na okolje prizadetega. Ta zakonitost se najočitnejše pokaže pri samomorilskem poskusu (imenovanem tudi ''tentamen suicidii'' ali ''parasuicid''), ko se samomorilno dejanje zaradi različnih okoliščin ali prevladovanja apela v motivaciji dejanja ne konča s smrtjo. == Definicije == Samomor je »''dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt''«.<ref name="Sted2006">{{Navedi knjigo|title=Stedman's Medical Dictionary|url=https://archive.org/details/stedmansmedicald00sted_3|year=2006|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-3390-8|edition=28th}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Issues in Law & Medicine, Volume 3|date=1987|publisher=National Legal Center for the Medically Dependent & Disabled, Incorporated, and the Horatio R. Storer Foundation, Incorporated|page=39|url=https://books.google.com/books?id=g1cqAAAAMAAJ&q=Latin+suicidium%27+%22to+kill+oneself%22.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fran/SSKJ²|url=https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4528500/samomor?View=1&Query=samomor|website=Fran|accessdate=2023-10-21|language=sl}}</ref> [[Samomorilni poskus]] ali dejanje namernega [[Samopoškodovanje|samopoškodovanja]] je samomorilno vedenje brez usodnega izida smrti.<ref>{{Navedi splet|title=Samomor|url=https://zivziv.si/samomor-definicije-statistike/|website=Živ? Živ!|date=2021-09-07|accessdate=2023-10-21|language=|first=|last=|publisher=Slovenski center za raziskovanje samomora|editor-first=Vita|editor-last=Poštuvan}}</ref> [[Pomoč pri samomoru]] je dejanje, pri katerem oseba namerno, zavestno in neposredno zagotovi sredstva za smrt druge osebe. Samo dejanje pa opravi bolnik sam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Evtanazija [Elektronski vir] : primerjalni pregled (PP)|last=Pristavec Đogić|first=Mojca|cobiss=665343|url=http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|publication-date=17. 1. 2017|access-date=2023-10-21|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105180600/http://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2016/Evtanazija.pdf|url-status=dead}}</ref> To je v nasprotju z [[Evtanazija|evtanazijo]], kjer druga oseba prevzame bolj aktivno vlogo pri povzročitvi smrti osebe.<ref name="Gullota2002">{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia of Primary Prevention and Health Promotion|year=2002|publisher=Kluwer Academic/Plenum|location=New York|isbn=978-0-306-47296-1|page=1112|url=https://books.google.com/books?id=Elx37xzO0bsC&pg=PA1112}}</ref> [[Samomorilna misel|Samomorilne misli]] so misli o končanju življenja, vendar brez aktivnega prizadevanja za izvedbo samega dejanja.<ref name="Krug2002">{{Navedi knjigo|title=World Report on Violence and Health|volume=1|year=2002|publisher=World Health Organization|location=Genève|isbn=978-92-4-154561-7|page=[https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185 185]|url=https://archive.org/details/worldreportonvio2002unse/page/185}}</ref> Lahko vključujejo tudi natančno načrtovanje.<ref name="Tur2016">{{Navedi časopis|author1=Turecki G |author2=Brent DA|date=March 2016|title=Suicide and suicidal behaviour|journal=Lancet|volume=387|issue=10024|pages=1227–39|doi=10.1016/S0140-6736(15)00234-2|pmc=5319859|pmid=26385066}}</ref> Ključen dejavnik pri opredelitvi '''samomorilnosti''' je posameznikov namen umreti, dejansko vedenje in uspeh je drugotnega pomena.<ref>{{navedi knjigo |chapter=Opredelitev samomora in z njim povezanih pojmov |first1=Alenka |last1=Tančič Grum |first2=Saška |last2=Roškar |title=Samomor v Sloveniji in svetu |url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/samomor_v_sloveniji_elektronska_izdaja_25_10_21.pdf |editor-first1=Saška |editor-last1=Roškar |editor-first2=Alja |editor-last2=Videtič Paska |publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje |year=2021 |cobiss=80988163 |isbn=978-961-6945-49-3 |pages=21–35 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Študije samomorilnosti == Največ študij samomora je makrosociološke, v zadnjem času pa tudi mikrosociološke narave; zgledujejo se po temeljnem tovrstnem delu francoskega [[sociolog]]a [[Emile Durkheim|Emila Durkheima]], ki je postavil znano tezo, da je samomor obratno sorazmeren [[integracija|integraciji]] [[družbena skupina|družbene skupine]], katere del je posameznik. Po Durkheimu in zlasti v zadnji desetletjih so se čisti [[sociologija|sociološki]] poskusi razlage samomorilnih mehanizmov začeli prepletati s [[psihologija|psihološko]] in [[psihoanaliza|psihoanalitsko]] naravnanimi tezami, napredek [[psihofarmakologija|psihofarmakologije]] pa je oživil [[biokemija|biokemične]] razlage samomorilnih vzgibov; ta pojav od nekdaj spremljajo tudi posamezne evropske ter azijske [[filozofija|filozofije]] in [[religija|religije]]. [[Suicidologija]] je postala veda, v kateri je povezanih več disciplin in kultur. Že od samega začetka se sociologija kot veda sooča z vprašanjem samomora. Francoski sociolog Durkheim je bil eden prvih, ki je znanstveno preučeval samomor. Svojo teorijo je predstavil v delu »Le suicide« (1897), ki je pomemben mejnik ne le za suicidologijo, pač pa tudi za sociologijo (Grenko, 2009). V svoji teoriji Durkheim bolj kot notranje dejavnike v človekovi psihi poudarja zunanje, socialne dejavnike, ki so pripomogli k samomorilni nagnjenosti (Grenko, 2009; cit. po Valetič, 2009, str. 72). Durkheim skuša dokazati, da je tudi samomor, ki je skrajno individualno in nedružbeno dejanje, moč razložiti z družbenimi dejstvi (Grenko, 2009; cit. po Knez v Marušič in Roškar, 2003, str. 40). Edino družbene razmere, od katerih je odvisno število samomorov, lahko povzročijo spreminjanje tega števila; edino te razmere so namreč spremenljive. Število samomorov prav zato ostane stalno, dokler se družba ne spremeni (Grenko, 2009; povz. po Durkheim, 1992, str. 33). Durkheim (1992) je samomor razdelil v 4 vrste: # Egoistični samomor je po mnenju Durkheima najbolj razširjen, zanj pa je značilno depresivno stanje, ki je posledica pretirane individualizacije. Posameznik je ločen od družbene skupnosti, osamljen (ostareli, nezaposleni, tisti, ki se počutijo potisnjeni ob rob družbe …). # Altruistični samomor se pojavlja v tradicionalnih družbah, pa tudi pri nekaterih primitivnih ljudstvih. Tu gre za popolno identifikacijo posameznika z družbeno skupino, njegovi osebni interesi ne štejejo (harakiri, kamikaze ...). # Anomični samomor – anomija je stanje, ko norme izgubijo svoj pomen, ko nimajo moči nad posameznikom (npr. ko so v družbi postavljeni previsoki cilji). Takšne situacije so prehodne, nastanejo pa v času ekonomskih kriz, političnih prevratov. # Fatalistični samomor je nasprotje anomičnemu samomoru in predstavlja beg posameznika iz normativno urejene situacije. Družba se mu kaže kot prisila, ki zavira njegova pričakovanja (sužnji, zaporniki ...). Pragmatična pomoč samomorilno ogroženim osebam poteka bolj ali manj brez upoštevanja razvoja suicidologije in se naslanja predvsem na spoznanja in izkušnje [[psihiater|psihiatrične]] oz. [[klinični psiholog|kliničnopsihološke]] vede. To je tako imenovana preprečitev samomorilnosti, ki se v Evropi povezuje zlasti z E. Ringlom, dunajskim [[nevropsihiater|nevropsihiatrom]], ustanoviteljem [[Mednarodna zveza za prevencijo samomora|Mednarodne zveze za prevencijo samomora]]. == Pojavnost samomora == [[Statistični podatki]] o samomoru so precej zanesljivi. Letna statistika vsakoletno izhaja v blitenu [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Pogostost samomora je razmeroma stalna oziroma se počasi spreminja. Drugače je s pogostostjo samomorilskih poskusov, saj se tu ne more zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja. [[Statistika|Statistike]] se namreč nanašajo le na število oseb, ki so bile sprejete na zdravljenje po poskusu samomora. Po eni od ocen je po vsem svetu 10 do 20 milijonov neuspelih poskusov samomora letno.<ref>{{cite journal |vauthors=Bertolote JM, Fleischmann A |date=October 2002 |title=Suicide and psychiatric diagnosis: a worldwide perspective |journal=[[World Psychiatry]] |volume=1 |issue=3 |pages=181–5 |pmc=1489848 |pmid=16946849}}</ref> Ti lahko vodijo do trajne invalidnosti.<ref name="EB2011">{{cite journal |author1=Chang, B. |author2=Gitlin, D. |author3=Patel, R. |title=The depressed patient and suicidal patient in the emergency department: evidence-based management and treatment strategies |journal=Emergency Medicine Practice |volume=13 |issue=9 |pages=1–23; quiz 23–4 |date=September 2011 |pmid=22164363}}</ref> Izbira sredstva se razlikuje od države do države, delno je povezana z dostopnostjo.<ref name=Yip2012>{{cite journal |vauthors=Yip PS, Caine E, Yousuf S, Chang SS, Wu KC, Chen YY |title=Means restriction for suicide prevention |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_june-23-29-2012_379_9834/page/2393 |journal=[[The Lancet]] |volume=379 |issue=9834 |pages=2393–2399 |date=June 2012 |pmid=22726520 |pmc=6191653 |doi=10.1016/S0140-6736(12)60521-2}}</ref> [[Asistirani samomor]], ki ga ponekod izvajajo pri osebah, ki trpijo hude bolečine brez možnosti izboljšanja ali so tik pred smrtjo, je legalen v številnih državah in njegova pojavnost se povečuje.<ref name="auto4">{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/canada-assisted-dying-law-wm7zfnpqv |title='It's social murder' — is Canada's assisted dying a model or a warning? |first=Josie Ensor |last=Montreal |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/assisted-dying-law-countries-hv6cjcrgz|title=Where is assisted dying legal? How the rules worldwide compare |first1=Bruno |last1=Waterfield |first2=Josie |last2=Ensor |first3=Bernard Lagan |last3=Sydney |date=16 October 2024 |work=[[The Times]] |archive-url= |archive-date=}}</ref> Mednarodna študija Evropskega regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije iz 1994, ki raziskovalno zajema nekaj območij posameznih zahodnoevropskih držav, vprašanja pogostosti samomorilnih poskusov ni natančneje pojasnila. Dejstvo je, da je samomorilskih poskusov precej več kot samomorov, po podatkih omenjene publikacije okoli 10- do 15-krat več. Kvalitativne razlike med [[statistična populacija|statističnima populacijama]] oseb, ki so končale s samomorom in tistih, ki so ostale pri samomorilnem poskusu, kažejo da je samomor pojav, ki zadeva zlasti [[moški|moške]] in stare ljudi, samomorilski poskus pa je bistveno pogostejši pri mladih osebah [[ženska|ženskega]] spola. === Samomorilnost v Sloveniji === V desetletju 2015-2025 je v Sloveniji opaziti visok trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah. Čeprav se samomori znižujejo takorekoč povsod po svetu je v Sloveniji zaznati največji trend upadanja. Zaradi samomora je v 2025 v Sloveniji umrlo 336 ljudi, kar je kar 27 manj kot 2024.<ref>[https://www.rtvslo.si/zdravje/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-so-ti-se-vedno-pogostejsi-od-evropskega-povprecja/793344 Število samomorov v Sloveniji upada, a so ti še vedno pogostejši od evropskega povprečja], MMC RTV SLO, 10. september 2026</ref> Še leta 2015 je zaradi samomora umrlo 425 oseb, 2005 pa so zaradi zaradi samomora umrle 503 osebe. [[Slika:Suicides in Slovenia until 2010.svg|right|thumb|300px|Samomorilnost v Sloveniji po letih; podatki na 1000 smrti med letoma 1954 in 2009. Vir: Statistični urad republike Slovenije.<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 Umrli za posledicami nezgod in samomorov, Slovenija, letno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100419013444/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0554503S&ti=Umrli+za+posledicami+nezgod+in+samomorov%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/02_05545_umrli/&lang=2 |date=2010-04-19 }}. Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno 26.8.2010.</ref>]] [[Slovenija]] je s samomori močno obremenjena. Po znanih podatkih za [[Kranjska|Kranjsko]] je bil 1863 koeficient samomora 3 (število smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v enem letu); 1890 je bil ta količnik 6,8. Ko se je v tridesetih letih 20. stoletja uveljavil red v jugoslovanski statistiki, je Slovenija izkazovala že količnik 19,4; poslej je ta številka rasla in se (razen 1990, ko je bila 27,7) od 1976 ni več spustila pod 30. Slovenija je bila 1993 med 47 državami, ki jih je zajela svetovna zdravstvena statistika, s količnikom samomora 30,9 na 6. mestu. Od leta 1970 [[Psihiatrična klinika Ljubljana]], v sodelovanju z več statističnimi službami, spremlja in objavlja podatke o pogostosti in demografski ter osnovni medicinski in sociološki sestavi populacije, ki v Sloveniji umira zaradi samomora. S posredovanjem [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstva za zdravje]] spodbuja zdravstvene ustanove, da prijavljajo kliniki primere samomorilskih poskusov. Tako kot povsod po svetu, so tudi v Sloveniji številčni podatki o teh sicer nezanesljivi, vendar pa njihova masa zadostuje za statistično ugotavljanje tako imenovanih uspelih in neuspelih samomorilnih dejanji. V 25 letih je bilo v Sloveniji opravljenih več raziskav, ki naj bi prispevale k pojasnjevanju pogostosti in dinamike samomorilnosti v Sloveniji, kar je v bistvu tudi ena od oblik slovenske [[dediščina|dediščine]]. Psihiatrična služba si prizadeva zmanjšati samomorilno tveganje med najbolj ogroženima skupinama prebivalstva, to so duševno bolni in [[alkoholik]]i. Povprečje samomorov v Sloveniji upada, ženske na splošno večkrat poskušajo storiti samomor, moškim večkrat uspe. Najpogostejši način samomora za ženske so uspavalne tablete, moški največkrat izbirajo obešanje. Povprečen samomorilec v Sloveniji je moški v starosti okoli 55 let in pogosto nezaposlen. Pozitivna stran je, da število samomorov v Sloveniji upada, skrb vzbujajoče pa je, da je več samomorov med mlajšimi. {{slog}} === Kako lahko prepoznamo osebo, ki ima samomorilne težnje? === Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozori na svoj namen. Samomor prijatelja ali znanca lahko preprečimo, če prepoznamo, da je ogrožen, opozorilne znake pa vzamemo resno in temu primerno reagiramo. Depresija in čustvene krize, ki pogosto vodijo do samomora, so prepoznavne in ozdravljive. 75 odstotkov vseh, ki naredijo samomor, pred samomorom opozori o svoji nameri prijatelja ali družinskega člana. Vse samomorilne grožnje in poskuse samomora je treba jemati resno. === Opozorilni dejavniki === Približno polovica ljudi, ki naredi samomor, si je pred tem že poskušala vzeti življenje. '''Govorjenje o smrti ali samomoru''' Samomorilne osebe pogosto odkrito ali prikrito govorijo o tem z izjavami kot sta na primer »Mojim bi bilo bolje brez mene.« ali »Za vse sem kriv, najbolje, da izginem.« Včasih dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali ali se poslavljali. '''Urejanje zadev in nevsakdanja dejanja''' Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, pred tem pogosto poskušajo urediti svoje poslovne in denarne zadeve. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti ali pospravijo hišo, drugi poskušajo poplačati dolgove, tretji napišejo oporoko. Eden izmed najpogosteje spregledanih dejavnikov je nenadno veselje, evforija, optimizem, ki sledi po dolgotrajnem negativnem počutju. To pomeni, da se je oseba z vsem že sprijaznila in da je pripravljena storiti poslednje dejanje. == Depresija == Depresiven človek je potrt, brez interesa in zadovoljstva ob vsakdanjih dejavnostih in ima vsaj 5 od naslednjih simptomov, ki trajajo več kot dva tedna: * motnje spanja, * motnje apetita in nenadna nihanja telesne teže, * neobičajno počasno ali hitro govorjenje, * zmanjšana želja po spolnosti, * utrujenost in pomanjkanje energije, * občutki manjvrednosti, samoobtoževanja ali krivde, * težja koncentracija, počasno razmišljanje ali izrazita neodločnost, * težje izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti, * občutki neobvladovanja svojega življenja, * govorjenje o smrti ali samomoru. Tveganje je še večje, če so prisotni še: * občutki obupa in brezizhodnosti, * huda tesnoba, nemir ali razdražljivost, * huda nespečnost, * uživanje alkohola ali drugih drog. S človekom, za katerega sumimo, da bo naredil samomor, se mirno pogovorimo, ne kregamo, poiščemo mu tudi strokovno pomoč. == Razlogi za samomor == '''Depresija''' To je najbolj običajen vzrok, da ljudje naredijo samomor. Težke oblike depresije vedno spremljajo občutki trpljenja, brezvoljnosti in prepričanje, da ni možnosti za rešitev. Ti ljudje povezujejo življenje z nenehnim trpljenjem in tega ne prenesejo več. Njihovo razmišljanje zaradi trpljenja in zaradi na splošno slabega zdravstvenega stanja ne deluje in niso sposobni opravljati stvari, ki so jih v preteklosti lahko brez težav naredili. Zato se vidijo kot nekoristne, se sramujejo samih sebe in se počutijo neuporabne. Depresija je v večini primerov ozdravljiva, zato moramo biti pozorni na njene znake. Pogosto posamezniki dolgo trpijo v tišini in začnejo načrtovati samomor, ne da bi kdo to vedel. Čeprav je lahko nekoliko neprijetno, je neposredno spraševanje o morebitnih samomorilskih mislih največkrat pot, da dobimo iskren odgovor. '''Psihotične motnje''' Pod to lahko uvrstimo vse zvrsti duševnih obolenj (npr. shizofrenija, bipolarna motnja), pri katerih se pojavljajo notranji glasovi s samouničevalnimi težnjami. Te bolezni pogosto prizadenejo uspešne posameznike, ki živijo intenzivno in stresno življenje in lahko obvladujejo bolezen tudi z zdravili, vendar v nekem trenutku presežejo določen prag obremenitve in od tu se jim stvari nenadoma poslabšajo. Tako se je s temi osebami treba pogovarjati o njihovih notranjih glasovih, ki jim ukazujejo, naj se ubijejo. Tudi te osebe pogosto iskreno odgovarjajo o svojih samomorilskih mislih in načrtih. Psihoze so ozdravljive, če se ne zdravijo pa skoraj vedno zahtevajo zdravljenje v psihiatrični bolnici na zaprtem oddelku, dokler se škodljivi notranji glasovi ne odpravijo. '''Impulzivno obnašanje''' Uživanje alkohola, rekreacijskih drog, težkih drog lahko po določenem času požene ljudi v stanje, v katerem se na hitro odločijo, da bodo končali svoje življenje. Ko se takšna oseba strezni in umiri, se običajno sramuje svojega dejanja. Za takšne osebe se nikoli ne ve, ali se bodo ob vnovičnem jemanju takšnih snovi spet poskušale ubiti. Najpomembnejše je, da se v svojem življenju dosledno izogibajo uživanju vseh zgoraj naštetih snovi. '''Klic na pomoč''' Ljudje potrebujejo pomoč in ne vedo, kako bi jo drugače dobili. Običajno si ti ljudje ne želijo umreti, ampak želijo opozoriti druge okoli sebe, da je nekaj zares narobe. Tako pogosto poskusijo narediti samomor, vendar ne verjamejo, da bodo umrli. Izberejo metode, za katere ne verjamejo, da jih bodo pokončale (npr. uspavalne tablete, kemične snovi), kar pa se lahko izkaže za usodno napako, ki je na koncu smrtonosna. Poslušanje bližnjih in drugih, kaj sporočajo s svojimi besedami in vedenjem (govorica telesa), lahko prepreči takšne napake. '''Načelna odločitev''' Nekateri posamezniki se za samomor odločijo na podlagi logične odločitve, takšno odločitev pogosto spremlja težka bolezen ali napoved hitrega poslabšanja brez upanja za ozdravitev. Ti ljudje niso depresivni, psihotični, ne kličejo na pomoč, poskušajo sami nadzirati svojo usodo in si olajšati trpljenje, kar lahko naredijo samo tako, da umrejo. Pogosto gledajo na svojo izbiro kot na nekaj, kar bi se neizogibno zgodilo; želijo umreti dostojanstveno, brez dolgotrajnega in mučnega hiranja. '''Eksperimentiranje in napake''' Ta razlog se sicer ne sklada z definicijo samomora, saj ne gre za prostovoljno smrt, vendar ima prav tako enak konec. V novejšem času številni mlajši in tudi odrasli eksperimentirajo z različnimi načini in kemičnimi snovmi, da bi dosegli povišana stanja zavesti in pretiravajo, nepoznavanje in napake se pogosto usodno končajo. Pametna odločitev je, da se, če že nekaj počneš, natančno seznaniš s tem in izobraziš na tem področju. == Pogledi na samomor == Različne kulture obravnavajo samomor različno; kot sramoto, greh, smrtno kazen ali nekaj normalnega ter v neki situaciji kot častno smrt. === Religije === ==== Krščanstvo ==== V večini krščanskih ločin samomor velja za greh. V [[Biblija|Bibliji]] sicer to ni omenjeno. Samomor kot greh sta uvedla [[Sveti Avguštin]] in [[Sveti Tomaž Akvinski]]. Ker je življenje dar Boga in je samomor proti naravni ureditvi. [[Katekizem]] [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] (1992) piše o samomoru v točkah od 2280 do 2283. Samomor je tu še vedno obravnavan kot greh, vendar ne absolutni. ==== Judovstvo ==== Judovstvo ceni to življenje, zato je samomor razumljen kot zanikanje Božje vsemogočnosti na svetu. V ekstremnih okoliščinah pa so dovoljeni, če imajo izbiro med smrtjo in izdajo vere. (960 Sicari judov je v Masadi naredilo kolektivni samomor raje kot bi bili zavojevani in zasužnjeni s strani Rimljanov. Vsak moški je ubil svojo ženo in otroke, potem so se med sabo pobijali dokler ni še zadnji ubil samega sebe.) ==== Islam ==== Samomor ni dovoljen. Obravnavan je kot znak nevere. Samomor v obliki terorizma se v islamu uveljavlja kot zločin hujši od navadnega, tega pa uporabljajo le islamski ekstremisti. ==== Japonska ==== * [[Harakiri]], ''častna smrt''. === Svetovanje in pomoč v stiski v Sloveniji === V Sloveniji obstajajo tudi telefonske svetovalne službe, ki skušajo prestreči samomorilna dejanja med čustveno prizadetimi osebami v prebivalstvu oziroma ublažiti depresivno reakcijo po izgubi svojca zaradi samomora. Te so: * Klic v duševni stiski (vsak dan, 19.00–7.00): (01) 5209900 * Sopotnik (24 ur na dan): 080 2223 * Zaupni telefon Samarijan: (24 ur na dan, vse dni v letu): 116 123 * Za-te (vsak dan, 16.00–22.00): (01) 2349783 * Tvoj telefon (ponedeljek–petek, 10.00–18.00): (05) 7201720 * SOS telefon za ženske in otroke (delavniki 12.00–22.00, sobote, nedelje in prazniki 18.00–22.00): 080 1155 * Galfon za geje in lezbijke (vsak dan, 19.00–22.00): (01) 4324089 * Mladi mladim (vsak delavnik, 15.00–17.00): (01) 5101675 * Tom telefon (24 ur na dan): 116 111 Poleg teh je pomoč na voljo tudi na nekaterih slovenskih spletnih straneh: * [http://www.tosemjaz.net/ To sem jaz] - za mlade * [[www.zivziv.si|Živ? Živ!]] (http://zivziv.si) - za odrasle * DAM: nebojse.si == Glej tudi == * [[Asistirani samomor]] * [[Karōshi]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|samomor|Samomor}} * {{Curlie|Health/Mental_Health/Disorders/Suicide}} *[https://www.youtube.com/watch?v=nBhhzROCyuI Človek je orodje za preprečevanje samomorov | MATIC MUNC | TEDxLjubljana] * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175136910 Greh, sramota, simptom - kako smo skozi čas spreminjali pogled na samomor]. Glasovi svetov (4. junij 2025). ARS (RTV Slovenija). * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175025828 Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?]. Med štirimi stenami (26. februar 2024). RTV Slovenija. {{Prone to spam}} {{Z148}}<!-- {{Nič več povezav}} PROSIMO, BODI POZOREN PRI DODAJANJU VEČ ZUNANJIH POVEZAV V TA ČLANEK. Wikipedija ni zbirka povezav in ni namenjena oglaševanju. Prekomerne in neustrezne povezave BODO IZBRISANE. Za podrobnosti glej [[Wikipedija:Zunanje povezave]] & [[Wikipedija:Smetenje]] Če v članku že obstaja višek povezav, predlagaj dodatke ali zamenjave na pogovorni strani tega članka. Svojo povezavo lahko objaviš v ustrezni kategoriji Open Directory Project (dmoz.org). S pomočjo predloge {{dmoz}} lahko to kategorijo povežeš nazaj. --> {{Medical condition classification and resources| ICD10 = {{ICD10|X60-X84}} | ICD9 = {{ICD9|E950}} | DiseasesDB=12641 | MedlinePlus = 001554 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 288598 | MeshName = Suicide | MeshNumber = F01.145.126.980.875 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samomor| ]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] 3oj450cny7h0749osgfal5lpj6xu9zk 0 29729 6752035 6737289 2026-09-17T12:13:55Z Dr. Thomas Liptak 247689 /* Arhitektura 20. stoletja */ photo updated (2026) 6752035 wikitext text/x-wiki {{redirect|Frankfurt}} {{Infopolje Naselje |name = Frankfurt ob Majni |native_name = Frankfurt am Main |nickname = |motto = |image_skyline = Frankfurt am Main, Skyline von der Alten Brücke.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag of Frankfurt am Main.svg |image_seal = |image_shield = DEU Frankfurt am Main COA.svg |settlement_type = [[Seznam mest v Nemčiji|Mesto]] |pushpin_map = Nemčija |pushpin_label_position = |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Nemčija}} |subdivision_type2 = Zvezna dežela |subdivision_name2 = [[Hessen]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = Darmstadt |leader_title = župan |leader_name = Mike Josef |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 248,31 |population_total = 759.224 |population_as_of = 31. december 2021 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = 2.319.029<ref name="region-frankfurt.de">[http://www.region-frankfurt.de/Regional-Authority/Facts-and-figures?La=2 The FrankfurtRheinMain region – facts and figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170131184241/http://www.region-frankfurt.de/Regional-Authority/Facts-and-figures?La=2 |date=31 January 2017 }} Retrieved 18 January 2017</ref> |population_urban_date = 2012 |population_metro = 5.800.000<ref name="metro">[http://www.region-frankfurt.de/media/custom/2629_303_1.PDF?1469180764 Regional Monitoring 2015. Facts and Figures – FrankfurtRheinMain Metropolitan Region] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170131184232/http://www.region-frankfurt.de/media/custom/2629_303_1.PDF?1469180764 |date=31 January 2017 }} Retrieved 18 January 2017</ref> |population_metro_date = 2012|timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 50 | latm = 7| lats = 0 | latNS = N | longd= 8 | longm =41| longs= 0 | longEW= E |elevation_m = 112 |postal_code_type = |postal_code = 60001–60599, 65901–65936 |area_code = 069, 06109, 06101 |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = F |website = http://www.frankfurt.de/ |footnotes = }} '''Frankfurt ob Majni''' ([[nemščina|nemško]] ''Frankfurt am Main''; lokalno hessensko ''Frangford am Maa'') je največje [[mesto]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Hessen]] in peto največje mesto v Nemčiji. Leži ob [[reka|reki]] [[Majna|Majni]] s 750.000 [[prebivalstvo|prebivalci]] (2026), v urbanem območju (''Stadtregion Frankfurt'') jih ima okoli 2,3 milijona,<ref>Bevölkerung Regionalverband. In: Region Frankfurt Rhein-Main. Regionalverband FrankfurtRheinMain, 31. Dezember 2018, abgerufen am 19. Februar 2020.</ref> v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]] (''Metropolregion Frankfurt/Rhein-Main''), pa jih živi skoraj 6 milijonov. Najpogostejše [[slovenščina|slovensko]] ime zanj je preprosto ''Frankfurt'', Nemci pa ga pogosteje imenujejo s polnim imenom, da ga tako ločijo od [[Frankfurt ob Odri|Frankfurta ob Odri]]. Frankfurt je bil skozi dolga stoletja nemško politično središče oziroma neuradna nemška prestolnica. Od leta 855 do 1792 je bil volilno mesto cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]]. V letih 1848 do 1849 je bilo mesto prestolnica revolucionarjev in sedež prvega demokratično izvoljenega [[Nemški zvezni parlament|nemškega parlamenta]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Frankfurt silovito bombardiran, vendar si je razmeroma hitro opomogel. Leta 1949 je za en sam glas izgubil parlamentarno kandidaturo za status [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|zahodnonemške]] [[Glavno mesto|prestolnice]]; glavno mesto Zahodne Nemčije je postal [[Bonn]] (pri [[Köln]]u). Po letu 1989, ko je padel znameniti [[berlinski zid]]), pa se je oblast preselila v [[Berlin]]. Trije stebri, na katerih sloni frankfurtsko gospodarstvo, so [[denarništvo]], [[sejmarstvo]] in [[transport]]. Frankfurt ima dolgo denarniško tradicijo in je po podatkih Univerze v [[Liverpool]]u najbogatejše mesto v [[Evropa|Evropi]]. Tu imajo svoj sedež [[Evropska centralna banka]], [[Nemška zvezna banka]] in veliko število pomembnih komercialnih bank, med katerimi velja omeniti [[Deutsche Bank]], [[Dresdner Bank]] in [[Commerzbank]]. Mesto slovi tudi po svojih [[sejm]]ih, še zlasti po [[Messe Frankfurt]]. [[Frankfurtska borza]] je največja v Nemčiji in ena večjih v svetu sploh, saj tu poteče 85 odstotkov nemške trgovine z [[delnica]]mi. Zato to mesto pogosto imenujejo tudi »Bankfurt« oziroma »Mainhattan« (kar izhaja iz imena krajevne reke in [[Združene države Amerike|ameriškega]] finančnega središča [[Manhattan]]). Mesto slovi ne le po finančništvu, ki se kosa z londonskim in pariškim, ampak tudi po svoji osrednji legi v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], kjer je del najgosteje poseljenih evropskih območij. Z odlično infrastrukturo, še zlasti izstopa [[letališče Frankfurt/Main|mednarodno letališče Frankfurt]], je Frankfurt pomembno [[prometno vozlišče]] Nemčije in tudi Evrope. Franfurtsko letališče je po prometu, odvisno od vira podatkov, na drugem ali tretjem mestu v Evropi. Leta 2003 se je tu vkrcalo 48.351.664 potnikov, s čimer se enači s [[Pariz|pariškim]] letališčem [[Letališče Charles de Gaulle|Charles de Gaulle]] (48.220.436) in zaostaja le še za londonskim [[Letališče London Heathrow|letališčem London Heathrow]] (63.487.136). Frankfurt je tudi eno izmed treh evropskih mest z večjim številom [[nebotičnik]]ov. Z devetimi nebotičniki, višjimi od 150 metrov (2004), sledi takoj za [[Pariz]]om ([[La Défense]] in [[Montparnasse]]), v katerem preseže višino 150-ih metrov dvanajst nebotičnikov (če prezremo [[Eifflov stolp]]), vendar prekaša [[London]] z osmimi takimi nebotičniki. V Frankfurtu se nahaja tudi [[Stolp Commerzbank]], najvišji nebotičnik v Evropi. Edino nemško mesto s tako visokimi stavbami je le še [[Düsseldorf]]. Frankfurt je tudi dom mnogih kulturnih in izobraževalno-znanstvenih ustanov, med njimi [[Goethejeva univerza Frankfurt]] (''Goethe-Universität Frankfurt''), ''[[Dr. Hoch's Konservatorium]]'' ter številni [[muzej]]i, ki si sledijo ob reki [[Majna|Majni]] na t. i. muzejskem bregu (''Museumsufer''). Najpomembnejši muzeji so ''Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie'' (mestni muzej umetnosti in galerija), imenovan tudi ''Städel'', in ''Naturmuseum Senckenberg'' (naravoslovni muzej). Omeniti velja tudi ''Museum für moderne Kunst'' (muzej modernih umetnosti) in ''Schirn Kunsthalle'' (umetnostna galerija Schirn). Mesto slovi tudi po obsežnem botaničnem vrtu, ''Palmengarten''. == Etimologija == [[File:Die Frankenfurt.jpg|thumb|300px|Legenda ''Frankenfurt'' (ford of the Franks)]] ''Frankonovurd'' (v stari visoki nemščini) ali ''Vadum Francorum'' (v latinščini) so bila prva imena, ki so omenjena v pisnih virih iz leta 794. To transformirano v ''Frankenfort'' v srednjem veku in nato ''Franckfort'' in ''Franckfurt'' v moderni dobi. Po mnenju češkega zgodovinarja Dovida Solomona Ganza, je mesto imenoval približno leta 146 njegov graditelj, frankovski kralj z imenom Zuna, ki je vladal nad provinco takrat znan kot Sicambri. Upal je, da bo ohranil ime svojega rodu.<ref>Dovid Solomon Ganz, ''Tzemach David'' (part 2), Warsaw 1859, p. 13b (hebrejščina); Polish name of book: ''Cemahc Dawid''; cf. J.M. Wallace-Hadrill, ''Fredegar and the History of France'', University of Manchester, n.d. pp. 536-538.</ref> Ime izhaja iz ''Franconofurd'' germanskega plemena Frankov; ''Furt'' je mesto, kjer je reka dovolj plitva, da se jo prečka peš. Pripona "am Main" je se je redno uporabljala od 14. stoletja dalje. Frankfurt se nahaja na starem ''fortu'' na reki Majni. Kot del zgodnje Frankonije, so bili prebivalci zgodnje Franki, tako ime mesta razkriva svojo zapuščino kot »fort Frankov na Majni«.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=M1JIPAN-eJ4C&lpg=PA135&pg=PA135|title=Placenames of the world|last=Room|first=Adrian|publisher=McFarland|year=2006|page=135|accessdate=23 July 2009 | isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref> Skupne kratice za mesto, ki se uporabljajo predvsem v železniškem prometu in na prometnih znakih, so ''Frankfurt (Main)'', ''Frankfurt (M)'', ''Frankfurt a.M.'', ''Frankfurt / Main'' ali ''Frankfurt / M''. Skupna kratica za ime mesta je »FFM«. Tudi v uporabi je »FRA«, IATA koda za frankfurtsko letališče. == Zgodovina == Rimsko naselje je bilo ustanovljeno na območju ''Römer'', verjetno v prvem stoletju. ''Nida'' (Heddernheim je okrožje v Frankfurtu) je bil tudi rimski civitas. Tukaj so živeli [[Alemani]] in [[Franki]] in leta 794 je [[Karel Veliki]] predsedoval [[Sinoda v Frankfurtu|cesarski in cerkveni sinodi]], na kateri je bil ''Franconofurd'' prvič omenjen. Frankfurt je bilo eno od najpomembnejših mest v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Od 855 so bili nemški kralji in cesarji izvoljeni in kronan v [[Aachen|Aachnu]]. Od 1562 so bili kralji in cesarji kronani v Frankfurtu s prvim [[Maksimilijan II. Habsburški|Maximilijanom II.]]. Ta tradicija se je končala leta 1792, ko je bil izvoljen [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]]. Njegovo kronanje je namenoma potekalo na [[dan Bastilje]], 14. julija, ob obletnici zavzetja Bastilje. Volitve in kronanje je potekalo v stolnici sv. Bartolomeja, znani kot ''Kaiserdom'' (cesarska stolnica) ali njenih predhodnicah. ''Frankfurter Messe'' (Frankfurtski sejem) je bil prvič omenjen leta 1150. Leta 1240 je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] podelil cesarski privilegij za obiskovalce, kar pomeni, da so bili zaščiteni od imperija. Sejem je postal še posebej pomemben, ko so okoli 1380 podobni sejmi v francoskem Beaucaire izgubili privlačnost. [[Frankfurtski knjižni sejem|Knjižni sejem]] se je začel leta 1478. Leta 1372 je Frankfurt postal ''Reichsstadt'' ([[svobodno cesarsko mesto]]), to je neposredno podrejeno svetemu rimskemu cesarju in ne regionalnim vladarjem ali lokalnim plemičem. Leta 1585 so frankfurtski trgovci vzpostavili sistem deviznih tečajev za različne valute, ki so bile v obtoku, da bi preprečili goljufanje in izsiljevanje. To so bili zgodnji temelji za frankfurtsko borzo. Frankfurt je med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] uspel ostati nevtralen, vendar je utrpel posledice [[kuga|kuge]], ki so jo v mesto prinesli begunci. Po vojni je Frankfurt povečal bogastvo. <gallery> Slika:Mk Frankfurt Merian Stadtansicht.jpg|Frankfurt 1612 Slika:Frankfurt Am Main-Peter Becker-BAAF-032-Aussicht vom Steinernen Haus in der Judengasse nach Westen-1872.jpg|365|Frankfurt 1872 Slika:Hertel Kaiserplatz von Osten um 1880.jpg|385|Kaiserplatz, okoli 1880 </gallery> V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je bil Frankfurt zaseden ali večkrat bombardiran od francoskih vojakov. Svobodbno cesarsko mesto je ostal do razpada Svetega rimskega cesarstva leta 1805/6. Leta 1806 je postal del kneževine Aschaffenburg pod ''Fürstprimas''-om (princ nadškof) Karlom Theodor Anton Maria von Dalbergom. To je pomenilo, da je bil Frankfurt vključen v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Leta 1810 je Dalberg prejel naziv veliki vojvoda Frankfurta. Napoleon naj bi svojega posvojenega sina [[Eugène de Beauharnais|Eugena de Beauharnais]], že ''Prince de Venise'', postavil za velikega vojvodo Frankfurta po Dalbergovi smrti (saj ta kot katoliški škof ni imel zakonitih dedičev) . Veliko vojvodstvo je bila kratka epizoda, ki je trajala od leta 1810 do leta 1813, ko se je vojaška plima obrnila v prid anglo-pruskim zaveznikom, in obrnila Napoleonov red. Dalberg je abdiciral v korist Eugène de Beauharnaisa, kar je bilo seveda le simbolično dejanje, saj ta dejansko ni nikoli vladal po propadu francoske vojske in prevzemu Frankfurta s strani zaveznikov. Po zadnjem porazu in Napoleonovi abdikaciji, je [[Dunajski kongres]] (1814-15) ukinil Veliko vojvodstvo in Frankfurt je vstopil v novo ustanovljeno [[Nemška zveza|Nemško zvezo]] (do 1866) kot svobodno mesto, ki je postalo sedež ''Bundestaga'', zveznega parlamenta, kjer je poimensko predsedujoči [[Habsburška monarhija|habsburški]] cesar zastopal avstrijskega "predsedniškega odposlanca". Po nesrečni? revoluciji leta 1848 je Frankfurt postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, znanega pod imenom [[Frankfurtski parlament]], ki se je 18. maja 1848 sestal v frankfurtski ''Paulskirche'' (cerkev svetega Pavla). Deloval je do leta 1849, ko je pruski kralj odločil, da ne bo sprejel "krone iz obcestnega jarka". V letu svojega obstoja, je skupščina razvila skupno ustavo za združeno Nemčijo in pruskim kraljem kot njenim monarhom. [[File:Courbet Frankfurt.jpg|thumb|250px|'’Pogled na Frankfurt ob Majni'', s ''starim mostom'', [[Gustave Courbet]] (1858)]] Frankfurt je izgubil svojo neodvisnost po [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] leta 1866, ko je [[Prusija]] zasedla več manjših držav, med njimi tudi svobodno mesto Frankfurt. Frankfurt je ostal nevtralen v vojni, vendar je njegova svoboda tiska motila Pruse, ki so izkoristili priložnost, da zasedejo mesto s silo: [[Otto von Bismarck|Bismarck]] je bil veleposlanik Nemške zveze in se nenehno prepiral z lokalnim tiskom. Pruska uprava je vključile Frankfurt v svojo deželo [[Hessen-Nassau]]. Prej samostojni mesti [[Bornheim]] in [[Bockenheim]] sta bili vključeni leta 1890. Leta 1914 so ustanovili Frankfurtsko univerzo, kasneje poimenovano po J. W. Goetheju [[Goethejeva univerza Frankfurt]] (''nem. [[Johann Wolfgang Goethe]]-Universität Frankfurt am Main''). To je bila edina univerza v Nemčiji, ustanovljena s strani državljanov in je danes ena največjih v Nemčiji. Od 6. aprila do 17. maja 1920, po vojaškem posredovanju prekiniti Porursko vstajo, so Frankfurt zasedli francoski vojaki.<ref>[http://www.stadtgeschichte-ffm.de/service/chronik/chronik_5_2_e.html Chronology: Emergence of a Modern City 1866–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719085810/http://www.stadtgeschichte-ffm.de/service/chronik/chronik_5_2_e.html |date=2011-07-19 }}. Retrieved 10 June 2010.</ref> Francozi so trdili, da so bili členi 42 do 44 [[Versajska mirovna pogodba|mirovne pogodbe iz Versaillesa]] o demilitarizaciji Porenja razdrti.<ref>{{navedi novice|title=French march into Germany|date=7 April 1920|work=The Times |page=10 |accessdate=3 August 2010}} "The French commander issued a notice to the public informing them that the occupation was consequent upon the German advance in the Ruhr contrary to the Peace Treaty."</ref> Leta 1924 je Ludwig Landmann postal prvi judovski župan mesta, ki se je pomembno povečalo v naslednjih letih. V času nacizma, so bile uničene sinagoge v mestu. Frankfurt je bil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (1939-45) močno bombardiran. Okoli 5500 prebivalcev je bilo ubitih v napadih in nekoč znano srednjeveško mestno jedro, do takrat največje v Nemčiji, je bilo skoraj popolnoma uničeno. To je postalo razlog za bojišče 26. marca 1945, ko je Aliansa prisilila Nemčijo na urbano bojevanje, ki je vključevalo napade iz reke. 5. pehotna divizija in 6. oklepna divizija vojske Združenih držav sta zajeli Frankfurt po nekaj dneh intenzivnih spopadov, ki so se končali 29. marca 1945.<ref>Stanton, Shelby, ''World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946'' (Revised Edition, 2006), Stackpole Books, p. 57, 84.</ref> Po koncu vojne je Frankfurt postal del novoustanovljene zvezne dežele Hessen, ki je bila sestavljena iz stare Hessen-(Darmstadt) in pruske pokrajine Hessen. Mesto je bilo del ameriške okupacijske cone Nemčije. Vojaški guverner v coni (1945-1949) in ameriški visoki komisar za Nemčijo (HICOG) (1949-1952) je imel svoj sedež v stavbi IG Farben, ki je ostala nepoškodovana. Frankfurt je bila prva izbira za začasno glavno mesto novoustanovljene države Zahodne Nemčije leta 1949. Mesto je zgradilo stavbo Parlamenta, ki ni bila nikoli uporabljena za predviden namen (danes radijski studii Hessischer Rundfunk). Na koncu je [[Konrad Adenauer]], prvi povojni kancler, raje izbral mesto [[Bonn]], tudi zato, ker so številni drugi ugledni politiki nasprotovali izbiri Frankfurta v skrbi, da bi Frankfurt postal trajno glavno mesto, kar naj bi bila ovira podpori zahodnonemškega prebivalstva za ponovno združitev z Vzhodno Nemčijo in morebitno vrnitev glavnega mesta v Berlin. Povojna obnova je potekala včasih v preprostem modernem slogu, ki je spremenil arhitekturno podobo Frankfurta. Nekaj znamenitih stavb so rekonstruirali v historičnem slogu, čeprav na poenostavljen način (npr. Römer, cerkev sv. Pavla in Goethejevo hišo). Zbirka zgodovinsko pomembnih dokumentov Cairo Genizah v Mestni knjižnici je bilo uničenih v bombardiranju. <gallery> Slika:Frankfurt Nationalversammlung 1848.jpg|340|Frankfurtski parlament v cerkvi sv. Pavla, 1848 Slika:Frankfurt Am Main-Altstadt-Zerstoerung-Luftbild 1944.jpg|305|Pogled na okolico stolnice maja 1945 Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg-20070607.jpg|365|Rekonstrukcija (1981–1984) šestih hiš na vzhodni strani Römerberg uničenih v drugi Svetovni vojni </gallery> Konec vojne je pomenil povratek Frankfurta kot vodilnega finančnega središča Nemčije, v glavnem zato, ker Berlin, mesto razdeljeno na štiri sektorje, ni bilo več tekmec. Leta 1948 so zavezniki ustanovili ''Bank deutscher Länder'', predhodnica ''[[Deutsche Bundesbank]]''. Po tej odločitvi je bilo več finančnih institucij ponovno vzpostavljenih, npr. [[Deutsche Bank]] in Dresdner Bank. Leta 1950 je [[Frankfurtska borza]] spet pridobila položaj vodilne borze v državi. Frankfurt se je tudi ponovno vzpostavil kot vsenemški prometni center in [[Letališče Frankfurt|Frankfurtsko letališče]] je leta 1961 postalo drugo najprometnejše letališče v Evropi za londonskim letališčem [[Letališče London Heathrow|Heathrow]]. V 1970-ih je mesto zgradilo enega od najbolj učinkovitih evropskih podzemnih transportnih sistemov. Ta sistem vključuje primestni železniški sistem (S-Bahn), ki povezuje obrobne skupnosti z mestnim jedrom in globoko pod zemljo lahki železniški sistem z manjšimi vagoni (U-Bahn), ki se prav tako lahko premika nad tlemi na tirih. Leta 1998 je bila v Frankfurtu ustanovljena [[Evropska centralna banka]], ki je ena izmed sedmih izvršnih institucij [[Evropska unija|Evropske unije]], skrbi pa za enotno fiskalno-monetarno politiko uradne valute EU, [[Evro|evra]]. == Geografija == Frankfurt je največje mesto v nemški zvezni deželi [[Hessen]], ki leži v jugozahodnem delu Nemčije. === Lokacija === [[File:Frankfurt Skyline with Cranes.JPG|thumb|300px|right|Frankfurtski nebotičniki preko Majne z gradbenimi žerjavi]] Frankfurt se nahaja na obeh straneh reke Majne, jugo-vzhodno od pogorja [[Taunus]]. Južni del mesta vsebuje tudi ''Frankfurter Stadtwald'', največji nemški mestni gozd, ki obsega 248,31&nbsp;km² in se razprostira 23,4&nbsp;km v smeri vzhod-zahod in 23,3&nbsp;km na relaciji sever-jug. Središče mesta je severno od reke Majne v okrožju ''Altstadt'' (zgodovinski center) in okoliškega ''Innenstadt''. Geografsko središče je v četrti ''Bockenheim'' blizu Frankfurtske zahodne postaje. Frankfurt je središče gosto poseljene Frankfurt Ren-Main [[Metropolitansko območje|metropolitanske regije]], kjer živi 5,5 milijona ljudi. Druga pomembna mesta v regiji so še [[Wiesbaden]] (glavno mesto dežele Hessen), [[Mainz]] (glavno mesto dežele [[Porenje - Pfalška]]), [[Darmstadt]], [[Offenbach na Majni]], [[Hanau]], [[Aschaffenburg]], [[Bad Homburg vor der Höhe]], [[Rüsselsheim]], [[Wetzlar]] in [[Marburg]]. === Okrožja === [[File:Ortsbezirke von Frankfurt am Main.png|thumb|300px|16 ''Ortsbezirke'' (okrožij)]] Mesto je razdeljeno na 46 mestnih delov (''Stadtteile''), ki se nato razdelijo na 118 mestnih skupnosti (''Stadtbezirke'') in 448 volilnih okrajev (''Wahlbezirke''). 46 mestni delov se združuje v 16 okrožjih (''Ortsbezirke''), ki imajo vsak okrožni odbor in predsednika. Največje mestno okrožje po številu prebivalcev in območju je Sachsenhausen, medtem ko je najmanjše Altstadt ali zgodovinsko središče Frankfurta. Tri večje mestne četrti (Sachsenhausen, Westend in Nordend) so razdeljene v administrativne namene v severni (-Nord) in južni (-Süd) del oziroma zahodni (-West) in vzhodni (-Ost) del, vendar pa so splošno velja za eno mestno četrt (zato se pogosto omenja le 43 mestnih okrožij, tudi na uradni spletni strani mesta).<ref>{{navedi splet |url=http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=2835 |title=Stadtteile |publisher=Frankfurt.de |date= |accessdate=2016-12-26 |archive-date=2011-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014170007/http://frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=2835 |url-status=dead }}</ref> Nekatera večja stanovanjska območja so pogosto med domačini napačno imenovana mestni del. ''Bankenviertel'' (bančna četrt), finančno okrožje Frankfurta, prav tako ni upravna mestna četrt (zajema dele zahodne četrti Innenstadt, južno okrožje Westend in vzhodno okrožje Bahnhofsviertel). Mnogi mestni deli imajo vključena predmestja (''Vororte'') ali pa so bila prej samostojna mesta, kot je [[Höchst]]. Nekatera, kot sta Nordend in Westend so nastala v času hitre rasti mesta. === Sosednja območja === Na zahodu Frankfurt meji na upravno okrožje (''Landkreis'') Main-Taunus-Kreis, na severu Wetteraukreis z Karben in Bad Vilbel; na severovzhodu Main-Kinzig-Kreis in Maintal, na jugovzhodu na mesto [[Offenbach]] na Majni, na jugu Kreis Offenbach z Neu-Isenburg in na jugozahodu na okrožje Groß-Gerau. Skupaj s temi mesti (in nekaterimi večjimi bližnjimi mesti Frankfurt tvori neprekinjen pozidano mestno območje, imenovano ''Stadtregion Frankfurt'', ki ni uradno upravno okrožje. Mestno območje ima okoli 2,3 milijona (v letu 2010), in je 13. največje urbano območje v Evropski uniji. === Podnebje === Frankfurt ima zmerno-oceansko [[podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]]: CFB). Povprečna letna temperatura je 10,6&nbsp;°C, mesečna povprečna temperatura od 1,6&nbsp;°C v januarju do 20,0&nbsp;°C v juliju. == Demografija == === Prebivalstvo === S populacijo 763.300<ref>{{navedi splet |title=Frankfurt am Main – Einwohnerzahl bis 2019 |url=https://de.statista.com/statistik/daten/studie/322491/umfrage/entwicklung-der-gesamtbevoelkerung-in-frankfurt-am-main/ |access-date=2021-05-03 |website=Statista |language=de |archive-date=1 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191001122040/https://de.statista.com/statistik/daten/studie/322491/umfrage/entwicklung-der-gesamtbevoelkerung-in-frankfurt-am-main/ |url-status=live }}</ref> v svojih upravnih mejah in od 2.300.000<ref name="staedtestatistik.de">European Union: State of European Cities Report {{navedi splet |title=Archived copy |url=http://www.staedtestatistik.de/fileadmin/urban-audit/pdf/EU_stateofcities_2007.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719085823/http://www.staedtestatistik.de/fileadmin/urban-audit/pdf/EU_stateofcities_2007.pdf |archive-date=19 July 2011 |access-date=2 January 2010}} Retrieved 22 April 2014</ref> v dejanskem mestnem območju, je Frankfurt peto največje mesto v Nemčiji po [[Berlin]]u, [[Hamburg]]u, [[München|Münchnu]] in [[Köln]]u. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 180 različnih narodnosti. Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Afganistana, Italije, Hrvaške, Srbije, Poljske, Grčije, Makedonije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, Japonske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije, Pakistana, Maroka in Indije. Mestno območje Frankfurt je tudi dom druge največje korejske skupnosti v Evropi in Nemčiji in največje šrilanške tamilske skupnosti. Skoraj 25 odstotkov prebivalcev so tuji državljani.<ref>{{navedi splet|url=http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Presse/pm/2007/05/PD07__183__12521,templateId=renderPrint.psml |title=Statistisches Bundesamt Deutschland – Neue Daten zur Migration in Deutschland verfügbar |publisher=Destatis.de |date=20 October 2008 |accessdate=8 April 2011}}</ref> Središče Frankfurta je bil od leta 1875 ''Großstadt'' (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). Z 414.576 prebivalci leta 1910 je bilo deveto največje mesto v Nemčiji, ki je imelo pred drugo svetovno vojno že 553.464 prebivalcev. Ob koncu vojne leta 1945 se je število zmanjšalo na 358.000. V naslednjih letih je spet raslo in nihalo. Od leta 1986 ko je spet padlo na 592.411, se je samo povečevalo. Glede na demografske napovedi za centralni Frankfurt, bo imelo mestno središče v letu 2020 do 825.000 znotraj upravnih meja in več kot 2,5 milijona prebivalcev v njegovem urbanem območju. == Znamenitosti == [[File:Frankfurter Römer.jpg|thumb|300px|Römer, mestna hiša]] === Römer === {{glavni|Römer}} '''[[Römer]]''' je nemška beseda za ''Rimljan'' in ime za kompleks devetih hiš, ki tvorijo frankfurtsko mestno hišo (''Rathaus''). Hiše je pridobil mestni svet leta 1405 od bogate trgovske družine. Srednja hiša je postala mestna hiša in je bila kasneje povezana s svojimi sosedami. ''Kaisersaal'' ('Cesarska dvorana') se nahaja v zgornjem nadstropju, v njej so potekali banketi ob na novo okronanem cesarju. Römer je bil delno uničen v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljen. Okoliški trg se imenuje Römerberg in je poimenovan po mestni hiši. Nekdanji Altstadt (staro mesto), četrt med Römerjem in [[Frankfurtska stolnica|Frankfurtsko stolnico]] je bila prenovljena kot Dom-Römer četrt leta 2016, vključno z rekonstrukcijo zgodovinskih stavb, ki so bile uničene med drugo svetovno vojno. === Frankfurtska stolnica === '''[[Frankfurtska stolnica|Stolnica svetega Jerneja]]''' (''Dom Sankt Bartholomäus''), (imenovana po svetem Jerneju), je [[gotska arhitektura|gotska]] stavba zgrajena v 14. in 15. stoletju na temelju prejšnje cerkve iz [[Merovingi|merovinškega]] obdobja. Od 1356 dalje so bili v tej cerkvi izvoljeni kralji Svetega rimskega cesarstva in od 1562 do 1792 so bili rimsko-nemški cesarji v njej kronani. To je glavna mestna cerkev. Od 18. stoletja je bila cerkev sv. Jerneja med ljudmi imenovana "stolnica", čeprav v njej nikoli ni bil škofijski sedež. Leta 1867 jo je uničil požar in je bila obnovljena v svojem sedanjem slogu. Ponovno je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in obnovljena leta 1950. Njena višina je 95 metrov. Stolp ima na višini 66 metrov razgledno ploščad odprto za javnost, dostopna je po ozkem spiralnem stopnišču s 386 stopnicami. <gallery> Slika:Frankfurt Am Main-St Bartholomaeus-Ansicht vom Nextower-20110812.jpg|Frankfurtska stolnica Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg von Suedwesten-20110705.jpg|Römerberg Slika:Frankfurt Paulskirche außen 2011a.jpg|cerkev sv. Pavla </gallery> === Cerkev svetega Pavla === [[File:Frankfurt am Main, Hauptwache (square).jpg|thumb|right|Pogled proti poslovni četrti Frankfurta iz Zeila, nakupovalne ulice]] '''[[Cerkev svetega Pavla, Frankfurt|Cerkev svetega Pavla]]''' (''Paulskirche'') je nacionalni zgodovinski spomenik Nemčije, ker je bila sedež prvega demokratično izvoljenega parlamenta v letu 1848. Ustanovljena je bila leta 1789 kot protestantska cerkev, vendar ni bila dokončana do leta 1833. Pomembna je postala zato, ker se je v njej v revolucionarnih letih 1848/49 sestal frankfurtski parlament, da bi napisal ustavo za združeno Nemčijo. Poskus ni uspel, ker vladarji Prusije in Avstrije niso želeli izgubiti oblasti. Leta 1849 so pruske čete končale demokratični eksperiment s silo in parlament razpustile. Nato se je stavba ponovno uporabljala kot cerkev. Cerkev sv. Pavla je bila delno uničena v drugi svetovni vojni, zlasti njena notranjost, ki ima sedaj sodoben videz. Hitro in simbolično je bila po vojni obnovljena. Danes se uporablja predvsem za razstave in prireditve. ===Arheološki park Frankfurt === Arheološki park vsebuje majhne dele najstarejših izkopanih stavb: staro rimsko naselje in kraljevo pfalco (''Kaiserpfalz Frankfurt'') iz 6. stoletja. Park se nahaja med Römerbergom in sv. Jernejem. Odkrit je bil po drugi svetovni vojni, ko je bilo območje močno bombardirano in kasneje delno obnovljeno. Ohranjeni ostanki so zdaj odprti za javnost. Obstajajo sicer načrti za gradnjo stavb nad parkom, a je bilo odločeno, da bo park ostal odprt za javnost. === Hiša Wertheim === Hiša Wertheim je [[Predalčna lesena gradnja|pollesena]] hiša v predelu Altstadt, ki je preživela težko bombardiranje druge svetovne vojne nepoškodovana. Nahaja se na Römerbergu poleg zgodovinskega muzeja. === Saalhof === Saalhof je najstarejša ohranjena stavba v četrti Altstadt in sega v 12. stoletje. Nizozemski trgovci s tekstilom so jo uporabljali kot razstavni salon, ko so v 14. in 15. stoletju potekali sejmi. Saalhof je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljena. Danes služi kot del zgodovinskega muzeja. === Eiserner Steg === Eiserner Steg (železni most) je [[most]] čez reko Majno namenjena pešcem, in povezuje Römerberg in Sachsenhausen. Zgrajen je bil leta 1868 in je bil drugi most čez reko v mestu. Po drugi svetovni vojni, ko ga je [[Wehrmacht]] porušil, je bil leta 1946 hitro obnovljen. Danes ga prečka okoli 10.000 ljudi na dan. [[File:Alte Oper Frankfurt Winter 2008.jpg|thumb|300px|’’Alte Oper’, sedaj koncertna dvorana na Opernplatz]] === Stara Opera === ''Alte Oper'' je nekdanja operna hiša, od tod tudi ime. Zgrajena je bila leta 1880 po načrtih [[arhitekt]]a Richarda Lucae. Bila je ena glavnih opernih hiš v Nemčiji, dokler ni bila močno poškodovana v drugi svetovni vojni. Do poznih 1970-ih je bil razvalina z vzdevkom »najlepša nemška razvalina«. Nekdanji frankfurtski župan Rudi Arndt je leta 1960 pozval na rušenje, in si prislužil vzdevek »Dinamit-Rudi«. (Kasneje je Arndt dejal, da nikoli ni mislil resno.) Pritisk javnosti je zahteval njeno prenov in leta 1981 je bila ponovno odprt. Danes deluje kot znamenita koncertna dvorana, medtem ko se je opera preselila v "novo" frankfurtsko Opero. Napis na frizu Alte Oper pravi: "Dem wahren, schönen, Guten" ('Za resnico, lepoto, dobroto''). === Eschenheimski stolp === Eschenheimski stolp (''Eschenheimer Turm'') je bil zgrajen v začetku 15. stoletja in je služil kot mestna vrata, del pozno srednjeveške utrdbe. To je najstarejša in najbolj nespremenjena stavba v okrožju Innenstadt. === Cerkev svete Katarine === Cerkev sv. Katarine (''Katharinenkirche'') je največja evangeličanska cerkev, posvečena [[mučenec|mučeniški]] zgodnjekrščanski [[svetnik|svetnici]], sveti [[Katarina Aleksandrijska|Katarini Aleksandrijski]]. Nahaja se v centru mesta na vhodu v Zeil, osrednje nakupovalne ulice. === Hauptwache === Čeprav je danes ''Hauptwache'' večinoma povezana z mestno podzemno železniško postajo z istim imenom, ime izvira iz baročne stavbe na trgu nad postajo. Stavba Hauptwache je bila zgrajena leta 1730 in je bila uporabljena kot zapor, od tod ime, ki prevaja kot 'glavna stražnica'. Danes se trg, ki obkroža stavbo, tudi imenuje ''Hauptwache'' (uradno: ''An der Hauptwache''). Nahaja se v središču mesta, nasproti cerkve sv. Katarine in slavne kavarne. Slika:Frankfurt Main Hauptwache Katharinenkirche 20120707.jpg|300| Hauptwache in cerkev sv. Katarine Slika:Frankfurt Nextower.20130514.jpg|130|Stolp Eschenheimer Slika:Frankfurt Main Hauptbahnhof 6229.jpg|300|Frankfurtska glavna postaja === Frankfurt-glavna postaja === Glavna postaja v Frankfurtu (''Frankfurt Hauptbahnhof''), ki je bil odprta leta 1888, je bila zgrajena kot glavna [[železniška postaja]] in je zamenjala tri manjše železniške postaje v centru mesta. Bila je zgrajena kot terminal in je bila po površini do leta 1915 največja železniška postaja v Evropi, ko je bila odprta glavna postaja Leipzig. Njene tri glavne dvorane so bile zgrajene v neorenesančnem slogu, medtem ko je bila kasnejša širitev z dvema zunanjima dvoranama leta 1924 zgrajena v neoklasicističnem slogu. === Frankfurter Hof === ''Frankfurter Hof'' je znamenit hotel v središču mesta na Kaiserplatz, zgrajen med letoma 1872 in 1876. Je del skupine Steigenberger Hotels in velja za najbolj prestižnega v mestu. === Arhitektura 20. stoletja === [[File:Frankfurt am Main, Seat of the European Central Bank (Skytower (ECB)).jpg|thumb|Nov sedež Evropske centralne banke (2014), ki se vzpenja pred Grossmarkthalle iz leta 1928]] * Cerkev Marijinega miru (''Frauenfriedenskirche'') in cerkev svetega Križa (s Centrom za krščansko meditacijo in duhovnost škofije Limburg), ki sta bili posvečeni 1929, sta primera zgodnjih modernističnih cerkvenih stavb v času Novega Frankfurta. * [[Grossmarkthalle]], zgrajena 1926-28 kot del novega projekta Frankfurta, nekdanja tržnica na debelo, je (po obnovi) postala del prihodnjega sedeža Evropske centralne banke. * [[Goethejeva hiša, Frankfurt|Goethejeva hiša]], v kateri se je leta 1749 rodil [[Johann Wolfgang von Goethe]], je bila uničena v drugi svetovni vojni, obnovljena pa leta 1947. * Junior-Haus, zgrajena 1951, primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni, in se nahaja na Kaiserplatz. * Bayer-Haus, zgrajena 1952, še en primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni. * Muzej uporabnih umetnosti, zgrajen leta 1985, ki ga je zasnoval Richard Meier. * I.G.-Farben-Haus - znana tudi kot Poelzig-Bau po arhitektu Hansu Poelzigu, je bila zgrajena od leta 1928 do 1930 kot sedež podjetja v I.G. Farbenindustrie AG. Nahaja se v okrožju Westend in na zahodu meji na Grüneburgpark. Po končani gradnji je bil kompleks največja poslovna stavba v Evropi in tak ostal do leta 1950. Stavba je služila kot sedež za raziskovalne projekte, ki se nanašajo na razvoj sintetičnega olja in gume in proizvodnje [[magnezij]]a, mazalnega olja, [[eksploziv]]ov, [[metanol]]a in [[Zyklon B]], smrtonosnega plina, ki se je uporabljal v koncentracijskih taboriščih.<ref name="zyclon">{{navedi splet|url=http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//ZyklonB.html |title=Zyklon B Poison Gas |accessdate= |author=Robertson, Staun |work=A History of Jews in Hamburg |publisher=University of Hamburg |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080222023331/http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//police101.html |archivedate=22 February 2008 |df=dmy }}</ref><ref name="tourist">{{navedi splet|url=http://www.frankfurt-tourismus.de/cms/tourismussuite/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/half-timbered_houses.html?haus_id=110217&resname=%2Fen%2Fsightseeing_frankfurt_rhine_main%2Fsights_travel_guide%2Fhistoric_sights%2Findex.html|title=Poelzig Building / Westend Campus|accessdate=|work=Historical Frankfurt|publisher=Tourismus+Congress GmbH|archive-date=2011-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110929175832/http://www.frankfurt-tourismus.de/cms/tourismussuite/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/half-timbered_houses.html?haus_id=110217&resname=%2Fen%2Fsightseeing_frankfurt_rhine_main%2Fsights_travel_guide%2Fhistoric_sights%2Findex.html|url-status=dead}}</ref> Po drugi svetovni vojni je služil kot sedež vrhovnega poveljnika zavezniških sil in od 1949 do 1952 visokega komisarja za Nemčijo (HICOG). Postala je glavna lokacija za izvajanje Marshallovega načrta, ki je v veliki meri financiral povojno obnovo Evrope. Tam se je oblikoval državni aparat [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|zvezne nemške vlade]]. Služila je kot sedež ameriške vojske [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpusa]] in prostor poveljstva severne (NACOM) do leta 1995, ko je ameriška vojska vrnila nadzor nad stavbo IG Farben nemški vladi. V imenu Goethejeve univerze v Frankfurtu jo je kupila država Hessen. Oktobra 2001 je postala del Westend Campusa Goethejeve univerze. {{wide image|IG Farben Gebaeude Uni Frankfurt.jpg|1010px|IG Farben Haus, sedaj osrednja stavba za predavanja Westend Campusa Goethejeve univerze}} === Arhitektura 21. stoletja === [[Slika:DSCI0058 Flughafen Frankfurt Squaire.jpg|sličica|Squaire, poslovna stavba nad postajo za dolge vlake na letališču Frankfurt]] * Die Welle (val), v letih 1998-2003 zgrajen kompleks treh poslovnih stavb-valov, nastal ob Opernplatz. * Alte Stadtbibliothek, obnovljena 2003-05, rekonstrukcija stare javne knjižnice, hiše prvotno zgrajene 1820-25. * Palača Thurn und Taxis, obnovljena 2004-2009, rekonstrukcija palače prvotno zgrajene 1731-1739. * MyZeil, zgrajena 2004-09, nakupovalno središče na Zeil z mogočno obokano stekleno strukturo. * Squaire (tvorjenka iz trg in zrak), znana tudi kot ''Airrail Center Frankfurt'', ki je na 660 m dolga in 45 m visoka poslovna stavba na letališču v Frankfurtu. Zgrajena je bila med letoma 2006 do 2011 nad obstoječo železniško postajo in ima povezovalni most do terminala 1 za pešce. Njena skupna površina je 140.000 m2 in je največja poslovna stavba v Nemčiji. === Nebotičniki === [[File:Maintower-spitze-005.jpg|thumb|Zgornji del Main Tower z javno opazovalnico na 200 metrih]] Frankfurt je eno redkih evropskih mest z večjim številom nebotičnikov, (stavbe visoke vsaj 150 m). Tu je 14 od 15 nemških nebotičnikov. Večina nebotičnikov in visokih poslovnih stavb se nahaja v finančni četrti (''Bankenviertel''), v bližini centra mesta, okrog sejemskih prostorov (''Europaviertel'') in Mainzer Landstraße med Opernplatz in Platz der Republik, ki povezuje dve področji. Teh 14 nebotičnikov so: * Commerzbank Tower, 259,0 m - druga najvišja stavba v Evropi, sedež Commerzbank. * Messeturm, 256.5 m - najvišja stavba v Evropi (1990-1997), glavni najemnik je Goldman Sachs (Nemčija). * Westend Tower, 208.0 m - sedež DZ Bank * Main Tower, 200,0 m - sedež Landesbank Hessen-Thüringen in Standard & Poor (Nemčija) * Tower 185, 200,0 m – sedež PricewaterhouseCoopers (Nemčija) * Trianon, 186,0 m - sedež DekaBank * Sedež Evropske centralne banke, 185,0 m * Opernturm, 170,0 m – sedež UBS (Nemčija) * Taunusturm, 170,0 m * Silberturm, 166,3 m - Nemška najvišja stavba (1978-1990), glavni najemnik je Deutsche Bahn. * Westend Gate, 159,3 m - najvišja stavba Nemčije (1976-1978), glavni najemnik Marriott Frankfurt Hotel. * Deutsche Bank I, 155.0 m - sedež Deutsche Bank * Deutsche Bank II, 155,0 m * Skyper, 153,8 m - Glavni najemnik DekaBank Drugih 8 nebotičnikov: * Eurotower, 148,0 m - sedež Evropske centralne banke * Frankfurter Büro Center, 142,4 m - glavni najemnik Clifford Chance (Nemčija). * City-Haus, 142,1 m - glavni najemnik DZ Bank. * Galileo, 136,0 m - glavni najemnik Commerzbank [[File:Frankfurt Skyline Pano.Südwest.20130618.jpg|thumb|800px|center|Frankfurtski nebotičniki junija 2013, pogled iz SZ]] === Zgodovina visokih stavb === [[File:Frankfurt Skyline (16259801511).jpg|thumb|300px|Nebotičniki v mraku, pogled iz Deutschherrnbrücke (2014)]] Stoletja je bila [[Frankfurtska stolnica]] najvišja stavba. Prva stavba, ki je presegati 95 metrov visoko stolnico ni bila poslovna stavba, ampak silos za žito, 120 metrov visok Henninger Turm, zgrajen 1959-61. Prve nebotičnike so začeli graditi leta 1970, ko je bil zgrajen ''Westend Gate'' (takrat Plaza Büro Center) z višino 159,3 m, v gradnji pa je bil ''Silberturm'' in postal najvišja stavba v Nemčiji s 166,3 m višine. Približno v istem času so zrastli Frankfurter Biro Center in City-Haus (142,4 m in 142,1 m), zgrajeni na Mainzer Landstraße, Eurotower (148,0 m) in Garden Tower (127,0 m; takrat imenovan Helaba-Hochhaus) zgrajena v finančnem okrožju. Nobena od stavb, zgrajenih v 1980-ih ni presegla Silberturma. Najbolj znane stavbe tega desetletja sta dvojčka [[Deutsche Bank]] v [[Taunusanlage]], visoka 155.0 metrov. V 1990-ih se je začel drugi val. ''Messeturm'', zgrajen na sejmišču, je dosegel višino 256.5 metrov in postal leta 1991 najvišja stavba v Evropi. Leta 1997 ga je prehitel 259 metrov visok stolp ''Commerzbank''. Drugi nebotičniki tega desetletja so ''Westendstrasse 1'' (208,0 metrov), ''Main Tower'' (200,0 m) in ''Trianon'' (186.0 m). V 21. stoletju so v Frankfurt zrasle nove visoke stavbe in nebotičniki (npr. ''Skyper'', ''Opernturm'', ''Tower 185'', Sedež [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]], ''Taunusturm''), nobena pa ni presegla stolpa Commerzbank. === Druge pomembne stavbe === * ''Europaturm'' - je telekomunikacijski stolp, znan tudi kot [[frankfurtski televizijski stolp]], zgrajen od leta 1974 do 1979. Z višino 337,5 metrov je najvišji stolp in druga najvišja stavba v Nemčiji po ''Fernsehturm Berlin''. Odprt za javnost je od leta 1999, z obratom za zabavo v vrtečem vrhu. Domačini ga imenujejo ''Ginnheimer Spargel''. * ''Henninger Turm'' - je 120 metrov visok žitni silos zgrajen v letih 1959-61 in je v lasti pivovarne Henninger. To je bila največja struktura 1974. Henninger Tower ima dve vrteči se restavraciji v višini 101 in 106 metrov, ploščad za opazovanje na prostem na višini 110 metrov. Stolp so zaprli za javnost oktobra 2002 in ga leta 2013 porušili ter nadomestili s 140 m visokim stanovanjskim nebotičnikom, ki se od zunaj zgleduje po starem Henninger Turm in vsebuje 130 luksuznih apartmajev. * ''Goetheturm'' - je 43 metrov visok stolp na severnem robu Frankfurtskega mestnega gozda Sachsenhausen. Je peti najvišji leseni objekt v Nemčiji. Zgrajen je bil leta 1931 in je še vedno priljubljen kraj za izlete, saj ima ob vznožju veliko igrišče in kavarno. Vzpon na ''Goethejev stolp'' je brezplačen in ponuja čudovit razgled na Frankfurt. == Kultura == === Muzeji === Z več kot 30 muzeji je Frankfurt mesto z največ različnimi muzeji v Evropi. 20 muzejev je del Museumsufer (muzeji ob obrežju reke), ki se nahajajo v prvi vrsti na obeh straneh glavnega brega reke ali v bližini. Deset muzeji se nahaja na južnem bregu v Sachsenhausen med Eiserner Steg in Friedensbrücke. Ulica sama, Schaumainkai, ki je delno zaprta za promet ob sobotah slovi po največjem bolšjem sejmu. * Deutsches Architekturmuseum (Nemški arhitekturni muzej) * Deutsches Filmmuseum (Nemški filmski muzej) * Frankfurter Ikonenmuseum * Liebieghaus (Muzej občinskih skulptur) * Museum für Angewandte Kunst (Muzej uporabne umetnosti) * Muzej Giersch (Muzej regionalne umetnosti) * Museum für Kommunikation (Muzej komunikacij) * Museum der Weltkulturen (Muzej svetovnih kultur) *'''[[Städel]]''', eden od najbolj znanih umetniških muzejev v Nemčiji * Bibelhaus Erlebnis muzej Dva muzeja se nahajata na severnem bregu: * Jüdisches Museum Frankfurt (Židovski muzej Frankfurt) * Historisches Museum Frankfurt (Zgodovinski muzej Frankfurt) In drugi. === Scenske (uprizoritvene) umetnosti === Nekatera gledališča in druga prizorišča so: * Frankfurtska opera - vodilna nemška opera in ena najpomembnejših v Evropi. * Schauspiel Frankfurt – gledališče na Willy-Brandt-Platz v finančnem okrožju * Sinfonieorchester - eden najboljših simfoničnih orkestrov na svetu * Festhalle Frankfurt - večnamenska dvorana ob Messeturm. Uporablja se predvsem za koncerte, razstave in športne prireditve in lahko sprejme do 13.500 obiskovalcev. * Commerzbank-Arena - največji stadion in eden od deset največjih v Nemčiji. Uporablja se predvsem za nogomet in koncerte z zmogljivostjo do 51.500 obiskovalcev. Od začetka leta 1925 je doživel več pomembnih rekonstrukcij. Domačini ga še vedno raje kličejo s tradicionalnim imenom, Waldstadion. * Alte Oper - Velika koncertna dvorana. * Jahrhunderthalle - velika koncertna in razstavna dvorana v okrožju Unterliederbach. Včasih jo označuje kot "Jahrhunderthalle Höchst", saj je bila zgrajena v počastitev 100. obletnice kemičnega podjetja Hoechst AG leta 1963. === Botanični vrtovi === Frankfurt ima dva velika botanična vrtova. *Palmengarten v okrožju Westend je največji hessenski botanični vrt, ki zajema 22 ha. Za javnost je odprt od leta 1871. Botanični eksponati so organizirani glede na njihov izvor na prostem ali v rastlinjakih, ki gostijo tropske in subtropske rastline, od tod tudi ime. *Botanični vrt Goethejeve univerze - je tudi [[arboretum]]. Vsebuje okoli 5000 vrst, s posebnimi zbirkami ''Rubus'' (45 vrst) in avtohtonih rastlin srednje Evrope. Organiziran je v dveh glavnih področjih: geobotanično območje vsebuje alpski vrt, arboretum, travnik, stepo, močvirje in ribnik, kot tudi zbirke rastlin od Kanarskih otokov, Kavkaza, vzhodne Azije, Sredozemlja in Severne Ameriki ter sistematično in ekološko zbirko, ki obsega kulturne rastline, ogrožene vrste, okrasne rastline, vrtnice in Neuer Senckenbergischer Arzneipflanzengarten (vrt zdravilnih rastlin, 1200 m²). <gallery> File:Europaturm Abend.jpg|Vrh Europaturm, 337 m visok komunikacijski stolp File:FrankfurtM Staedel.jpg|Städel File:Schirn-ffm001.jpg|Schirn Kunsthalle File:Frankfurt Am Main-Senckenberg Naturmuseum von Osten-20120325.jpg|Naturmuseum Senckenberg File:Festhalle-Frankfurt-am-Main-2.jpg|Festivalna dvorana Frankfurt File:The English Theatre Ffm DSC 0808.jpg|Angleško gledališče File:Frankfurt Palmengarten Haus Rosenbrunn (bird's-eye view).jpg|Palmengarten </gallery> == Mednarodne povezave == Frankfurt je pobraten z: {{col-start}} {{col-2}} :{{flagicon|FRA}} [[Lyon]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], [[Francija]] (od 1960) :{{flagicon|England}} [[Birmingham]], West Midlands, Anglija, [[Združeno kraljestvo]] (1966) :{{flagicon|ITA}} [[Milano]], [[Lombardija]], Italija (1970) :{{flagicon|PRC}} [[Guangdžov]], [[Kitajska]] (1988) :{{ikonazastave|Češka}} [[Praga]], Češka (1990) {{col-2}} :{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], Madžarska (1990) :{{flagicon|NIC}} Granada, [[Nikaragva]] (1991) :{{flagicon|JPN}} [[Jokohama]], [[Japonska]] (2011) :{{flagicon|TUR}} [[Eskişehir]], Turčija (2012)<ref name="Eskişehir">{{navedi splet|url=http://www.eskisehir-bld.gov.tr/eng/spot_kardes_sehir.php|title=Eskişehir – Sister Cities|publisher=[[copyright|]] 2011 Eskişehir Metropolitan Municipality|accessdate=18 February 2014}}</ref> :{{flagicon|USA}} [[Philadelphia]], [[Pennsylvania]], United States (2015) {{col-end}} Partnerstva in mestna prijateljstva so šibkejša oblika sodelovanja kot pobratena mesta in delujejo bolj za določen čas, sodelovanje je omejeno na določene projekte. Frankfurt ima partnerstva z naslednjimi mesti: * {{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt (1979) * {{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael (1980) * {{flagicon|CAN}} [[Toronto]], [[Ontario]], Kanada, (1989)<ref>{{navedi splet|url=http://www.canadainternational.gc.ca/germany-allemagne/bilateral_relations_bilaterales/institutions.aspx?lang=eng|title=Canada–Germany: Institutions and Organizations|work=canadainternational.gc.ca}}</ref> * {{flagicon|FRA}} [[Deuil-la-Barre]], [[Val-d'Oise]], [[Île-de-France]], France, partner z Nieder-Eschbach, (1967; vključen v Frankfurt leta 1972) * {{flagicon|POL}} [[Krakov]], Poljska (1991)<ref name="Kraków partnerships">{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html|title=Kraków - Miasta Partnerskie|accessdate = 10 August 2013|work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków|language=pl|trans-title=Kraków -Partnership Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702010825/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html|archivedate=2 July 2013}}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Leipzig]], [[Saška]], Nemčija (1990) * {{flagicon|UAE}} [[Dubaj]], Združeni arabski emirati (2005) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Frankfurt, Germany|Frankfurt ob Majni}} {{Wikivoyage|Frankfurt}} ; v slovenščini * [http://www.ecb.int/ecb/html/index.sl.html Evropska centralna banka] * [http://www.mladinska.com/emagarticle.asp?docid=136547&emag=136514 Frankfurt po Frankfurtu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} - Slovenski knjižni sejem ; v angleščini * [http://wikitravel.org/en/article/Frankfurt Turistični vodič na Wikipotovanju] * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Frankfort-on-Main Frankfort-on-Main] ; v nemščini * [http://www.senckenberg.de Naturmuseum Senckenberg] * [http://www.taunus-wetterau-limes.de/index2.htm?frankfurt.htm Rimski Frankfurt] ; v angleščini in nemščini: * [http://www.book-fair.com Frankfurtski knjižni sejem (Frankfurter Buchmesse)] * [http://www.messefrankfurt.com Frankfurtski trgovski sejem (Messe Frankfurt)] * [http://www.frankfurt360.de/ 360-stopinjske mestne panorame] * [http://www.uni-frankfurt.de/ Frankfurtska univerza] * [http://www.schirn-kunsthalle.de/ Schirn Kunsthalle] * [http://www.exchange.de Nemška borza (Deutsche Börse)] * [http://www.staedelmuseum.de/ Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie] * [http://www.panorama-cities.net/frankfurt/frankfurt.html Mestne panorame] * [http://www.frankfurt.de/ Spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716223653/http://www.frankfurt.de/ |date=2012-07-16 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Hessnu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Frankfurt ob Majni|*]] 5ccf0abtq931r7gpyf9qdrls5jmiu4e 6752037 6752035 2026-09-17T12:14:51Z Dr. Thomas Liptak 247689 /* Zgodovina visokih stavb */ photo updated (2026) 6752037 wikitext text/x-wiki {{redirect|Frankfurt}} {{Infopolje Naselje |name = Frankfurt ob Majni |native_name = Frankfurt am Main |nickname = |motto = |image_skyline = Frankfurt am Main, Skyline von der Alten Brücke.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag of Frankfurt am Main.svg |image_seal = |image_shield = DEU Frankfurt am Main COA.svg |settlement_type = [[Seznam mest v Nemčiji|Mesto]] |pushpin_map = Nemčija |pushpin_label_position = |coordinates_display=inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Nemčija}} |subdivision_type2 = Zvezna dežela |subdivision_name2 = [[Hessen]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = Darmstadt |leader_title = župan |leader_name = Mike Josef |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_total_km2 = 248,31 |population_total = 759.224 |population_as_of = 31. december 2021 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = 2.319.029<ref name="region-frankfurt.de">[http://www.region-frankfurt.de/Regional-Authority/Facts-and-figures?La=2 The FrankfurtRheinMain region – facts and figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170131184241/http://www.region-frankfurt.de/Regional-Authority/Facts-and-figures?La=2 |date=31 January 2017 }} Retrieved 18 January 2017</ref> |population_urban_date = 2012 |population_metro = 5.800.000<ref name="metro">[http://www.region-frankfurt.de/media/custom/2629_303_1.PDF?1469180764 Regional Monitoring 2015. Facts and Figures – FrankfurtRheinMain Metropolitan Region] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170131184232/http://www.region-frankfurt.de/media/custom/2629_303_1.PDF?1469180764 |date=31 January 2017 }} Retrieved 18 January 2017</ref> |population_metro_date = 2012|timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 50 | latm = 7| lats = 0 | latNS = N | longd= 8 | longm =41| longs= 0 | longEW= E |elevation_m = 112 |postal_code_type = |postal_code = 60001–60599, 65901–65936 |area_code = 069, 06109, 06101 |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = F |website = http://www.frankfurt.de/ |footnotes = }} '''Frankfurt ob Majni''' ([[nemščina|nemško]] ''Frankfurt am Main''; lokalno hessensko ''Frangford am Maa'') je največje [[mesto]] v [[Nemčija|nemški]] [[nemške zvezne dežele|zvezni deželi]] [[Hessen]] in peto največje mesto v Nemčiji. Leži ob [[reka|reki]] [[Majna|Majni]] s 750.000 [[prebivalstvo|prebivalci]] (2026), v urbanem območju (''Stadtregion Frankfurt'') jih ima okoli 2,3 milijona,<ref>Bevölkerung Regionalverband. In: Region Frankfurt Rhein-Main. Regionalverband FrankfurtRheinMain, 31. Dezember 2018, abgerufen am 19. Februar 2020.</ref> v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]] (''Metropolregion Frankfurt/Rhein-Main''), pa jih živi skoraj 6 milijonov. Najpogostejše [[slovenščina|slovensko]] ime zanj je preprosto ''Frankfurt'', Nemci pa ga pogosteje imenujejo s polnim imenom, da ga tako ločijo od [[Frankfurt ob Odri|Frankfurta ob Odri]]. Frankfurt je bil skozi dolga stoletja nemško politično središče oziroma neuradna nemška prestolnica. Od leta 855 do 1792 je bil volilno mesto cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti]]. V letih 1848 do 1849 je bilo mesto prestolnica revolucionarjev in sedež prvega demokratično izvoljenega [[Nemški zvezni parlament|nemškega parlamenta]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Frankfurt silovito bombardiran, vendar si je razmeroma hitro opomogel. Leta 1949 je za en sam glas izgubil parlamentarno kandidaturo za status [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|zahodnonemške]] [[Glavno mesto|prestolnice]]; glavno mesto Zahodne Nemčije je postal [[Bonn]] (pri [[Köln]]u). Po letu 1989, ko je padel znameniti [[berlinski zid]]), pa se je oblast preselila v [[Berlin]]. Trije stebri, na katerih sloni frankfurtsko gospodarstvo, so [[denarništvo]], [[sejmarstvo]] in [[transport]]. Frankfurt ima dolgo denarniško tradicijo in je po podatkih Univerze v [[Liverpool]]u najbogatejše mesto v [[Evropa|Evropi]]. Tu imajo svoj sedež [[Evropska centralna banka]], [[Nemška zvezna banka]] in veliko število pomembnih komercialnih bank, med katerimi velja omeniti [[Deutsche Bank]], [[Dresdner Bank]] in [[Commerzbank]]. Mesto slovi tudi po svojih [[sejm]]ih, še zlasti po [[Messe Frankfurt]]. [[Frankfurtska borza]] je največja v Nemčiji in ena večjih v svetu sploh, saj tu poteče 85 odstotkov nemške trgovine z [[delnica]]mi. Zato to mesto pogosto imenujejo tudi »Bankfurt« oziroma »Mainhattan« (kar izhaja iz imena krajevne reke in [[Združene države Amerike|ameriškega]] finančnega središča [[Manhattan]]). Mesto slovi ne le po finančništvu, ki se kosa z londonskim in pariškim, ampak tudi po svoji osrednji legi v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], kjer je del najgosteje poseljenih evropskih območij. Z odlično infrastrukturo, še zlasti izstopa [[letališče Frankfurt/Main|mednarodno letališče Frankfurt]], je Frankfurt pomembno [[prometno vozlišče]] Nemčije in tudi Evrope. Franfurtsko letališče je po prometu, odvisno od vira podatkov, na drugem ali tretjem mestu v Evropi. Leta 2003 se je tu vkrcalo 48.351.664 potnikov, s čimer se enači s [[Pariz|pariškim]] letališčem [[Letališče Charles de Gaulle|Charles de Gaulle]] (48.220.436) in zaostaja le še za londonskim [[Letališče London Heathrow|letališčem London Heathrow]] (63.487.136). Frankfurt je tudi eno izmed treh evropskih mest z večjim številom [[nebotičnik]]ov. Z devetimi nebotičniki, višjimi od 150 metrov (2004), sledi takoj za [[Pariz]]om ([[La Défense]] in [[Montparnasse]]), v katerem preseže višino 150-ih metrov dvanajst nebotičnikov (če prezremo [[Eifflov stolp]]), vendar prekaša [[London]] z osmimi takimi nebotičniki. V Frankfurtu se nahaja tudi [[Stolp Commerzbank]], najvišji nebotičnik v Evropi. Edino nemško mesto s tako visokimi stavbami je le še [[Düsseldorf]]. Frankfurt je tudi dom mnogih kulturnih in izobraževalno-znanstvenih ustanov, med njimi [[Goethejeva univerza Frankfurt]] (''Goethe-Universität Frankfurt''), ''[[Dr. Hoch's Konservatorium]]'' ter številni [[muzej]]i, ki si sledijo ob reki [[Majna|Majni]] na t. i. muzejskem bregu (''Museumsufer''). Najpomembnejši muzeji so ''Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie'' (mestni muzej umetnosti in galerija), imenovan tudi ''Städel'', in ''Naturmuseum Senckenberg'' (naravoslovni muzej). Omeniti velja tudi ''Museum für moderne Kunst'' (muzej modernih umetnosti) in ''Schirn Kunsthalle'' (umetnostna galerija Schirn). Mesto slovi tudi po obsežnem botaničnem vrtu, ''Palmengarten''. == Etimologija == [[File:Die Frankenfurt.jpg|thumb|300px|Legenda ''Frankenfurt'' (ford of the Franks)]] ''Frankonovurd'' (v stari visoki nemščini) ali ''Vadum Francorum'' (v latinščini) so bila prva imena, ki so omenjena v pisnih virih iz leta 794. To transformirano v ''Frankenfort'' v srednjem veku in nato ''Franckfort'' in ''Franckfurt'' v moderni dobi. Po mnenju češkega zgodovinarja Dovida Solomona Ganza, je mesto imenoval približno leta 146 njegov graditelj, frankovski kralj z imenom Zuna, ki je vladal nad provinco takrat znan kot Sicambri. Upal je, da bo ohranil ime svojega rodu.<ref>Dovid Solomon Ganz, ''Tzemach David'' (part 2), Warsaw 1859, p. 13b (hebrejščina); Polish name of book: ''Cemahc Dawid''; cf. J.M. Wallace-Hadrill, ''Fredegar and the History of France'', University of Manchester, n.d. pp. 536-538.</ref> Ime izhaja iz ''Franconofurd'' germanskega plemena Frankov; ''Furt'' je mesto, kjer je reka dovolj plitva, da se jo prečka peš. Pripona "am Main" je se je redno uporabljala od 14. stoletja dalje. Frankfurt se nahaja na starem ''fortu'' na reki Majni. Kot del zgodnje Frankonije, so bili prebivalci zgodnje Franki, tako ime mesta razkriva svojo zapuščino kot »fort Frankov na Majni«.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=M1JIPAN-eJ4C&lpg=PA135&pg=PA135|title=Placenames of the world|last=Room|first=Adrian|publisher=McFarland|year=2006|page=135|accessdate=23 July 2009 | isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref> Skupne kratice za mesto, ki se uporabljajo predvsem v železniškem prometu in na prometnih znakih, so ''Frankfurt (Main)'', ''Frankfurt (M)'', ''Frankfurt a.M.'', ''Frankfurt / Main'' ali ''Frankfurt / M''. Skupna kratica za ime mesta je »FFM«. Tudi v uporabi je »FRA«, IATA koda za frankfurtsko letališče. == Zgodovina == Rimsko naselje je bilo ustanovljeno na območju ''Römer'', verjetno v prvem stoletju. ''Nida'' (Heddernheim je okrožje v Frankfurtu) je bil tudi rimski civitas. Tukaj so živeli [[Alemani]] in [[Franki]] in leta 794 je [[Karel Veliki]] predsedoval [[Sinoda v Frankfurtu|cesarski in cerkveni sinodi]], na kateri je bil ''Franconofurd'' prvič omenjen. Frankfurt je bilo eno od najpomembnejših mest v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Od 855 so bili nemški kralji in cesarji izvoljeni in kronan v [[Aachen|Aachnu]]. Od 1562 so bili kralji in cesarji kronani v Frankfurtu s prvim [[Maksimilijan II. Habsburški|Maximilijanom II.]]. Ta tradicija se je končala leta 1792, ko je bil izvoljen [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]]. Njegovo kronanje je namenoma potekalo na [[dan Bastilje]], 14. julija, ob obletnici zavzetja Bastilje. Volitve in kronanje je potekalo v stolnici sv. Bartolomeja, znani kot ''Kaiserdom'' (cesarska stolnica) ali njenih predhodnicah. ''Frankfurter Messe'' (Frankfurtski sejem) je bil prvič omenjen leta 1150. Leta 1240 je cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] podelil cesarski privilegij za obiskovalce, kar pomeni, da so bili zaščiteni od imperija. Sejem je postal še posebej pomemben, ko so okoli 1380 podobni sejmi v francoskem Beaucaire izgubili privlačnost. [[Frankfurtski knjižni sejem|Knjižni sejem]] se je začel leta 1478. Leta 1372 je Frankfurt postal ''Reichsstadt'' ([[svobodno cesarsko mesto]]), to je neposredno podrejeno svetemu rimskemu cesarju in ne regionalnim vladarjem ali lokalnim plemičem. Leta 1585 so frankfurtski trgovci vzpostavili sistem deviznih tečajev za različne valute, ki so bile v obtoku, da bi preprečili goljufanje in izsiljevanje. To so bili zgodnji temelji za frankfurtsko borzo. Frankfurt je med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] uspel ostati nevtralen, vendar je utrpel posledice [[kuga|kuge]], ki so jo v mesto prinesli begunci. Po vojni je Frankfurt povečal bogastvo. <gallery> Slika:Mk Frankfurt Merian Stadtansicht.jpg|Frankfurt 1612 Slika:Frankfurt Am Main-Peter Becker-BAAF-032-Aussicht vom Steinernen Haus in der Judengasse nach Westen-1872.jpg|365|Frankfurt 1872 Slika:Hertel Kaiserplatz von Osten um 1880.jpg|385|Kaiserplatz, okoli 1880 </gallery> V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je bil Frankfurt zaseden ali večkrat bombardiran od francoskih vojakov. Svobodbno cesarsko mesto je ostal do razpada Svetega rimskega cesarstva leta 1805/6. Leta 1806 je postal del kneževine Aschaffenburg pod ''Fürstprimas''-om (princ nadškof) Karlom Theodor Anton Maria von Dalbergom. To je pomenilo, da je bil Frankfurt vključen v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Leta 1810 je Dalberg prejel naziv veliki vojvoda Frankfurta. Napoleon naj bi svojega posvojenega sina [[Eugène de Beauharnais|Eugena de Beauharnais]], že ''Prince de Venise'', postavil za velikega vojvodo Frankfurta po Dalbergovi smrti (saj ta kot katoliški škof ni imel zakonitih dedičev) . Veliko vojvodstvo je bila kratka epizoda, ki je trajala od leta 1810 do leta 1813, ko se je vojaška plima obrnila v prid anglo-pruskim zaveznikom, in obrnila Napoleonov red. Dalberg je abdiciral v korist Eugène de Beauharnaisa, kar je bilo seveda le simbolično dejanje, saj ta dejansko ni nikoli vladal po propadu francoske vojske in prevzemu Frankfurta s strani zaveznikov. Po zadnjem porazu in Napoleonovi abdikaciji, je [[Dunajski kongres]] (1814-15) ukinil Veliko vojvodstvo in Frankfurt je vstopil v novo ustanovljeno [[Nemška zveza|Nemško zvezo]] (do 1866) kot svobodno mesto, ki je postalo sedež ''Bundestaga'', zveznega parlamenta, kjer je poimensko predsedujoči [[Habsburška monarhija|habsburški]] cesar zastopal avstrijskega "predsedniškega odposlanca". Po nesrečni? revoluciji leta 1848 je Frankfurt postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, znanega pod imenom [[Frankfurtski parlament]], ki se je 18. maja 1848 sestal v frankfurtski ''Paulskirche'' (cerkev svetega Pavla). Deloval je do leta 1849, ko je pruski kralj odločil, da ne bo sprejel "krone iz obcestnega jarka". V letu svojega obstoja, je skupščina razvila skupno ustavo za združeno Nemčijo in pruskim kraljem kot njenim monarhom. [[File:Courbet Frankfurt.jpg|thumb|250px|'’Pogled na Frankfurt ob Majni'', s ''starim mostom'', [[Gustave Courbet]] (1858)]] Frankfurt je izgubil svojo neodvisnost po [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] leta 1866, ko je [[Prusija]] zasedla več manjših držav, med njimi tudi svobodno mesto Frankfurt. Frankfurt je ostal nevtralen v vojni, vendar je njegova svoboda tiska motila Pruse, ki so izkoristili priložnost, da zasedejo mesto s silo: [[Otto von Bismarck|Bismarck]] je bil veleposlanik Nemške zveze in se nenehno prepiral z lokalnim tiskom. Pruska uprava je vključile Frankfurt v svojo deželo [[Hessen-Nassau]]. Prej samostojni mesti [[Bornheim]] in [[Bockenheim]] sta bili vključeni leta 1890. Leta 1914 so ustanovili Frankfurtsko univerzo, kasneje poimenovano po J. W. Goetheju [[Goethejeva univerza Frankfurt]] (''nem. [[Johann Wolfgang Goethe]]-Universität Frankfurt am Main''). To je bila edina univerza v Nemčiji, ustanovljena s strani državljanov in je danes ena največjih v Nemčiji. Od 6. aprila do 17. maja 1920, po vojaškem posredovanju prekiniti Porursko vstajo, so Frankfurt zasedli francoski vojaki.<ref>[http://www.stadtgeschichte-ffm.de/service/chronik/chronik_5_2_e.html Chronology: Emergence of a Modern City 1866–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719085810/http://www.stadtgeschichte-ffm.de/service/chronik/chronik_5_2_e.html |date=2011-07-19 }}. Retrieved 10 June 2010.</ref> Francozi so trdili, da so bili členi 42 do 44 [[Versajska mirovna pogodba|mirovne pogodbe iz Versaillesa]] o demilitarizaciji Porenja razdrti.<ref>{{navedi novice|title=French march into Germany|date=7 April 1920|work=The Times |page=10 |accessdate=3 August 2010}} "The French commander issued a notice to the public informing them that the occupation was consequent upon the German advance in the Ruhr contrary to the Peace Treaty."</ref> Leta 1924 je Ludwig Landmann postal prvi judovski župan mesta, ki se je pomembno povečalo v naslednjih letih. V času nacizma, so bile uničene sinagoge v mestu. Frankfurt je bil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (1939-45) močno bombardiran. Okoli 5500 prebivalcev je bilo ubitih v napadih in nekoč znano srednjeveško mestno jedro, do takrat največje v Nemčiji, je bilo skoraj popolnoma uničeno. To je postalo razlog za bojišče 26. marca 1945, ko je Aliansa prisilila Nemčijo na urbano bojevanje, ki je vključevalo napade iz reke. 5. pehotna divizija in 6. oklepna divizija vojske Združenih držav sta zajeli Frankfurt po nekaj dneh intenzivnih spopadov, ki so se končali 29. marca 1945.<ref>Stanton, Shelby, ''World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946'' (Revised Edition, 2006), Stackpole Books, p. 57, 84.</ref> Po koncu vojne je Frankfurt postal del novoustanovljene zvezne dežele Hessen, ki je bila sestavljena iz stare Hessen-(Darmstadt) in pruske pokrajine Hessen. Mesto je bilo del ameriške okupacijske cone Nemčije. Vojaški guverner v coni (1945-1949) in ameriški visoki komisar za Nemčijo (HICOG) (1949-1952) je imel svoj sedež v stavbi IG Farben, ki je ostala nepoškodovana. Frankfurt je bila prva izbira za začasno glavno mesto novoustanovljene države Zahodne Nemčije leta 1949. Mesto je zgradilo stavbo Parlamenta, ki ni bila nikoli uporabljena za predviden namen (danes radijski studii Hessischer Rundfunk). Na koncu je [[Konrad Adenauer]], prvi povojni kancler, raje izbral mesto [[Bonn]], tudi zato, ker so številni drugi ugledni politiki nasprotovali izbiri Frankfurta v skrbi, da bi Frankfurt postal trajno glavno mesto, kar naj bi bila ovira podpori zahodnonemškega prebivalstva za ponovno združitev z Vzhodno Nemčijo in morebitno vrnitev glavnega mesta v Berlin. Povojna obnova je potekala včasih v preprostem modernem slogu, ki je spremenil arhitekturno podobo Frankfurta. Nekaj znamenitih stavb so rekonstruirali v historičnem slogu, čeprav na poenostavljen način (npr. Römer, cerkev sv. Pavla in Goethejevo hišo). Zbirka zgodovinsko pomembnih dokumentov Cairo Genizah v Mestni knjižnici je bilo uničenih v bombardiranju. <gallery> Slika:Frankfurt Nationalversammlung 1848.jpg|340|Frankfurtski parlament v cerkvi sv. Pavla, 1848 Slika:Frankfurt Am Main-Altstadt-Zerstoerung-Luftbild 1944.jpg|305|Pogled na okolico stolnice maja 1945 Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg-20070607.jpg|365|Rekonstrukcija (1981–1984) šestih hiš na vzhodni strani Römerberg uničenih v drugi Svetovni vojni </gallery> Konec vojne je pomenil povratek Frankfurta kot vodilnega finančnega središča Nemčije, v glavnem zato, ker Berlin, mesto razdeljeno na štiri sektorje, ni bilo več tekmec. Leta 1948 so zavezniki ustanovili ''Bank deutscher Länder'', predhodnica ''[[Deutsche Bundesbank]]''. Po tej odločitvi je bilo več finančnih institucij ponovno vzpostavljenih, npr. [[Deutsche Bank]] in Dresdner Bank. Leta 1950 je [[Frankfurtska borza]] spet pridobila položaj vodilne borze v državi. Frankfurt se je tudi ponovno vzpostavil kot vsenemški prometni center in [[Letališče Frankfurt|Frankfurtsko letališče]] je leta 1961 postalo drugo najprometnejše letališče v Evropi za londonskim letališčem [[Letališče London Heathrow|Heathrow]]. V 1970-ih je mesto zgradilo enega od najbolj učinkovitih evropskih podzemnih transportnih sistemov. Ta sistem vključuje primestni železniški sistem (S-Bahn), ki povezuje obrobne skupnosti z mestnim jedrom in globoko pod zemljo lahki železniški sistem z manjšimi vagoni (U-Bahn), ki se prav tako lahko premika nad tlemi na tirih. Leta 1998 je bila v Frankfurtu ustanovljena [[Evropska centralna banka]], ki je ena izmed sedmih izvršnih institucij [[Evropska unija|Evropske unije]], skrbi pa za enotno fiskalno-monetarno politiko uradne valute EU, [[Evro|evra]]. == Geografija == Frankfurt je največje mesto v nemški zvezni deželi [[Hessen]], ki leži v jugozahodnem delu Nemčije. === Lokacija === [[File:Frankfurt Skyline with Cranes.JPG|thumb|300px|right|Frankfurtski nebotičniki preko Majne z gradbenimi žerjavi]] Frankfurt se nahaja na obeh straneh reke Majne, jugo-vzhodno od pogorja [[Taunus]]. Južni del mesta vsebuje tudi ''Frankfurter Stadtwald'', največji nemški mestni gozd, ki obsega 248,31&nbsp;km² in se razprostira 23,4&nbsp;km v smeri vzhod-zahod in 23,3&nbsp;km na relaciji sever-jug. Središče mesta je severno od reke Majne v okrožju ''Altstadt'' (zgodovinski center) in okoliškega ''Innenstadt''. Geografsko središče je v četrti ''Bockenheim'' blizu Frankfurtske zahodne postaje. Frankfurt je središče gosto poseljene Frankfurt Ren-Main [[Metropolitansko območje|metropolitanske regije]], kjer živi 5,5 milijona ljudi. Druga pomembna mesta v regiji so še [[Wiesbaden]] (glavno mesto dežele Hessen), [[Mainz]] (glavno mesto dežele [[Porenje - Pfalška]]), [[Darmstadt]], [[Offenbach na Majni]], [[Hanau]], [[Aschaffenburg]], [[Bad Homburg vor der Höhe]], [[Rüsselsheim]], [[Wetzlar]] in [[Marburg]]. === Okrožja === [[File:Ortsbezirke von Frankfurt am Main.png|thumb|300px|16 ''Ortsbezirke'' (okrožij)]] Mesto je razdeljeno na 46 mestnih delov (''Stadtteile''), ki se nato razdelijo na 118 mestnih skupnosti (''Stadtbezirke'') in 448 volilnih okrajev (''Wahlbezirke''). 46 mestni delov se združuje v 16 okrožjih (''Ortsbezirke''), ki imajo vsak okrožni odbor in predsednika. Največje mestno okrožje po številu prebivalcev in območju je Sachsenhausen, medtem ko je najmanjše Altstadt ali zgodovinsko središče Frankfurta. Tri večje mestne četrti (Sachsenhausen, Westend in Nordend) so razdeljene v administrativne namene v severni (-Nord) in južni (-Süd) del oziroma zahodni (-West) in vzhodni (-Ost) del, vendar pa so splošno velja za eno mestno četrt (zato se pogosto omenja le 43 mestnih okrožij, tudi na uradni spletni strani mesta).<ref>{{navedi splet |url=http://www.frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=2835 |title=Stadtteile |publisher=Frankfurt.de |date= |accessdate=2016-12-26 |archive-date=2011-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014170007/http://frankfurt.de/sixcms/detail.php?id=2835 |url-status=dead }}</ref> Nekatera večja stanovanjska območja so pogosto med domačini napačno imenovana mestni del. ''Bankenviertel'' (bančna četrt), finančno okrožje Frankfurta, prav tako ni upravna mestna četrt (zajema dele zahodne četrti Innenstadt, južno okrožje Westend in vzhodno okrožje Bahnhofsviertel). Mnogi mestni deli imajo vključena predmestja (''Vororte'') ali pa so bila prej samostojna mesta, kot je [[Höchst]]. Nekatera, kot sta Nordend in Westend so nastala v času hitre rasti mesta. === Sosednja območja === Na zahodu Frankfurt meji na upravno okrožje (''Landkreis'') Main-Taunus-Kreis, na severu Wetteraukreis z Karben in Bad Vilbel; na severovzhodu Main-Kinzig-Kreis in Maintal, na jugovzhodu na mesto [[Offenbach]] na Majni, na jugu Kreis Offenbach z Neu-Isenburg in na jugozahodu na okrožje Groß-Gerau. Skupaj s temi mesti (in nekaterimi večjimi bližnjimi mesti Frankfurt tvori neprekinjen pozidano mestno območje, imenovano ''Stadtregion Frankfurt'', ki ni uradno upravno okrožje. Mestno območje ima okoli 2,3 milijona (v letu 2010), in je 13. največje urbano območje v Evropski uniji. === Podnebje === Frankfurt ima zmerno-oceansko [[podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]]: CFB). Povprečna letna temperatura je 10,6&nbsp;°C, mesečna povprečna temperatura od 1,6&nbsp;°C v januarju do 20,0&nbsp;°C v juliju. == Demografija == === Prebivalstvo === S populacijo 763.300<ref>{{navedi splet |title=Frankfurt am Main – Einwohnerzahl bis 2019 |url=https://de.statista.com/statistik/daten/studie/322491/umfrage/entwicklung-der-gesamtbevoelkerung-in-frankfurt-am-main/ |access-date=2021-05-03 |website=Statista |language=de |archive-date=1 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191001122040/https://de.statista.com/statistik/daten/studie/322491/umfrage/entwicklung-der-gesamtbevoelkerung-in-frankfurt-am-main/ |url-status=live }}</ref> v svojih upravnih mejah in od 2.300.000<ref name="staedtestatistik.de">European Union: State of European Cities Report {{navedi splet |title=Archived copy |url=http://www.staedtestatistik.de/fileadmin/urban-audit/pdf/EU_stateofcities_2007.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719085823/http://www.staedtestatistik.de/fileadmin/urban-audit/pdf/EU_stateofcities_2007.pdf |archive-date=19 July 2011 |access-date=2 January 2010}} Retrieved 22 April 2014</ref> v dejanskem mestnem območju, je Frankfurt peto največje mesto v Nemčiji po [[Berlin]]u, [[Hamburg]]u, [[München|Münchnu]] in [[Köln]]u. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 180 različnih narodnosti. Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Afganistana, Italije, Hrvaške, Srbije, Poljske, Grčije, Makedonije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, Japonske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije, Pakistana, Maroka in Indije. Mestno območje Frankfurt je tudi dom druge največje korejske skupnosti v Evropi in Nemčiji in največje šrilanške tamilske skupnosti. Skoraj 25 odstotkov prebivalcev so tuji državljani.<ref>{{navedi splet|url=http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Presse/pm/2007/05/PD07__183__12521,templateId=renderPrint.psml |title=Statistisches Bundesamt Deutschland – Neue Daten zur Migration in Deutschland verfügbar |publisher=Destatis.de |date=20 October 2008 |accessdate=8 April 2011}}</ref> Središče Frankfurta je bil od leta 1875 ''Großstadt'' (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). Z 414.576 prebivalci leta 1910 je bilo deveto največje mesto v Nemčiji, ki je imelo pred drugo svetovno vojno že 553.464 prebivalcev. Ob koncu vojne leta 1945 se je število zmanjšalo na 358.000. V naslednjih letih je spet raslo in nihalo. Od leta 1986 ko je spet padlo na 592.411, se je samo povečevalo. Glede na demografske napovedi za centralni Frankfurt, bo imelo mestno središče v letu 2020 do 825.000 znotraj upravnih meja in več kot 2,5 milijona prebivalcev v njegovem urbanem območju. == Znamenitosti == [[File:Frankfurter Römer.jpg|thumb|300px|Römer, mestna hiša]] === Römer === {{glavni|Römer}} '''[[Römer]]''' je nemška beseda za ''Rimljan'' in ime za kompleks devetih hiš, ki tvorijo frankfurtsko mestno hišo (''Rathaus''). Hiše je pridobil mestni svet leta 1405 od bogate trgovske družine. Srednja hiša je postala mestna hiša in je bila kasneje povezana s svojimi sosedami. ''Kaisersaal'' ('Cesarska dvorana') se nahaja v zgornjem nadstropju, v njej so potekali banketi ob na novo okronanem cesarju. Römer je bil delno uničen v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljen. Okoliški trg se imenuje Römerberg in je poimenovan po mestni hiši. Nekdanji Altstadt (staro mesto), četrt med Römerjem in [[Frankfurtska stolnica|Frankfurtsko stolnico]] je bila prenovljena kot Dom-Römer četrt leta 2016, vključno z rekonstrukcijo zgodovinskih stavb, ki so bile uničene med drugo svetovno vojno. === Frankfurtska stolnica === '''[[Frankfurtska stolnica|Stolnica svetega Jerneja]]''' (''Dom Sankt Bartholomäus''), (imenovana po svetem Jerneju), je [[gotska arhitektura|gotska]] stavba zgrajena v 14. in 15. stoletju na temelju prejšnje cerkve iz [[Merovingi|merovinškega]] obdobja. Od 1356 dalje so bili v tej cerkvi izvoljeni kralji Svetega rimskega cesarstva in od 1562 do 1792 so bili rimsko-nemški cesarji v njej kronani. To je glavna mestna cerkev. Od 18. stoletja je bila cerkev sv. Jerneja med ljudmi imenovana "stolnica", čeprav v njej nikoli ni bil škofijski sedež. Leta 1867 jo je uničil požar in je bila obnovljena v svojem sedanjem slogu. Ponovno je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in obnovljena leta 1950. Njena višina je 95 metrov. Stolp ima na višini 66 metrov razgledno ploščad odprto za javnost, dostopna je po ozkem spiralnem stopnišču s 386 stopnicami. <gallery> Slika:Frankfurt Am Main-St Bartholomaeus-Ansicht vom Nextower-20110812.jpg|Frankfurtska stolnica Slika:Frankfurt Am Main-Samstagsberg von Suedwesten-20110705.jpg|Römerberg Slika:Frankfurt Paulskirche außen 2011a.jpg|cerkev sv. Pavla </gallery> === Cerkev svetega Pavla === [[File:Frankfurt am Main, Hauptwache (square).jpg|thumb|right|Pogled proti poslovni četrti Frankfurta iz Zeila, nakupovalne ulice]] '''[[Cerkev svetega Pavla, Frankfurt|Cerkev svetega Pavla]]''' (''Paulskirche'') je nacionalni zgodovinski spomenik Nemčije, ker je bila sedež prvega demokratično izvoljenega parlamenta v letu 1848. Ustanovljena je bila leta 1789 kot protestantska cerkev, vendar ni bila dokončana do leta 1833. Pomembna je postala zato, ker se je v njej v revolucionarnih letih 1848/49 sestal frankfurtski parlament, da bi napisal ustavo za združeno Nemčijo. Poskus ni uspel, ker vladarji Prusije in Avstrije niso želeli izgubiti oblasti. Leta 1849 so pruske čete končale demokratični eksperiment s silo in parlament razpustile. Nato se je stavba ponovno uporabljala kot cerkev. Cerkev sv. Pavla je bila delno uničena v drugi svetovni vojni, zlasti njena notranjost, ki ima sedaj sodoben videz. Hitro in simbolično je bila po vojni obnovljena. Danes se uporablja predvsem za razstave in prireditve. ===Arheološki park Frankfurt === Arheološki park vsebuje majhne dele najstarejših izkopanih stavb: staro rimsko naselje in kraljevo pfalco (''Kaiserpfalz Frankfurt'') iz 6. stoletja. Park se nahaja med Römerbergom in sv. Jernejem. Odkrit je bil po drugi svetovni vojni, ko je bilo območje močno bombardirano in kasneje delno obnovljeno. Ohranjeni ostanki so zdaj odprti za javnost. Obstajajo sicer načrti za gradnjo stavb nad parkom, a je bilo odločeno, da bo park ostal odprt za javnost. === Hiša Wertheim === Hiša Wertheim je [[Predalčna lesena gradnja|pollesena]] hiša v predelu Altstadt, ki je preživela težko bombardiranje druge svetovne vojne nepoškodovana. Nahaja se na Römerbergu poleg zgodovinskega muzeja. === Saalhof === Saalhof je najstarejša ohranjena stavba v četrti Altstadt in sega v 12. stoletje. Nizozemski trgovci s tekstilom so jo uporabljali kot razstavni salon, ko so v 14. in 15. stoletju potekali sejmi. Saalhof je bila delno uničena v drugi svetovni vojni in kasneje obnovljena. Danes služi kot del zgodovinskega muzeja. === Eiserner Steg === Eiserner Steg (železni most) je [[most]] čez reko Majno namenjena pešcem, in povezuje Römerberg in Sachsenhausen. Zgrajen je bil leta 1868 in je bil drugi most čez reko v mestu. Po drugi svetovni vojni, ko ga je [[Wehrmacht]] porušil, je bil leta 1946 hitro obnovljen. Danes ga prečka okoli 10.000 ljudi na dan. [[File:Alte Oper Frankfurt Winter 2008.jpg|thumb|300px|’’Alte Oper’, sedaj koncertna dvorana na Opernplatz]] === Stara Opera === ''Alte Oper'' je nekdanja operna hiša, od tod tudi ime. Zgrajena je bila leta 1880 po načrtih [[arhitekt]]a Richarda Lucae. Bila je ena glavnih opernih hiš v Nemčiji, dokler ni bila močno poškodovana v drugi svetovni vojni. Do poznih 1970-ih je bil razvalina z vzdevkom »najlepša nemška razvalina«. Nekdanji frankfurtski župan Rudi Arndt je leta 1960 pozval na rušenje, in si prislužil vzdevek »Dinamit-Rudi«. (Kasneje je Arndt dejal, da nikoli ni mislil resno.) Pritisk javnosti je zahteval njeno prenov in leta 1981 je bila ponovno odprt. Danes deluje kot znamenita koncertna dvorana, medtem ko se je opera preselila v "novo" frankfurtsko Opero. Napis na frizu Alte Oper pravi: "Dem wahren, schönen, Guten" ('Za resnico, lepoto, dobroto''). === Eschenheimski stolp === Eschenheimski stolp (''Eschenheimer Turm'') je bil zgrajen v začetku 15. stoletja in je služil kot mestna vrata, del pozno srednjeveške utrdbe. To je najstarejša in najbolj nespremenjena stavba v okrožju Innenstadt. === Cerkev svete Katarine === Cerkev sv. Katarine (''Katharinenkirche'') je največja evangeličanska cerkev, posvečena [[mučenec|mučeniški]] zgodnjekrščanski [[svetnik|svetnici]], sveti [[Katarina Aleksandrijska|Katarini Aleksandrijski]]. Nahaja se v centru mesta na vhodu v Zeil, osrednje nakupovalne ulice. === Hauptwache === Čeprav je danes ''Hauptwache'' večinoma povezana z mestno podzemno železniško postajo z istim imenom, ime izvira iz baročne stavbe na trgu nad postajo. Stavba Hauptwache je bila zgrajena leta 1730 in je bila uporabljena kot zapor, od tod ime, ki prevaja kot 'glavna stražnica'. Danes se trg, ki obkroža stavbo, tudi imenuje ''Hauptwache'' (uradno: ''An der Hauptwache''). Nahaja se v središču mesta, nasproti cerkve sv. Katarine in slavne kavarne. Slika:Frankfurt Main Hauptwache Katharinenkirche 20120707.jpg|300| Hauptwache in cerkev sv. Katarine Slika:Frankfurt Nextower.20130514.jpg|130|Stolp Eschenheimer Slika:Frankfurt Main Hauptbahnhof 6229.jpg|300|Frankfurtska glavna postaja === Frankfurt-glavna postaja === Glavna postaja v Frankfurtu (''Frankfurt Hauptbahnhof''), ki je bil odprta leta 1888, je bila zgrajena kot glavna [[železniška postaja]] in je zamenjala tri manjše železniške postaje v centru mesta. Bila je zgrajena kot terminal in je bila po površini do leta 1915 največja železniška postaja v Evropi, ko je bila odprta glavna postaja Leipzig. Njene tri glavne dvorane so bile zgrajene v neorenesančnem slogu, medtem ko je bila kasnejša širitev z dvema zunanjima dvoranama leta 1924 zgrajena v neoklasicističnem slogu. === Frankfurter Hof === ''Frankfurter Hof'' je znamenit hotel v središču mesta na Kaiserplatz, zgrajen med letoma 1872 in 1876. Je del skupine Steigenberger Hotels in velja za najbolj prestižnega v mestu. === Arhitektura 20. stoletja === [[File:Frankfurt am Main, Seat of the European Central Bank (Skytower (ECB)).jpg|thumb|Nov sedež Evropske centralne banke (2014), ki se vzpenja pred Grossmarkthalle iz leta 1928]] * Cerkev Marijinega miru (''Frauenfriedenskirche'') in cerkev svetega Križa (s Centrom za krščansko meditacijo in duhovnost škofije Limburg), ki sta bili posvečeni 1929, sta primera zgodnjih modernističnih cerkvenih stavb v času Novega Frankfurta. * [[Grossmarkthalle]], zgrajena 1926-28 kot del novega projekta Frankfurta, nekdanja tržnica na debelo, je (po obnovi) postala del prihodnjega sedeža Evropske centralne banke. * [[Goethejeva hiša, Frankfurt|Goethejeva hiša]], v kateri se je leta 1749 rodil [[Johann Wolfgang von Goethe]], je bila uničena v drugi svetovni vojni, obnovljena pa leta 1947. * Junior-Haus, zgrajena 1951, primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni, in se nahaja na Kaiserplatz. * Bayer-Haus, zgrajena 1952, še en primer zgodnje arhitekture po drugi svetovni vojni. * Muzej uporabnih umetnosti, zgrajen leta 1985, ki ga je zasnoval Richard Meier. * I.G.-Farben-Haus - znana tudi kot Poelzig-Bau po arhitektu Hansu Poelzigu, je bila zgrajena od leta 1928 do 1930 kot sedež podjetja v I.G. Farbenindustrie AG. Nahaja se v okrožju Westend in na zahodu meji na Grüneburgpark. Po končani gradnji je bil kompleks največja poslovna stavba v Evropi in tak ostal do leta 1950. Stavba je služila kot sedež za raziskovalne projekte, ki se nanašajo na razvoj sintetičnega olja in gume in proizvodnje [[magnezij]]a, mazalnega olja, [[eksploziv]]ov, [[metanol]]a in [[Zyklon B]], smrtonosnega plina, ki se je uporabljal v koncentracijskih taboriščih.<ref name="zyclon">{{navedi splet|url=http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//ZyklonB.html |title=Zyklon B Poison Gas |accessdate= |author=Robertson, Staun |work=A History of Jews in Hamburg |publisher=University of Hamburg |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080222023331/http://www1.uni-hamburg.de/rz3a035//police101.html |archivedate=22 February 2008 |df=dmy }}</ref><ref name="tourist">{{navedi splet|url=http://www.frankfurt-tourismus.de/cms/tourismussuite/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/half-timbered_houses.html?haus_id=110217&resname=%2Fen%2Fsightseeing_frankfurt_rhine_main%2Fsights_travel_guide%2Fhistoric_sights%2Findex.html|title=Poelzig Building / Westend Campus|accessdate=|work=Historical Frankfurt|publisher=Tourismus+Congress GmbH|archive-date=2011-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110929175832/http://www.frankfurt-tourismus.de/cms/tourismussuite/en/sightseeing_frankfurt_rhine_main/sights_travel_guide/historic_sights/half-timbered_houses.html?haus_id=110217&resname=%2Fen%2Fsightseeing_frankfurt_rhine_main%2Fsights_travel_guide%2Fhistoric_sights%2Findex.html|url-status=dead}}</ref> Po drugi svetovni vojni je služil kot sedež vrhovnega poveljnika zavezniških sil in od 1949 do 1952 visokega komisarja za Nemčijo (HICOG). Postala je glavna lokacija za izvajanje Marshallovega načrta, ki je v veliki meri financiral povojno obnovo Evrope. Tam se je oblikoval državni aparat [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|zvezne nemške vlade]]. Služila je kot sedež ameriške vojske [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpusa]] in prostor poveljstva severne (NACOM) do leta 1995, ko je ameriška vojska vrnila nadzor nad stavbo IG Farben nemški vladi. V imenu Goethejeve univerze v Frankfurtu jo je kupila država Hessen. Oktobra 2001 je postala del Westend Campusa Goethejeve univerze. {{wide image|IG Farben Gebaeude Uni Frankfurt.jpg|1010px|IG Farben Haus, sedaj osrednja stavba za predavanja Westend Campusa Goethejeve univerze}} === Arhitektura 21. stoletja === [[Slika:DSCI0058 Flughafen Frankfurt Squaire.jpg|sličica|Squaire, poslovna stavba nad postajo za dolge vlake na letališču Frankfurt]] * Die Welle (val), v letih 1998-2003 zgrajen kompleks treh poslovnih stavb-valov, nastal ob Opernplatz. * Alte Stadtbibliothek, obnovljena 2003-05, rekonstrukcija stare javne knjižnice, hiše prvotno zgrajene 1820-25. * Palača Thurn und Taxis, obnovljena 2004-2009, rekonstrukcija palače prvotno zgrajene 1731-1739. * MyZeil, zgrajena 2004-09, nakupovalno središče na Zeil z mogočno obokano stekleno strukturo. * Squaire (tvorjenka iz trg in zrak), znana tudi kot ''Airrail Center Frankfurt'', ki je na 660 m dolga in 45 m visoka poslovna stavba na letališču v Frankfurtu. Zgrajena je bila med letoma 2006 do 2011 nad obstoječo železniško postajo in ima povezovalni most do terminala 1 za pešce. Njena skupna površina je 140.000 m2 in je največja poslovna stavba v Nemčiji. === Nebotičniki === [[File:Maintower-spitze-005.jpg|thumb|Zgornji del Main Tower z javno opazovalnico na 200 metrih]] Frankfurt je eno redkih evropskih mest z večjim številom nebotičnikov, (stavbe visoke vsaj 150 m). Tu je 14 od 15 nemških nebotičnikov. Večina nebotičnikov in visokih poslovnih stavb se nahaja v finančni četrti (''Bankenviertel''), v bližini centra mesta, okrog sejemskih prostorov (''Europaviertel'') in Mainzer Landstraße med Opernplatz in Platz der Republik, ki povezuje dve področji. Teh 14 nebotičnikov so: * Commerzbank Tower, 259,0 m - druga najvišja stavba v Evropi, sedež Commerzbank. * Messeturm, 256.5 m - najvišja stavba v Evropi (1990-1997), glavni najemnik je Goldman Sachs (Nemčija). * Westend Tower, 208.0 m - sedež DZ Bank * Main Tower, 200,0 m - sedež Landesbank Hessen-Thüringen in Standard & Poor (Nemčija) * Tower 185, 200,0 m – sedež PricewaterhouseCoopers (Nemčija) * Trianon, 186,0 m - sedež DekaBank * Sedež Evropske centralne banke, 185,0 m * Opernturm, 170,0 m – sedež UBS (Nemčija) * Taunusturm, 170,0 m * Silberturm, 166,3 m - Nemška najvišja stavba (1978-1990), glavni najemnik je Deutsche Bahn. * Westend Gate, 159,3 m - najvišja stavba Nemčije (1976-1978), glavni najemnik Marriott Frankfurt Hotel. * Deutsche Bank I, 155.0 m - sedež Deutsche Bank * Deutsche Bank II, 155,0 m * Skyper, 153,8 m - Glavni najemnik DekaBank Drugih 8 nebotičnikov: * Eurotower, 148,0 m - sedež Evropske centralne banke * Frankfurter Büro Center, 142,4 m - glavni najemnik Clifford Chance (Nemčija). * City-Haus, 142,1 m - glavni najemnik DZ Bank. * Galileo, 136,0 m - glavni najemnik Commerzbank [[File:Frankfurt Skyline Pano.Südwest.20130618.jpg|thumb|800px|center|Frankfurtski nebotičniki junija 2013, pogled iz SZ]] === Zgodovina visokih stavb === [[File:Frankfurt am Main, Skyline mit Flößerbrücke 2.jpg|thumb|300px|Nebotičniki v mraku, pogled iz Deutschherrnbrücke (2026)]] Stoletja je bila [[Frankfurtska stolnica]] najvišja stavba. Prva stavba, ki je presegati 95 metrov visoko stolnico ni bila poslovna stavba, ampak silos za žito, 120 metrov visok Henninger Turm, zgrajen 1959-61. Prve nebotičnike so začeli graditi leta 1970, ko je bil zgrajen ''Westend Gate'' (takrat Plaza Büro Center) z višino 159,3 m, v gradnji pa je bil ''Silberturm'' in postal najvišja stavba v Nemčiji s 166,3 m višine. Približno v istem času so zrastli Frankfurter Biro Center in City-Haus (142,4 m in 142,1 m), zgrajeni na Mainzer Landstraße, Eurotower (148,0 m) in Garden Tower (127,0 m; takrat imenovan Helaba-Hochhaus) zgrajena v finančnem okrožju. Nobena od stavb, zgrajenih v 1980-ih ni presegla Silberturma. Najbolj znane stavbe tega desetletja sta dvojčka [[Deutsche Bank]] v [[Taunusanlage]], visoka 155.0 metrov. V 1990-ih se je začel drugi val. ''Messeturm'', zgrajen na sejmišču, je dosegel višino 256.5 metrov in postal leta 1991 najvišja stavba v Evropi. Leta 1997 ga je prehitel 259 metrov visok stolp ''Commerzbank''. Drugi nebotičniki tega desetletja so ''Westendstrasse 1'' (208,0 metrov), ''Main Tower'' (200,0 m) in ''Trianon'' (186.0 m). V 21. stoletju so v Frankfurt zrasle nove visoke stavbe in nebotičniki (npr. ''Skyper'', ''Opernturm'', ''Tower 185'', Sedež [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]], ''Taunusturm''), nobena pa ni presegla stolpa Commerzbank. === Druge pomembne stavbe === * ''Europaturm'' - je telekomunikacijski stolp, znan tudi kot [[frankfurtski televizijski stolp]], zgrajen od leta 1974 do 1979. Z višino 337,5 metrov je najvišji stolp in druga najvišja stavba v Nemčiji po ''Fernsehturm Berlin''. Odprt za javnost je od leta 1999, z obratom za zabavo v vrtečem vrhu. Domačini ga imenujejo ''Ginnheimer Spargel''. * ''Henninger Turm'' - je 120 metrov visok žitni silos zgrajen v letih 1959-61 in je v lasti pivovarne Henninger. To je bila največja struktura 1974. Henninger Tower ima dve vrteči se restavraciji v višini 101 in 106 metrov, ploščad za opazovanje na prostem na višini 110 metrov. Stolp so zaprli za javnost oktobra 2002 in ga leta 2013 porušili ter nadomestili s 140 m visokim stanovanjskim nebotičnikom, ki se od zunaj zgleduje po starem Henninger Turm in vsebuje 130 luksuznih apartmajev. * ''Goetheturm'' - je 43 metrov visok stolp na severnem robu Frankfurtskega mestnega gozda Sachsenhausen. Je peti najvišji leseni objekt v Nemčiji. Zgrajen je bil leta 1931 in je še vedno priljubljen kraj za izlete, saj ima ob vznožju veliko igrišče in kavarno. Vzpon na ''Goethejev stolp'' je brezplačen in ponuja čudovit razgled na Frankfurt. == Kultura == === Muzeji === Z več kot 30 muzeji je Frankfurt mesto z največ različnimi muzeji v Evropi. 20 muzejev je del Museumsufer (muzeji ob obrežju reke), ki se nahajajo v prvi vrsti na obeh straneh glavnega brega reke ali v bližini. Deset muzeji se nahaja na južnem bregu v Sachsenhausen med Eiserner Steg in Friedensbrücke. Ulica sama, Schaumainkai, ki je delno zaprta za promet ob sobotah slovi po največjem bolšjem sejmu. * Deutsches Architekturmuseum (Nemški arhitekturni muzej) * Deutsches Filmmuseum (Nemški filmski muzej) * Frankfurter Ikonenmuseum * Liebieghaus (Muzej občinskih skulptur) * Museum für Angewandte Kunst (Muzej uporabne umetnosti) * Muzej Giersch (Muzej regionalne umetnosti) * Museum für Kommunikation (Muzej komunikacij) * Museum der Weltkulturen (Muzej svetovnih kultur) *'''[[Städel]]''', eden od najbolj znanih umetniških muzejev v Nemčiji * Bibelhaus Erlebnis muzej Dva muzeja se nahajata na severnem bregu: * Jüdisches Museum Frankfurt (Židovski muzej Frankfurt) * Historisches Museum Frankfurt (Zgodovinski muzej Frankfurt) In drugi. === Scenske (uprizoritvene) umetnosti === Nekatera gledališča in druga prizorišča so: * Frankfurtska opera - vodilna nemška opera in ena najpomembnejših v Evropi. * Schauspiel Frankfurt – gledališče na Willy-Brandt-Platz v finančnem okrožju * Sinfonieorchester - eden najboljših simfoničnih orkestrov na svetu * Festhalle Frankfurt - večnamenska dvorana ob Messeturm. Uporablja se predvsem za koncerte, razstave in športne prireditve in lahko sprejme do 13.500 obiskovalcev. * Commerzbank-Arena - največji stadion in eden od deset največjih v Nemčiji. Uporablja se predvsem za nogomet in koncerte z zmogljivostjo do 51.500 obiskovalcev. Od začetka leta 1925 je doživel več pomembnih rekonstrukcij. Domačini ga še vedno raje kličejo s tradicionalnim imenom, Waldstadion. * Alte Oper - Velika koncertna dvorana. * Jahrhunderthalle - velika koncertna in razstavna dvorana v okrožju Unterliederbach. Včasih jo označuje kot "Jahrhunderthalle Höchst", saj je bila zgrajena v počastitev 100. obletnice kemičnega podjetja Hoechst AG leta 1963. === Botanični vrtovi === Frankfurt ima dva velika botanična vrtova. *Palmengarten v okrožju Westend je največji hessenski botanični vrt, ki zajema 22 ha. Za javnost je odprt od leta 1871. Botanični eksponati so organizirani glede na njihov izvor na prostem ali v rastlinjakih, ki gostijo tropske in subtropske rastline, od tod tudi ime. *Botanični vrt Goethejeve univerze - je tudi [[arboretum]]. Vsebuje okoli 5000 vrst, s posebnimi zbirkami ''Rubus'' (45 vrst) in avtohtonih rastlin srednje Evrope. Organiziran je v dveh glavnih področjih: geobotanično območje vsebuje alpski vrt, arboretum, travnik, stepo, močvirje in ribnik, kot tudi zbirke rastlin od Kanarskih otokov, Kavkaza, vzhodne Azije, Sredozemlja in Severne Ameriki ter sistematično in ekološko zbirko, ki obsega kulturne rastline, ogrožene vrste, okrasne rastline, vrtnice in Neuer Senckenbergischer Arzneipflanzengarten (vrt zdravilnih rastlin, 1200 m²). <gallery> File:Europaturm Abend.jpg|Vrh Europaturm, 337 m visok komunikacijski stolp File:FrankfurtM Staedel.jpg|Städel File:Schirn-ffm001.jpg|Schirn Kunsthalle File:Frankfurt Am Main-Senckenberg Naturmuseum von Osten-20120325.jpg|Naturmuseum Senckenberg File:Festhalle-Frankfurt-am-Main-2.jpg|Festivalna dvorana Frankfurt File:The English Theatre Ffm DSC 0808.jpg|Angleško gledališče File:Frankfurt Palmengarten Haus Rosenbrunn (bird's-eye view).jpg|Palmengarten </gallery> == Mednarodne povezave == Frankfurt je pobraten z: {{col-start}} {{col-2}} :{{flagicon|FRA}} [[Lyon]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], [[Francija]] (od 1960) :{{flagicon|England}} [[Birmingham]], West Midlands, Anglija, [[Združeno kraljestvo]] (1966) :{{flagicon|ITA}} [[Milano]], [[Lombardija]], Italija (1970) :{{flagicon|PRC}} [[Guangdžov]], [[Kitajska]] (1988) :{{ikonazastave|Češka}} [[Praga]], Češka (1990) {{col-2}} :{{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], Madžarska (1990) :{{flagicon|NIC}} Granada, [[Nikaragva]] (1991) :{{flagicon|JPN}} [[Jokohama]], [[Japonska]] (2011) :{{flagicon|TUR}} [[Eskişehir]], Turčija (2012)<ref name="Eskişehir">{{navedi splet|url=http://www.eskisehir-bld.gov.tr/eng/spot_kardes_sehir.php|title=Eskişehir – Sister Cities|publisher=[[copyright|]] 2011 Eskişehir Metropolitan Municipality|accessdate=18 February 2014}}</ref> :{{flagicon|USA}} [[Philadelphia]], [[Pennsylvania]], United States (2015) {{col-end}} Partnerstva in mestna prijateljstva so šibkejša oblika sodelovanja kot pobratena mesta in delujejo bolj za določen čas, sodelovanje je omejeno na določene projekte. Frankfurt ima partnerstva z naslednjimi mesti: * {{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt (1979) * {{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael (1980) * {{flagicon|CAN}} [[Toronto]], [[Ontario]], Kanada, (1989)<ref>{{navedi splet|url=http://www.canadainternational.gc.ca/germany-allemagne/bilateral_relations_bilaterales/institutions.aspx?lang=eng|title=Canada–Germany: Institutions and Organizations|work=canadainternational.gc.ca}}</ref> * {{flagicon|FRA}} [[Deuil-la-Barre]], [[Val-d'Oise]], [[Île-de-France]], France, partner z Nieder-Eschbach, (1967; vključen v Frankfurt leta 1972) * {{flagicon|POL}} [[Krakov]], Poljska (1991)<ref name="Kraków partnerships">{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html|title=Kraków - Miasta Partnerskie|accessdate = 10 August 2013|work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków|language=pl|trans-title=Kraków -Partnership Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702010825/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,5,miasta_partnerskie.html|archivedate=2 July 2013}}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Leipzig]], [[Saška]], Nemčija (1990) * {{flagicon|UAE}} [[Dubaj]], Združeni arabski emirati (2005) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Frankfurt, Germany|Frankfurt ob Majni}} {{Wikivoyage|Frankfurt}} ; v slovenščini * [http://www.ecb.int/ecb/html/index.sl.html Evropska centralna banka] * [http://www.mladinska.com/emagarticle.asp?docid=136547&emag=136514 Frankfurt po Frankfurtu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} - Slovenski knjižni sejem ; v angleščini * [http://wikitravel.org/en/article/Frankfurt Turistični vodič na Wikipotovanju] * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Frankfort-on-Main Frankfort-on-Main] ; v nemščini * [http://www.senckenberg.de Naturmuseum Senckenberg] * [http://www.taunus-wetterau-limes.de/index2.htm?frankfurt.htm Rimski Frankfurt] ; v angleščini in nemščini: * [http://www.book-fair.com Frankfurtski knjižni sejem (Frankfurter Buchmesse)] * [http://www.messefrankfurt.com Frankfurtski trgovski sejem (Messe Frankfurt)] * [http://www.frankfurt360.de/ 360-stopinjske mestne panorame] * [http://www.uni-frankfurt.de/ Frankfurtska univerza] * [http://www.schirn-kunsthalle.de/ Schirn Kunsthalle] * [http://www.exchange.de Nemška borza (Deutsche Börse)] * [http://www.staedelmuseum.de/ Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie] * [http://www.panorama-cities.net/frankfurt/frankfurt.html Mestne panorame] * [http://www.frankfurt.de/ Spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716223653/http://www.frankfurt.de/ |date=2012-07-16 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Hessnu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Frankfurt ob Majni|*]] od4jufxbep2jkddj4k1o2w7vijsxaxl 0 32099 6752224 6748991 2026-09-17T20:38:33Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6752224 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ignacio Agusti]] (1913–1974) * [[Leopoldo Alas]] (1852–1901) * [[Caterina Albert]] (1869–1966) * [[Álvaro de Albornoz]] (1879–1954) * [[Mateo Alemán]] (1547–1615) * [[Gabriel Alomar]] (1873–1941) * [[Pedro Antonio de Alarcón]] (1833–1891) * [[Juan Carlos Amat]] (1572–1642) * [[Núria Añó]] (* 1973) * [[Sebastià Juan Arbó]] (1902–1984) * [[Fernando Arrabal]] (* 1932) * [[Max Aub]] (1903–1972) * [[Francisco Ayala]] (1906–2009) * [[Vital Aza]] (1851–1912) * [[Azorín]] (1873–1967) *[[Félix de Azúa]] (̈* 1944) == B == * [[Eva Baltasar]] * [[Arturo Barea]] (1897–1957) * [[Pío Baroja]] (1872–1956) *[[Agustí Bartra]] *[[Gustavo Adolfo Bécquer]] *[[Xuan Bello]] * [[Manuel Benavides]] * [[Juan Benet]] (1927–1993) *[[Gonzalo de Berceo]] *[[José Bergamin]] (1897-1983) * [[Jorge Berlanga]] *[[Prudenci Bertrana]] * [[Fernando Trías de Bes]] (1967) * [[Ana Francisca Abarca de Bolea]] (1602–1685) * [[Jordi Botella Miró]] (1958) == C == *[[José Manuel Caballero]] (1926) *[[Jaume Cabré]] i Fabré (1947) *[[Clara Campoamor]] *[[Zenobia Camprubí]] *[[Matilde Camus]] *[[Jesús Carrasco]] (1972) *[[Manuel Castells]] *[[Rosalía de Castro]] (1837-1885) * [[Camilo José Cela]] * [[Javier Cercas]] * [[Miguel de Cervantes]] == D == * [[Luis Mateo Díez|Luis Mateo Díez]] == E == *[[Josep Maria Espinàs]] *[[Vicente Espinel]] == F == * [[Jordi Sierra i Fabra]] * [[Ildefonso Falcones]] * [[Rafael Sánchez Ferlosio]] * [[Blanca Fernández Quintana]] * [[Sonia Fernández-Vidal]] * [[Josep Vicenç Foix]] * [[Vicente Molina Foix]] * [[Jesús Franco]] *[[Joan Fuster]] i Ortells == G == * [[Antón García]] * [[Antonio Gala]] * [[Benito Pérez Galdós]] * [[Domingo Frades Gaspar]] * [[Juán García Hortelano]] * [[José María Gironella]] * [[Ramón Gómez de la Serna]] * [[Xuasús González]] * [[Juan Goytisolo]] * [[Baltasar Gracián]] * [[Almudena Grandes]] * [[Antonio de Guevara]] == H == * [[Fernando de Herrera]] == I == * [[Vicente Blasco Ibáñez]] (1867–1928) * [[Juan Kruz Igerabide]] * [[Juan de Iriarte]] * [[José Francisco de Isla]] * [[Antonio Iturbe]] == J == *[[Clara Janés]] *[[Juan Ramón Jiménez]] *[[Gaspar Melchor de Jovellanos]] == L == * [[Eduardo Lago]] * [[Use Lahoz]] * [[Mariano José de Larra]] *[[María Teresa León]] * [[Ángel María de Lera]] * [[Miquel Llor]] * [[Ramon Llull]] == M == *[[Salvador de Madariaga y Rojo]] (1886–1978) *[[Gregorio Marañón]] *[[Arantxa Margolles]] (1982–) *[[Javier Marías]] (1951–2022) *[[Carmen Martín Gaite]] *[[Ana Maria Matute]] *[[Bernat Metge]] (14./15.stol.) *[[José Moreno Villa]] * [[Juan Pérez de Montalbán]] *[[Pere Coromines i Montanya]] *[[Cristina Morales]] == N == * [[Julia Navarro]] * [[Margarita Nelken]] == O == * [[Narcís Oller]] * [[Eugenio d'Ors]] == P == *[[Emilia Pardo Bazán]] (1851–1921) *[[Francisco García Pavón]] *[[José María de Pereda]] *[[Ana Pereira]] *[[Carmen Posadas]] *[[Francesc Puigpelat i Valls]] == Q == * [[Francisco de Quevedo]] == R == * [[Llucia Ramis]] *[[Dolores Redondo]] *[[Iván Repila]] * [[Mercè Rodoreda]] * [[Jaume Roig]] * [[Fernando de Rojas]] *[[Ana Rossetti]] *[[Carlos Ruiz Zafón]] (1964–2020) == S == * [[Ángel de Saavedra]] *[[Josep Maria de Sagarra i de Castellarnau]] * [[Félix María Samaniego]] * [[Eulogio Florentino Sanz]] * [[Jorge Semprún]] (1923-2011) * [[Ramón J. Sender]] *[[Ramon Solsona i Sancho]] == T == * [[Pedro Tafur]] * ([[Valérie Tasso]]) *[[Javier Tomeo]] * [[Guillermo de Torre]] == U == * [[Miguel de Unamuno]] == V == * [[Armando Palacio Valdés]] * [[Ramón del Valle-Inclán]] *[[Manuel Vázquez Montalbán]] * [[Inka Garcilaso de la Vega]] * [[Lope de Vega]] * [[Xosepe Vega]] *[[Enrique Vila-Matas]] * == Z == *[[María de Zayas y Sotomayor]] (1590–1661) *[[María Zambrano Alarcón]] (1904–1991) == Glej tudi == * [[seznam španskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Španski pisatelji|*]] c8dzkrxiq6udygl5qv0h5630cuxpwbl 0 32133 6752230 6493816 2026-09-17T21:00:08Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6752230 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *[[Venko Andonovski]] *[[Cane Andreevski]] *[[Petre Andreevski|Petre M. Andreevski]] *[[Tome Arsovski]] == B == *[[Boris Bojadžiski]] *[[Genadi Bolinovski]] *[[Jovan Boškovski]] *[[Rumena Bužarovska]] == C == * Marko Cepenkov (1829–1920) == Č == *[[Kole Čašule]] *[[Vojdan Černodrinski|Vojdan (pop Georgiev) Černodrinski]] *[[Živko Čingo]] == D == *[[Lidija Dimkovska]] *[[Simon Drakul]] *[[Dejan Dukovski]] (dramatik, scenarist) == G == *[[Taško Georgievski]] *[[Bogomil Gjuzel]] / [[Bogomil Ǵuzel]] *[[Sotir Guleski]] == I == *[[Vasil Iljoski]] (1902-95) *[[Blagoja Ivanov]] *[[Srbo Ivanovski]] == J == *[[Slavko Janevski]] *[[Vladimir Jankovski]] *[[Meto Jovanovski]] *[[Mišo Juzmeski]] == K == *[[Lazo Karovski]] *[[Olivera Kjorverziroska]] *[[Danilo Kocevski]] *[[Žamila Kolonomos]] *[[Savo Kostadinovski]] *[[Vladimir Kostov]] *[[Slavčo Koviloski]] *[[Risto Krle]] (dramatik) *[[Žarko Kujundžiski]] *[[Katica Ḱulavkova]] == L == *[[Petro Mitko Lazarpetrov]] *[[Jordan Leov]] == M == *[[Mitko Madžunkov]] *[[Vlado Maleski]] *[[Mateja Matevski]] *[[Žanina Mirčevska]] *[[Krste Misirkov]] *[[Kata Misirkova Rumenova]] *[[Dimitar Mitrev]] *[[Tome Momirovski]] == N == *[[Saško Nasev]] *Olivera Nikolova ? == P == *[[Anton Panov]] (dramatik) *[[Anton Panov]] *[[Jovan Pavlovski]]? *[[Radovan Pavlovski]]? *[[Kiril Pejčinovič]] *[[Vidoe Podgorec]] *[[Stale Popov]] *[[Grigor Prličev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Mihail Rendžov]] * [[Duško Rodev]] == S == *(Resul Shabani) *[[Goce Smilevski]] *[[Dimitar Solev]] *[[Georgi Stalev]] *[[Luan Starova]] (*1941) *[[Jovan Strezovski]] == Š == *[[Petar Širilov]] *[[Risto Šiškov]] == T == * Dragan Taškovski (zgodovinar) * [[Vasil Tocinovski]] *Dragan "''Gane''" ''Todorovski'' (1929–2010) *[[Ivan Točko]] (1914-73) *[[Goran Trenčovski]] (tudi režiser) == V == *[[Atanas Vangelov]] - [[Risto Vasilevski]] == Ž == *[[Rajko Žinzifov]] == Glej tudi == * [[seznam makedonskih pesnikov]] *[[seznam makedonskih književnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Pisatelji]] [[Kategorija:Makedonski pisatelji|*]] 6rnirblt78udlfhxcxlb73lei2aj0c5 0 33496 6752223 6704157 2026-09-17T20:37:20Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6752223 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] in katalonskih [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Juan Carlos Abril]] *[[Rafael Alberti]] Merello (1902-1999) *[[Vicente Aleixandre]] *[[Gabriel Alomar]] *[[Damaso Alonso|Dámaso Alonso]] *[[Xesús Alonso Montero]] *[[Ana Luísa Amaral]] *[[Blanca Andreu]] *[[Juan Arolas]] *[[Fernando Arrabal]] *[[Pero López de Ayala]] *[[Vital Aza]] *[[Félix de Azúa]] == B == *[[Juan Alfonso de Baena]] *[[Carlos Barral]] *[[Agustí Bartra]] *[[Gustavo Adolfo Bécquer]] *[[Xuan Bello]] *[[Gonzalo de Berceo]] *[[Jaime Gil de Biedma]] *[[Ana Francisca Abarca de Bolea]] *[[Jordi Botella Miró]] (1958) (Katalonec) *[[Manuel Bretón de los Herreros]] *[[Francisco Brines]] == C == *[[Matilde Camus]] *[[Josep Carner]] (Katalonec) *[[Antonio Carvajal]] *[[Alejandro Casona]] *[[Rosalía de Castro]] (1837-1885) *[[Luis Cernuda]] *[[Gutierre de Cetina]] *[[Juan de la Cueva]] == D == *[[Rubén Darío]] *[[Carles Duarte i Montserrat]] == E == *[[Juan del Encina]] *[[Alonso de Ercilla]] *[[Salvador Espriu i Castelló]] *[[José de Espronceda]] (''José Ignacio Javier Oriol Encarnación de Espronceda y Delgado'') (1808-42) == F == * [[Carlos Fernández Shaw]] * [[Josep Vicenç Foix]] *Francesc Fontanella i Garraver == G == *[[Antón García]] *[[Antonio Gala]] *[[Antonio Gamoneda]] *[[Domingo Frades Gaspar]] *[[Pere Gimferrer i Torrens]] *[[Luis de Góngora]] *[[Ángel González]] *[[Jorge Guillén]] Álvaraz *[[Ángel González|Ángel Guimera`]] *[[José Agustín Goytisolo]] == H == *[[Miguel Hernández]] ([[1910]]-[[1942]]) *[[Fernando de Herrera]] *[[José Hierro]] == I == *[[Tomás de Iriarte]] == J == *[[Juan Ramón Jiménez]] == L == *[[Luis de León]] *[[Josep Maria López-Picó]] *[[Federico García Lorca]] *[[Martín López-Vega]] == M == *[[Antonio Machado]] *[[Salvador de Madariaga y Rojo]] (1886–1978) *[[Joan Margarit]] (1938–2021) *[[Eduardo Marquina]] *[[Joan Maragall]] i Gorina *[[Federico Mayor Zaragoza]] (1934-) *[[Juan de Mena]] *[[Juan Pérez de Montalbán]] *[[Leandro Fernández de Moratín]] *[[José Antonio Muñoz Rojas]] (1909-2009) == N == * [[Gaspar Núñez de Arce]] == O == *[[Joan Oliver i Sallarès]] *[[Blas de Otero]] == P == *[[Josep Palau i Fabre]] *[[Emilia Pardo Bazán]] (1851–1921) *[[Chus Pato]] (''María Xesús Pato Díaz'') *[[Emilio Prados]] *[[Jorge Pueyo]] (1995–) == R == *[[Carles Riba i Bracons]] *[[Claudio Rodríguez García]] *[[Luis Rosales]] *[[Salvador Rueda]] *[[Juan Ruiz]] *[[Santiago Rusiñol]] == S == *[[Ángel de Saavedra]] *[[Joaquín Sabina]] *[[Pedro Salinas]] *[[Agustín Millares Sall]] *[[Narciso Serra]] *[[Jaime Siles]] == T == *[[Antoni Tàpies i Barba]] *[[José Luis Tejada]] *[[Guillermo de Torre]] *[[Josefina de la Torre]] (1907-2002) *[[Màrius Torres]] == V == *[[José Ángel Valente]] *[[Alfonso Vallejo]]? *[[Manuel Vázquez Montalbán]] *[[Garcilaso de la Vega]] *[[Lope de Vega]] *[[Luis Antonio de Villena]] == Z == *[[José Zorrilla]] y Moral == Glej tudi == * [[seznam španskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Pesniki]] [[Kategorija:Španski pesniki|*]] anfd644vo2pdmowcarfx6fw43qytlun 0 38265 6752067 6720519 2026-09-17T13:24:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752067 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Memento | image = Memento.jpg | caption = Filmski plakat | director = [[Christopher Nolan]] | producer = {{Plainlist| * [[Jennifer Todd]] * [[Suzanne Todd]] }} | screenplay = Christopher Nolan | based_on = {{Based on|[[Memento Mori (kratka zgodba)|Memento Mori]]|[[Jonathan Nolan]]}} | starring = {{Plainlist| * [[Guy Pearce]] * [[Carrie-Anne Moss]] * [[Joe Pantoliano]] }} | music = {{Plainlist| * [[David Julyan]] }} | cinematography = [[Wally Pfister]] | editing = [[Dody Dorn]] | production_companies = {{Plainlist| * [[Summit Entertainment]] * Team Todd }} | distributor = [[Newmarket Films|Newmarket]] | released = {{Film date|2000|09|05|[[Beneški filmski festival|Benetke]]|2001|03|16|ZDA}}<!-- ONLY LIST FIRST RELEASE DATE AND DOMESTIC RELEASE DATE PER WP:FILMRELEASE. --> | runtime = 113 minut<!--Theatrical runtime: 113:15--><ref>{{navedi splet |title=Memento |url= https://www.bbfc.co.uk/release/memento-q29sbgvjdglvbjpwwc0zmji0otg |website=[[British Board of Film Classification]] |access-date=June 10, 2013 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604001134/https://www.bbfc.co.uk/releases/memento-0 |url-status=live }}</ref> | country = ZDA<ref>{{navedi splet |title= Memento (2000) |url= http://explore.bfi.org.uk/4ce2b84f04d77 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120713123912/http://explore.bfi.org.uk/4ce2b84f04d77 |url-status= dead |archive-date= July 13, 2012 |website= [[British Film Institute]] |access-date= June 14, 2014}}</ref> | language = angleščina | budget = 5–9 milijonov USD<ref name="Mojo">{{navedi splet |title=Memento (2001) |url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt0209144/?ref_=bo_tt_ti |website=[[Box Office Mojo]] |access-date=February 12, 2021 |archive-date=August 9, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220809174415/https://www.boxofficemojo.com/title/tt0209144/?ref_=bo_tt_ti |url-status=live }}</ref><ref name=num>{{navedi splet |title=Memento (2001) - Financial Information |url=https://www.the-numbers.com/movie/Memento#tab=summary |website=[[The Numbers (website)|The Numbers]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402213042/https://www.the-numbers.com/movie/Memento |archive-date=2023-04-02 |url-status=live}}</ref> | gross = 40,1 milijona USD{{sfn|Mottram|2002|p=177}}<ref name="Mojo"/> }} '''''Memento''''' je mistični [[film]] režiserja [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]]. Film se dogaja v obratni smeri, opisuje moškega, ki trpi za hitro izgubo trenutnega spomina. Njegov cilj je izslediti morilca svoje žene. Film ima množico možnih interpretacij. [[Slika:Memento structure.png|thumb|left|Struktura filma]] ''Memento'' je ameriška [[Kongresna knjižnica]] leta 2017 uvrstila v [[Narodni filmski register]] kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben film«.<ref name="reg">{{navedi novice|agency=[[CBS]]|title=2017 Additions to the National Film Registry|work=[[CBS News]]|url=https://www.cbsnews.com/pictures/national-film-registry-2017/|date=13.12.2017|accessdate=13.12.2017}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Filmska škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški kriminalni filmski trilerji]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]] [[Kategorija:Filmi z nelinearno naracijo]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi o amneziji]] [[Kategorija:Filmi v režiji Christopherja Nolana]] [[Kategorija:Filmi o uksoricidu]] [[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] r3pgt7jt9ll7m03us6tdioa4ji4a8ny 0 40272 6752030 4707505 2026-09-17T12:09:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6752030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ljubov Isaakovna Akselrod''', [[ruščina|rusko]] Любо́вь Исаа́ковна Аксельро́д, [[Rusija|ruska]] [[revolucionar]]ka in [[pisatelj]]ica, * [[1868]], † [[1946]]. Akselrodova je bila članica [[menjševiki|menjševikov]], ki je kritizirala [[Bogdanov]]a, [[empiriokriticizem]] in [[Lenin]]a. Zavzemala se je za mehanistično revizijo [[marksizem|marksistične]] [[filozofija|filozofije]]. == Dela == * ''Kritika temeljev buržuaznega nauka o družbi'' * ''Proti idealizmu'' * ''Filozofske skice'' * ''Lev Tolstoj'' * ... == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih pisateljev]] * [[seznam ruskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Akselrod, Ljubov Isaakovna}} [[Kategorija:Menjševiki]] [[Kategorija:Ruski pisatelji]] 3c1zmuwbw9ttikt3ijkjkviqrj4kuwi 0 41127 6752397 6503856 2026-09-18T09:49:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752397 wikitext text/x-wiki {{infopolje Programski jezik | name = Python | logo = [[Slika:Python logo and wordmark.svg|250px]] | logo caption = Logotip | screenshot = | screenshot caption = | file ext = <!-- wikipodatki --> | paradigm = | released = <!-- {{Start date|YYYY}} --> | designer = <!-- wikipodatki --> | developer = <!-- wikipodatki --> | latest release version = <!-- wikipodatki --> | latest release date = | typing = dinamično, močno, varno | implementations = '''[[CPython]]''', [[IronPython]], [[Jython]], [[Python for S60]], [[PyPy]] | dialects = | influenced by = <!-- wikipodatki --> | influenced = [[Programski jezik Boo|Boo]], [[Programski jezik Cobra|Cobra]], [[Programski jezik D|D]], [[Programski jezik Falcon|Falcon]], [[Programski jezik Groovy|Groovy]], [[JavaScript]], [[Programski jezik Ruby |Ruby]] | programming language = | platform = | operating system = <!-- wikipodatki --> | license = <!-- wikipodatki --> | website = <!-- wikipodatki --> | wikibooks = Python Programming }} '''Python''' je [[interpreter|interpretni]] visokoravni večnamenski [[programski jezik]], ki ga je ustvaril [[Guido van Rossum]] leta [[1990 v znanosti|1990]]. Jezik je dobil ime po priljubljeni angleški [[televizijska nanizanka|televizijski nanizanki]] ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]'' (''Monthy Python's Flying Circus''). Python podpira dinamične [[podatkovni tip|podatkovne tipe]], kar ga naredi drugačnega od npr. [[Java (programski jezik)|Jave]] ali družine [[Programski jezik C|C]]. Zaradi dinamičnih podatkovnih tipov je podoben jezikom [[Perl]], [[programski jezik Ruby|Ruby]], [[Scheme (programski jezik)|Scheme]], [[Smalltalk]] in [[Tcl]]. Upravlja s [[pomnilnik]]om in podpira funkcionalen, imperativen oziroma proceduralen, strukturiran in objektno orientiran programski stil. Razvili so ga kot [[Odprta koda|odprtokodni]] projekt, ki ga upravlja neprofitna organizacija Python Software Foundation. == Pogosto uporabljene knjižnice == Python ima že ob namestitvi nekaj ''knjižnic'' oz. modulov. To so skupki programske kode, najpogosteje funkcij, ki jih nato pisci kode uporabijo v svojih programih. Nekaj izmed teh je napisanih v jeziku C<ref>{{Navedi splet|title=The Python Standard Library — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> za doseganje optimalnih časov pri klicanju in izvedbi funkcij. Navkljub dejstvu, da je Python večplatformski, standardni nabor knjižnic ni enak na Linuxu<ref>{{Navedi splet|title=Unix Specific Services — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/unix.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref> ali Windowsu<ref>{{Navedi splet|title=winsound — Sound-playing interface for Windows — Python 3.8.5 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/winsound.html?highlight=winsound|website=docs.python.org|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Primarne knjižnice standardnega nabora so ''math''<ref>{{Navedi splet|title=math — Mathematical functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/math.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> ''–'' podpora matematičnih funkcij, ''sys''<ref name="#1">{{Navedi splet|title=sys — System-specific parameters and functions — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/sys.html?highlight=sys#module-sys|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> – za uporabo sistemskih funkcij in ''os''<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html?highlight=os#module-os|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> – za nadziranje funkcij operacijskega sistema. {| class="wikitable" |+Knjižnice standardnega nabora !Ime knjižnice !Namembnost !Funkcije |- |math |Podpora matematičnih funkcij v Pythonu |pi, e, ceil, cos, sin, tan, log, degrees, radians |- |random<ref>{{Navedi splet|title=random — Generate pseudo-random numbers — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/random.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Generacija naključnih števil in znakov |random, randint, randrange, choice |- |datetime<ref>{{Navedi splet|title=datetime — Basic date and time types — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/datetime.html?highlight=datetime#module-datetime|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Implementacija časovnih pasov |datetime, date, timeifo |- |tkinter<ref>{{Navedi splet|title=tkinter — Python interface to Tcl/Tk — Python 3.8.6 documentation|url=https://docs.python.org/3.8/library/tkinter.html?highlight=tkinter#module-tkinter|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Dodana funkcionalnost grafičnih vmesnikov |Tk, Label, Frame, Button, Entry |- |sys<ref name="#1"/> |Vsebuje interpretno odvisne funkcije |version, platform, path, argv |- |os<ref>{{Navedi splet|title=os — Miscellaneous operating system interfaces — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/library/os.html|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-01}}</ref> |Služi kot vezni člen med Pythonovim večplatformskim delovanjem in operacijskim sistemom |getcwd, popen, close, rename, |- |json |Delo z [[JSON]] podatki |load, loads, dump, dumps |} Python je zaradi svoje preproste sintakse izredno preprost za uporabo. To omogoča programiranje tudi začetnikom. Je tudi odlika, ki veliko doprinese pri oblikovanju lastnih knjižnic. Knjižnice, ki niso v standardnemu naboru, so knjižnice t.i. 3. nabora (''third party''). Naložene so na portalu [[PyPi]] in jih uporabnik sam namesti. Med njimi najdemo veliko knjižnic za velik asortiment področij. Trenutno je na portalu več kot 670.000 projektov z več kot 7.000.000 verzijami. {| class="wikitable" |+Knjižnice 3. nabora !Ime knjižnice !Namembnost |- |pygame |Temelji na SDL-ju in služi kot funkcionalni nabor za razvijanje iger |- |pandas |Močno optimizirana knjižnica za ekstrahacijo in obdelavo podatkov |- |matplotlib |Knjižnica, namenjena prikazovanju grafov v obeh dimenzijah |- |numpy |Knjižnica je namenjena numeričnim komputacijam in obdelavi tenzorjev |- |scipy |Efektivna zbirka funkcij za komputacije v statistiki in algebri |- |requests |Omogoča enostavno pošiljanje [[HTTP]] zahtevkov |- |beautifulsoup4 |Omogoča razčlenjevanje [[HTML]] in [[XML]] dokumentov |} == Uporaba in namembnost Pythona v aplikacijah == Python uporablja različna orodja za različne tipe aplikacij, saj vsebuje tako orodja za pripravo grafike kot matematični modul za izračunavanje... Med grafično orientiranimi moduli so najbolj pogosti tkinter, ki je tudi del standardnega nabora. Poznamo tudi PyQt5 za naravni izgled oken na Windowsih ter Kivy, posebej prilagojen za grafiko na telefonih sistema [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]]. Ima tudi orodja za razvijanje internetnih aplikacij, med najbolj pogosto uporabljena spadajo Django, ki ima svojo posebno knjižnico in deluje večinoma v relaciji s podatkovno bazo, ''Bottle, Flask,'' ''Tornado (orodje), web2py'' in ''Jade''. Večina teh orodij mora uporabnik naložiti s spleta v [[Integrirano razvojno okolje|intergrirano razvijalno okolje]] (''Intergrated development enviroment'', IDE). Zaradi preprostosti Pythona ga včasih uporabljajo za statistično-napovedovalne modele in programe, kot alternativo jeziku [[programski jezik R|R]]. Med najpogosteje uporabljena analitična orodja spadajo [[SciPy]], [[Pandas]] in [[Numpy]]. Večina analitičnih orodji je programiranih v jeziku C za optimalno delovanje in večplatformnega delovanja. Za razvijanje programske opreme pa se uporabljajo predvsem naslednja orodja: ''Buildbot'', ''Trac'' in ''Roundup''. Uporabljajo se tudi orodja za administracijo sistema, kot na primer: ''Ansible'', ''Salt'' in ''OpenStack''. Le-ti sistemi pa uporabljajo način '''MLA''' ('''m'''ulti '''l'''anguage '''a'''rchitecture, večjezična programska arhitektura), najdemo ga tudi v spletnih straneh<ref>{{Navedi splet|title=php - Best practice multi language website|url=https://stackoverflow.com/questions/19249159/best-practice-multi-language-website|website=Stack Overflow|accessdate=2020-08-22}}</ref>. Na področju [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]] se Python uporablja zaradi preprostosti in velikega števila uporabnikov navkljub manjši hitrosti izvajanja. Uporabljajo ga [[NASA]],<ref>{{Navedi splet|title=How does NASA use Python? - Quora|url=https://www.quora.com/How-does-NASA-use-Python|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[Pixar]], [[Google]], [[Facebook]],<ref>{{Navedi splet|title=How is Python being used at Facebook? - Quora|url=https://www.quora.com/How-is-Python-being-used-at-Facebook|website=www.quora.com|accessdate=2020-08-21}}</ref> [[YouTube]]<ref>{{Navedi splet|title=Developer's Guide: Python {{!}} YouTube|url=https://developers.google.com/youtube/1.0/developers_guide_python?hl=sl|website=Google Developers|accessdate=2020-08-21|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in mnoge druge organizacije. == Zmogljivost in težave == Python je bil prvotno napisan za računalnike v 80. letih 20. stoletja, kjer so imeli večinsko samo enojedrne sisteme. Vse niti so tako delovale na enem jedru, ker računalnikov z več jedri preprosto ni bilo veliko. S časom pa so se pojavili računalniki z več jedri v [[CPE]], katere še danes Python ne koristi zaradi t.i. GIL (''Global Interpreter Lock''). V naslednjih letih je pričakovano, da se bo GIL verjetno odstranil s pomočjo ti. podtolmačev, ki bi tolmačili vsak na svojem jedru ter komunicirali med seboj. Sicer pa se poraja vprašanje kakšen zmogljvostni vtis bo imela taka implementacija brez GIL na do sedaj napisane enojedrne Pythonove programe. Od verzije Python 3.13 se lahko onemogoči GIL.<ref>{{Navedi splet|title=PEP 703 – Making the Global Interpreter Lock Optional in CPython {{!}} peps.python.org|url=https://peps.python.org/pep-0703/|website=Python Enhancement Proposals (PEPs)|accessdate=2025-09-02|language=en}}</ref> Ker je Python sam po sebi relativno počasen bodisi zaradi GIL (''Global Interpreter Lock''), ki dovoli uporabo samo enega [[Jedro (računalništvo)|jedra]] na enkrat, bodisi zaradi dinamičnih tipov ali režije (''overhead''), ki ga povzročijo pri tekoči izvršitvi, se Python pogosto uporablja na visokonivojski plasti, ki kliče nižjenivojske funkcije, napisane v prevedenem jeziku kot na primer C. Tako povezavo med plastmi je možno doseči s standardno knjižnico <code>ctypes</code> in dinamično povezanimi knjižnicami, ki so zgrajene v C ali drugih prevedenih jeziki. Nestandardni način, ki je sicer industrijsko bolj uveljavljen (še posebej na vgrajenih / AI čip področju) je uporaba nestandardne knjižnice Cython, ki umetno generira kompatibilnost med nizkonivojskimi hitrimi plastmi in visokonivojsko Pythonsko plastjo. To stori z tako imenovanimi <code>.pyx</code> (abstrakcije deklariranih konstruktov) in <code>.pxd</code> (deklaracije eksternih C simbolov) datotekami. V projektu se Cython se konfigurira na nivoju <code>setup.py</code> datoteke. Poleg glavne implementacije Pythonovega tolmača t.i. CPython, imamo mnoge druge implementacije, kot npr. [[PyPy]], ki doda JIT (Just-in-time compiler), kar lahko za določen tip aplikacij močno pospeši hitrost programa za nekatere pa močno upočasni hitrost programa. == Struktura Python projekta == V splošnem se Python programi pišejo v <code>.py</code> datoteke čeprav so končnice neobvezne. Na prvi vrstici se lahko nahaja t.i. shebang line npr. <code>#!/usr/bin/env python3</code>, tj. pot do tolmača (oz. ukaz, ki vrne pot do tolmača), ki bo izvajal sledečo kodo. Podoben princip obstaja v shell / [[bash]] skriptah. Shebang vrstica ponavadi ne deluje na Windows OS. Poleg shebang vrstice imamo tudi vrstico kodiranja, ki določa / namigne tolmaču kateri nabor znakov uporablja ta datoteka, npr: <code># -*- coding: utf-8 -*-</code>. Če za modul / datoteko vemo, da se lahko uporablja kot vhodna točka programa, potem po konvenciji vanjo zapišemo sledečo kodo: <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Deklaracije/definicije, tisto kar se lahko vnese v druge module if __name__ == "__main__": # Koda ki se izvršuje pass </syntaxhighlight> Tako ima lahko Python program več vstopnih točk, zaganjamo pa lahko samo eno na enkrat. Ponavadi se Python moduli nahajajo znotraj paketov ti pa znotraj t.i. virtualnih okolji. Virtualno okolje je kot svoj lasten Python za specifičen projekt katerega drugi projekti v splošnem ne vidijo (čeprav ga je možno deliti). Najbolj primitivno virtualno okolje (tj. samo tolmač s <code>pip</code> upravljalcem paketov) je inicializirano s <code>venv</code>. Poleg tega se v projektu nahaja še <code>requirements.txt</code> v katerem so zapisana v obliki semantičnega versioninga imena in verzije odvisnosti (eksternih knjižnic), ki jih pip namesti v virtualno okolje. Za večji nadzor in ker ni praktično imeti celotnega Pythona v istem imeniku kot dejanski projekt so na voljo t.i. ''package managerji'' drugega nivoja na primer <code>pipenv</code> in <code>poetry</code>. Pri obeh se ob inicializaciji v projektu zgenerirata dve datoteki oblike <code>*[.toml]</code> in <code>*.lock</code> v TOML datoteki so zapisane odvisnosti (eksterne knjižnice), v autogenerirani (glede na TOML) LOCK datoteki pa [[SHA128]] / [[SHA256]] razpršilniki, semantične verzije trenutno nameščenih eksternih knjižnice, indeksi (registri) od kod se te knjižnice nameščajo, ter pogoji namestitve (tj. nekatere knjižnice se ne nemeščajo na npr. Windows OS, itn.). Dejanski tolmač okolja in namesčene knjižnice v tem primeru ponavadi sedijo v enem izmed poddirektorijev <code>$HOME/.virtualenvs</code>. Poleg ''package managerjev'' drugega in prvega nivoja, virtualnih okolji in zgeneriranih datotek, se uporabljata še dve orodji – linter in formater. Linter je program, ki prebere kodo in strukturo projekta ter programerju vrne morebitne težave oziroma neupoštevanje določenim konvencijam, ki so se izkazale za dobre. ''Linte'' (težave) je možno zatreti za določen segment kode z raznimi ''lint'' direktivi. Najbolj popularen python linter je <code>pylint</code>. Formater je program, ki preoblikuje kodo da sledi raznim konvencijam. Npr. <code>autopep8</code> formater preoblikuje kode tako da sledi PEP8 konvenciji ali pa <code>black</code>, ki sledi bolj svoji konvenciji in je pri tem neizprosen (se ga ne da konfigurirati). Tako kot linterje se pravila formatiranja da zatreti za določen segment kode z raznimi format direktivi. == Program 'Pozdravljen svet' == Python je znan po preprostosti kode, zato je eden izmed najbolj priljubljenih jezikov v zadnjem času<ref>{{Navedi splet|title=The Incredible Growth of Python {{!}} Stack Overflow|url=https://stackoverflow.blog/2017/09/06/incredible-growth-python/|website=Stack Overflow Blog|date=2017-09-06|accessdate=2020-08-22|language=en-US}}</ref> ter pri otrocih. Program je skoraj enak svoji [[Psevdokoda|psevdokodi]], tj. besedilu, ki ga programerji pogosto naredijo med razmišljanjem o problemu. V Pythonu se tip ''niz'' (<code>string</code>) označuje z <code>" "</code> ali <code>' '</code>, ki je v spodaj podanem primeru prvi parameter funkcije<ref>{{Navedi splet|title=Python print()|url=https://www.programiz.com/python-programming/methods/built-in/print|website=www.programiz.com|accessdate=2020-08-30}}</ref> <code>print</code>, ki se uporablja za izpis podatkov. V Pythonu obstajata dva tipa komentarjev: <code>#</code>, ki se uporablja za enovrstične komentarje. Docstring <code>""" """</code> se uporablja za dokumentiranje programa vendar to ni komentar pač pa samo <code>string</code>, ki sam po sebi nič ne naredi. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # To bo izpisalo 'Pozdravljen svet', ta vrstica pa bo prezrta print('Pozdravljen svet') </syntaxhighlight> == Spremenljivke == V svetu informatike [[spremenljivka]] predstavlja prostor, kamor se shrani neka vrednost. Spremenljivke lahko poimenujemo s poljubnim nizom alfanumeričnih znakov in podčrtajev, ampak ime se ne sme začeti s številko ali biti ena izmed [[Seznam rezerviranih besed v jeziku Python|rezerviranih besed]]. Definirajo se tako, da jih poimenujemo in jim dodelimo vrednost. V nasprotju z drugimi programskimi jeziki se spremenljivke same prilagodijo pravemu [[Podatkovni tip|podatkovnemu tipu]]. Prevladujejo numerične, nizne in logične spremenljivke. Za preverjanje podatkovnega tipa uporabimo funkcijo <code>type()</code>, ki nam vrne tip podanega parametra. <syntaxhighlight lang="python3" line="1">pozdrav = "Živjo" # niz (string) denar = 100 # celo število (integer) povprečje = 12.699 # decimalno število (float) jeVesel = True # boolean (True ali False), lahko ju tudi izrazimo z 1(True) ali 0(False) kompleksno_število = 2+5j # kompleksno število (complex) nič = None # ničelni podatkovni tip (NoneType) ta tip je poseben, saj nima dejanske vrednosti. seznam = [1, 2, 3] # seznam (list) slovar = {"Ana": "041 310239", "Berta": "040 318319"} # slovar (dict) terka = (1, 2, 3) # terka (tuple) print(type(pozdrav)) # ali katerokoli drugo že definirano spremenljivko</syntaxhighlight> Tudi objekti, definirani s strani uporabnika, se štejejo kot tip spremenljivke, npr. <code>Uporabnik</code>. Vsaka spremenljivka ima svoje posebnosti zaradi različnih posebnosti v naravi Pythona samega. Tako lahko uporabimo dejstvo, da je vsak podatkovni tip lasten objekt. Tako lahko s spremenljivkami upravljamo tipe po [[Atribut (računalništvo)|atributih]]. Nizne spremenljivke lahko režemo zaradi skupnih lastnosti z kolektivnimi tipi spremenljivk (niz postane <code>list</code> spremenljivka). <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> x = "Danes je oblačno" print(x[3]) # izpiše črko "e", saj Python začne vedno šteti z 0. print(x[5:]) # izpiše " je oblačno", saj izreže vse pred 5 (šteje se tudi presledek) print(x[:4]) # izpiše "oblačno", saj izreže vse po 4. print(len(x)) # izpiše dolžino besede shranjene v spremenljivki x. Izpiše '16'. print(x[:-3]) # izpiše "a", saj kadar uporabimo znak minus (-), začne šteti od desne proti levi. </syntaxhighlight> === Dostopnost spremenljivke<ref>{{Navedi splet|title=7. Simple statements — Python 3.9.0 documentation|url=https://docs.python.org/3/reference/simple_stmts.html#the-global-statement|website=docs.python.org|accessdate=2020-11-05}}</ref> === Poznamo 3 stopnje dostopnosti spremenljivke. To so <code>global</code>, <code>nonlocal</code> in <code>local</code>. Prvostopenjske oz. globalne spremenljivke so definirane izven vseh funkcij, ponavadi na vrhu strani. Dostopne so celotnemu programu, ki pa jih lahko spreminja, a se ji stopnja med spreminjanjem vrednosti ne spremeni. Drugostopenjske spremenljivke, tako <code>local</code> kot <code>nonlocal</code>, so pa definirane znotraj posameznih enot programa (funkcij, objektov, ...) in niso dostopne programu na globalni ravni. <code>local</code> se uporablja znotraj ne-gnezdenih funkcij, <code>nonlocal</code> pa uporabljamo v več-ravenskih funkcijah.<syntaxhighlight lang="python3"> ime = 'Janez' # Spremenljivka ime je globalna def pozdravi(): pozdrav = 'Dober dan' # Spremenljivka je lokalna print(pozdrav) print(pozdrav) # Vrne napako # Primer upoerabe spremenljivke z statusom nonlocal def pozdravi_z_imenom(): pozdrav = 'Dober dan' def ime(): nonlocal ime ime = 'Marija' print(ime) print('{}, {}'.format(pozdrav, ime)) </syntaxhighlight> Funkcije <code>locals()</code> in <code>globals()</code> vrnejo <code>dict</code> kjer so ključi imena lokalnih in globalnih spremenljivk v trenutnem dosegu. == Niz ali ''string'' == V računalniškem svetu je ''string'' ali niz zaporedje črk ali znakov v obliki spremenljivke ali izhodne sekvence. V Pythonu je niz spremenljiv ali v velikosti ali v vsebini. Definiran je kot matrica bajtov''',''' ki shranijo posamezen sekvenčni del oziroma črko glede na črkovno notacijo. V sebi lahko v obliki niza nosi tudi druge podatkovne tipe, na primer cela števila ali nize podatkov. === Konkatinacija niza<ref>{{Navedi revijo|date=2020-10-07|title=Concatenation|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Concatenation&oldid=982367644|language=en}}</ref> === Konkatinacija ali zdrževanje niza se uporablja, kadar moramo združiti več manjših nizov (''string'') objektov v končni izpis. Pri tem se uporablja operator <code>+</code>. Če hočemo konkatinirati druge podatkovne tipe jih moramo najprej pretvoriti v niz (''string''). V Pythonu je konkatinacija niza izvedena ob času izvedbe programa in njeni rezultati niso znani vnaprej. V primeru absolutnega niza z izhodnimi sekvencami pa je rezultat konkatinacije niza znan že ob izgradnji programa v Pythonovem predpomnilniku. Velja tudi izjema pri več-vrstičnih nizih. Ti so označeni z <code>""" """</code> ali z <code><nowiki>''' '''</nowiki></code>. Pri tem je upoštevana struktura niza z vsemi prelomi vrstic. Ta odlika je velikokrat uporabljena pri več-vrstičnih komentarjih in dokumentaciji funkcij. <syntaxhighlight lang="python" line="1"> x = "Pozdravljen" y = "svet" print(x + " " + y) # Izpis konzole: # Pozdravljen svet # Primer prevoda podatkovnega tipa jeŽalosten = False kolikoLet = 100000 jeŽalosten = str(jeŽalosten) kolikoLet = str(kolikoLet) print("Ali si žalosten: " + jeŽalosten) print("Koliko let imaš: " + kolikoLet) # Izpis konzole: # Ali si žalosten: False # Koliko let imaš: 100000 # Primer večvrstičnega niza print("""Rad imam Python 3.8.""") # Izpis konzole: # Rad imam # Python3.8 </syntaxhighlight> Za dva niza S<sub>1</sub> in S<sub>2</sub> je konkatinacija niza S<sub>1</sub>S<sub>2</sub> sestavljena iz nizov v obliki ''ab'', kjer je ''a'' del niza S<sub>1</sub>, ''w'' pa je del niza S<sub>2</sub>. To lahko izrazimo z <math>S_1S_2 = \{vw: v \in S_1, w \in S_2\}</math>. Velikokrat pa se znajdemo v primeru konkatinacije niza in samostojnega znaka. To pa lahko izrazimo z <math>S_1w = \{vw: v \in S_1\}</math> in <math>vS_2 = \{vw: w \in S_2 \}</math>. === Osnovno formatiranje niza<ref>{{Navedi splet|title=PyFormat: Using % and .format() for great good!|url=https://pyformat.info/|website=pyformat.info|accessdate=2020-11-01}}</ref> === Preprosto formatiranje niza je verjetno največkrat uporabljena oblika formatiranja in/ali konkatinacije niza. Uporabljamo ga v primeru enakega vrstnega reda parametrov v relativno majhnem obsegu združenih elementov. Zaradi dveh generacij Pythona (2 in 3), se je tudi način formatiranja spremenil. Tako poznamo stari in novi slog. Stari deluje tudi v 3. generaciji Pythona, novi pa ne deluje obratno. V novem slogu formatiranja Python kliče <code>__format__()</code> metodo, ki je implementacija že vgrajene funkcije <code>format()</code> v razredu <code>object</code>. Formatiranje pa ne omogoča samo konkatinacije, ampak tudi poravnavo 2 nizov. Po privzetih parametrih formatiranje 2 nizov zavzame samo toliko prostora, kot ga potrebuje. V starem načinu je zamik desnosučni, v novem pa levosučni. Mogoča je uporaba vseh primitivnih podatkovnih tipov, pri številih z decimalno vejico pa jim moramo podati tudi število mest za vejico. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> x = 5 y = "Jure" k = "Nina" e = 2+3j # prvi primer (novejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno {}".format(x)) # ali pa uporabimo znak % (starejši način) print(y + " je vesel, saj je dobil oceno %d"%x) # V tem primeru funkcija 'format' spremeni vrednost vseh y, k, e vrednosti v niz. Vpiše jih v glavni niz objekt po vrsti z začetkom od 0 do 2 print("{0} in {1} sta skupaj rešila enačbo {2}".format(y, k, e)) # Tukaj je posebna vrsta niza, ki omogoča formatiranje niza med dejanskim nizom. Gre za novejši način. print(f"{y} + {k} = {x} + {e}") #Zamikanje besede z uporabo format funkcije, novejši način. print('{:>10}'.format('test')) </syntaxhighlight> == Matematični operatorji == Matematični [[Operator (matematika)|operatorji]] v Pythonu so posebni rezervirani simboli, ki izvedejo aritmetične ali logične operacije. Operatorji delujejo na operande. Operatorji se v Pythonu delijo na unarne in binarne. Poznamo [[Matematična operacija|aritmetične]], logične, bitne in primerjalne operatorje. Python v izrazih sledi uporabi oklepajev in precedenci vseh operatorjev. Izračun se izvaja v času izvajanja programa (čeprav to ni nujno, določene stvari se lahko izračunajo pred izvajanjem zaradi konstantne narave), medtem ko se spremenljivke zapišejo že med izgradnjo programa. Med tekom kode procesor najprej izvede <code>()</code>, nato sledijo klici [[Funkcija|funkcij]] (<code>f(args)</code>), sledi procesiranje kolektivnih spremenljivk (<code>x[indeks:indeks]</code> in <code>x[index]</code>). Program nato omogoči dostop atributom spremenljivke (<code>x.attribute</code>). Izvede se [[potenciranje]], sledijo aritmetični operatorji z [[Negacija|negacijo]] na čelu. Kot zadnji pridejo na vrstno bitni operatorji z primerjalnimi op. ter logični op. na koncu. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Osnovne operacije x + y # seštevanje x - y # odštevanje x * y # množenje x / y # deljenje (zaokroženo na decimalno vrednost) x // y # deljenje x ** y # potenciranje (produkt x-ov y-krat) x % y # modulo (ostanek pri deljenju) # Primerjalni operatorji x == y # primerjava x > y # je večje x < y # je manjše x >= y # je večje ali je enako x <= y # je manjše ali je enako x != y # ni enako # Logični operatorji x = True y = False x and y # konjunkcija x or y # disjunkcija not y # negacija # Bitni operatorji x & y # bitni AND x | y # bitni OR ~ x # bitna negacija x ^ y # bitni XOR x >> 2 # bitni desni premik x << 2 # bitni levi premik # Vse račune lahko shranjujemo v spremenljivke a = 2 + 5 # shrani rezultat računa v spremenljivko a print(x) # izpiše vrednost a print(3 + 7 * 2) # Izpiše 17, ker ima množenje prednost print((5 - 7) * 4) # Izpiše -8, ker ima operacija v oklepaju prednost </syntaxhighlight> <!-- Python konzola ima vgrajeno računalo tako da ni potrebno uporabljati funkcije print, z izjemo če razvijamo v IDE --><small><sub>.</sub></small> === Razlika med standardnimi in hitrimi operatorji<ref>{{Navedi splet|title=Inplace vs Standard Operators in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/inplace-vs-standard-operators-python/|website=GeeksforGeeks|date=2017-01-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Metoda <code>__add__</code> (funkcija baznega razreda <code>object</code>) je zadolžena za izvedbo navadnega seštevanja. To pomeni da se <code>a + b</code> zapiše v spremenljivko <code>c</code> brez spremembe argumentov [[Seštevanec|seštevancev]]. Hitra metoda <code>__iadd__</code> je ravno tako zadolžena za izvedbo seštevanja, a se rezultat namesto v drugo spremenljivko zapiše v spremenljivko <code>a</code> (<code>a = a + b</code>). Hitri operatorji so naslednji:<syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Hitre operacije namenjene dodelitvi vrednosti izraza v konjunkciji z drugo spremenljivko x += y # dodelitev seštevka (ekvivalent x = x + y) x -= y # dodelitev odštevka (ekvivalent x = x - y) x *= y # dodelitev zmnožka (ekvivalent x = x * y) x /= y # dodelitev količnika zaokroženega na najbližjo celoštevilsko vrednost (ekvivalent x = x / y) x //= y # dodelitev količnika (ekvivalent x = x // y) x **= y # dodelitev produkta x-ov y-krat (ekvivalent x = x ** y) x %= y # dodelitev ostanka pri deljenju (ekvivalent x = x % y) x <<= y # ekvivalent x = x << y x >>= y # ekvivalent x = x >> y x &= y # ekvivalent x = x & y x |= y # ekvivalent x = x | y x ^= y # ekvivalent x = x ^ y </syntaxhighlight> === Definiranje operatorjev znotraj objektov<ref>{{Navedi splet|title=Operator Overloading in Python|url=https://www.geeksforgeeks.org/operator-overloading-in-python/|website=GeeksforGeeks|date=2018-12-10|accessdate=2020-11-06|language=en-US}}</ref> === Definiranje operatorjev znotraj objektov pomeni dodajanje nove funkcionalnosti operatorju. Operator <code>+</code> lahko sešteje oz. konkatinira spremenljivke tipa <code>string</code> in <code>int</code> ali <code>int</code> in <code>float</code> itd. To je definirano v tako baznem razredu <code>string</code> kot v baznem razredu <code>string</code> . V Pythonu lahko znova definiramo vse operatorje, ne moremo pa ustvariti novih. Operatorji so definirani kot posebne funkcije baznega razreda <code>Builtin</code>, najdemo jih pod imenom <code>__<ime operatorja>__</code>.<syntaxhighlight lang="python3" line="1"> class A: def __init__(self, parameter): self.parameter = parameter #Definiramo "drugačno" ozadje funkcije __add__ def __add__(self, other): return self.parameter + other.parameter obj1 = A('Janezek') obj2 = A('Micka') print(obj1 + obj2) # Konzola izpiše: JanezekMicka </syntaxhighlight> == Kolektivni podatkovni tipi == Python pozna kar nekaj tipov spremenljivke, s katerimi lahko interpretiramo oz. integriramo množice. To so <code>list</code>, <code>tuple</code>, <code>set</code> in <code>frozenset</code>. Vsaka je malo drugačna, toda vse 4 lahko razdelimo v 2 skupini. Razdelimo jih glede na status uredbe spremenljivke. Spremenljivka je lahko ''spremenljiva'' (''mutable''), to sta <code>list</code> in <code>set</code>. Nasprotno je lahko kolektivni tip ''nespremenljiv'' (''unmutable'')'','' to sta <code>tuple</code> in <code>frozenset</code>. ''Nespremenljiv'' pomeni, da množici vrednosti programsko ne moremo dodati ene ali več vrednosti. Vrednosti znotraj množice ponavadi vsebujejo več tipov spremenljivk, z dodajanjem <code>metaclass</code> pa jih lahko naredimo homogene. Vsi kolektivni tipi, razen <code>dict</code>, vsebujejo samo enojne vrednosti, medtem ko <code>dict</code> vsebuje pare ''ključ: vrednost'' kot [[urejeni par]]. Pri teh parih so lahko spremenljivke različnih tipov, ni pa nujno. Če je prva komponenta <code>dict</code> ključa ''a'', druga pa ''b,'' lahko to izrazimo z <math>(a, b) := \{\{\{a\}, \{a, b\}\}</math>. Število elementov v vseh kolektivnih tipih je omejeno in temelji na operacijskem sistemu. Če je sistem 32-bitni, je maksimum <math>2\times31^2-1</math>, v 64-bitnem pa <math>2\times63^2 - 1</math>. Spremenljivke v kolektivnih tipih niso prave instance njihovih baznih objektov, ampak so to referenčne točke, ki vodijo do njihovega izvora<ref>{{Navedi splet|title=An Introduction to Python Lists|url=http://effbot.org/zone/python-list.htm#performance|website=effbot.org|accessdate=2020-11-06|archive-date=2020-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20201106232826/http://effbot.org/zone/python-list.htm#performance|url-status=dead}}</ref>. Zato je velikost ''množice'' odvisna od števila elementov in ne od velikosti objektov. Čas iteracije skozi celoten seznam je ne glede na dolžino enak <math>O(1)</math>, čas dodajanja pa je konstanta. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> znamke = ["Ferrari", "BMW", "Honda", "Alfa"] # To je list z 4 vrednostmi enakega tipa podatkov vse = (0, "Vito", 44, True, None, "Živjo", 2.44) # To je tuple, ki lahko vsebuje katerikoli tip podatka tabela_ocen = {"Miha":4, "Jure":2, "Jaz":5, "Nekdo":1, "Maja":4, "Nina":3} # To je dict vsebuje key and value. Key so v tem primeru imena, vsako ima svojo oceno torej value. Torej tuple ima key=string in value=intiger podatke. # vse podatke lahko izpišemo s print funkcijo print(znamke) print(vse) print(tabela_ocen) print(type(znamke)) print(type(vse)) print(type(tabela_ocen)) # Izpis konzole: # ['Ferrari', 'BMW', 'Honda', 'Alfa'] # (0, 'Vito', 44, True, None, 'Živjo', 2.44) # {'Miha':4, 'Jure':2, 'Jaz':5, 'Nekdo':1, 'Maja':4, 'Nina':3} # <type 'list'> # <type 'tuple'> # <type 'dict'> </syntaxhighlight> === Urejanje kolektivnih podatkovnih tipov === Časovna kompleksnost dodajanja elementov<ref>{{Navedi splet|title=Why is the time complexity of python's list.append() method O(1)?|url=https://stackoverflow.com/questions/33044883/why-is-the-time-complexity-of-pythons-list-append-method-o1|website=Stack Overflow|accessdate=2020-11-06}}</ref> k listi je ''ublaženi'' <math>O(1)</math>. Če imamo <code>list</code> A z močjo <math>m(A) = 8</math> in ji hočemo dodati 50 elementov, se zgodi naslednje: Prvih 8 elementov je potisnjenih v <math>O(1)</math>, 9. sproži relokacijo in odpre ostalim 8 dostop v <math>O(1)</math>. V 17. iteraciji se sproži relokacija 16 prejšnjih členov in 15 novih členov pride v <math>O(1)</math>. 33. ponovitev zanke sproži novo relokacijo 32 prejšnjih členov in v <math>O(1)</math> pride 17 novih. Po vseh relokacijah imamo časovno kompleksnost <math>O(1)</math>, v kateri je 56 kopij in 3 realokacije v <math>O(n)</math>, za <math>n = 8, 16, 32</math>. Če upoštevamo, da je to geometrijska serija je to asimptotično enako <math>O(n)</math> za ''n'' ''= končna velikost seznama''. To pomeni, da je celotna operacija potiskanja n predmetov na seznam <math>O(n)</math>. Če to amortiziramo na element, je <math>O (n) / n = O (1)</math>. Če je seznam dolg, pa se lahko časovna kompleksnost poveča tudi na <math>O(n^2)</math>. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> x = ["A", "B", "C", "D"] print(x[2]) # konzola izpiše C saj se list začne šteti z 0 # da dodamo vrednost listu uporabimo metodo append x.append("E") # to doda x listu na konec vrednost "E" # da odstranimo vrednost listu uporabimo metodo pop x.pop(1) # izbriše drugo vrednost na listu v tem primeru "B" print(x) # konzola izpiše ['A', 'C', 'D', 'E'] # če nevemo katero število pripada določeni vrednosti na listu uporabimo metodo count št_a = x.count("A") print(št_a) # izpiše 0 saj je a na prvem mestu. # Kolektivne podatkovne tipe je mogoče tudi gnezditi. j = [ [1, 2, 3], [4, 5, 6], [7, 8, 9] ] # Spremenljivka je list listov torej če uporabimo enonivojsko klicanje podatkov preko [] operatorja print(j[0]) # Izpiše [1, 2, 3] # Do dostopamo do notranje vsebine recimo števila 5 print(j[1][1]) # Izpiše 5 </syntaxhighlight> Za vsak kolektivni podatek obstaja vsaj 5 metod. == Vnos == Vnos se izraža z dvema vgrajenima funkcijama <code>input</code> in <code>raw_input</code>. Če uporabimo <code>raw_input</code> potem se vsak naš vnos šteje kot niz, če pa uporabljamo <code>input</code> moramo pred njega vstaviti tip podatka katerega hočemo pridobiti na primer: <code>int(input("Vnesi število: "))</code>, za vnos števila. <code>raw_input</code> ni več v uporabi od Python verzije 3.6.x <syntaxhighlight lang="python" line="1"> # primer raw_input keyworda x = raw_input("Vnesi svoje ime: ") print("Pozdravljen " + x + "!") print("Dolžina tvojega imena je {}".format(len(x))) # len() keyword se uporablja pri ugotavljanju dolžine določene besede # primer input keyworda y = input("Vnesi svoje ime: ") # Ekvivalent starejši raw_input k = int(input("Vnesi svojo starost: ")) print("Tvoje ime je " + y) print("Star si {}".format(k)) # intiger tipe vedno formatiramo saj se jih ne more konkatinirati s string, razen v primeru prevoda podatkovnega tipa. </syntaxhighlight> == Pogojni stavki == Pogojni stavki se uporabljajo predvsem za zastavljanje pogojev skozi katere mora neka vrednost priti, da se nekaj izvaja. Izraža se jih s ključnimi besedami <code>if</code>, <code>elif</code>, <code>else</code> in <code>match</code> (dodan v verziji 3.10). <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer if-elif-else stavka barva = input("Vnesi svojo najljubšo barvo: ") if barva == "rdeča" or barva == "modra": print("Zelo lepo") elif barva == "zelena" or barva == "rumena": print("Lepo") elif barva == "črna" or barva == "bela" or barva == "roza": print("Ne najbolje") elif barva == "rjava" or barva == "oranžna" or barva == "lila": print("Slaba izbira") else: print("Ne poznam te barve") # Primer if-else stavka s = int(input("Prosim vnesi svojo starost: ")) if s < 18: print("Dostop ni dovoljen.") else: print("Dobrodošli") # Matematični primer if 9 + 1 == 10: print("Pravilno") elif 9 + 1 != 10: print("Narobe") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer nested stavka c = input("Vnesi črko: ") k = int(input("Vnesi številko: ")) if c in ['A','B','C','D','E','F']: if k > 50: print("Uspešno") elif k <= 40: print("Skoraj uspešno") else: print("Ni uspešno") elif c in ['K','L','M','N','O']: print("Bravo zmagal si") elif len(c) < 1 and len(c) > 1: print("Moraš vpisati natanko eno črko") else: print("Napaka") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer walrus operatorja v 'while' zanki while (n := int(input("Vnesi število (0 za konec): "))) != 0: print(f"Vnesel si {n}") print("Konec") # Brez walrus operatorja bi koda izgledala tako n = int(input("Vnesi število (0 za konec): ")) while n != 0: print(f"Vnesel si {n}") n = int(input("Vnesi število (0 za konec): ")) print("Konec") </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer match stavka c = "Žaba" def zvok(): match c: case "Žaba": return "Reganje" case "Pes": return "Lajanje" case _: return "Neznano" # Ekvivalent 'default' v ostalih jezikih (npr. Java, C) print(zvok()) # vrne "Reganje" </syntaxhighlight> == Zanke == Zanke so ukazi, s katerimi lahko večkrat izvedemo nek del kode. V Pythonu poznamo 2 tipa zank: <code>for</code> in <code>while</code>. Zanka <code>for</code> ponovi nek del kode za vsakega člana nekega iterativnega podatkovnega tipa, s stavkom <code>while</code> pa izvajamo kodo, dokler nek pogoj velja. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer for zanke pozdravi = ['Živjo', 'Zdravo', 'Pozdravljeni'] for x in pozdravi: print(x) # Ali pa for i, x in enumerate(pozdravi): print(i, x) # Vrednost i in x sta razpakirana iz enumerate(pozdravi). 'i' je indeks elementa. # Izpis konzole # Živjo # Zdravo # Pozdravljeni # 0, Živjo # 1, Zdravo # 2, Pozdravljeni # Primer while zanke p = "12345" while True: r = input("Vnesi geslo: ") if r != p: print("Napačno Geslo") elif r == p: print("Dobrodošli") # Izpis konzole # Vnesi geslo: 54321 # Napačno Geslo # Vnesi geslo: 12345 # Dobrodošli </syntaxhighlight> == Moduli == Vsaka Python datoteka predstavlja natanko en modul. Modul lahko vpeljemo v drug modul s stavkom <code>import</code> oziroma s stavkom <code>from import</code>. Vsi vnešeni konstrukti (paketi, moduli, funkcije, itd.) so lahko poimenovani drugače za modul v katerega vnašamo z rezervirano besedo <code>as</code>. Denimo, da imamo sledeči Python datoteki v istem imeniku (direktoriju). '''pozdravi.py:''' <syntaxhighlight lang="python" line="1"> def reči_živjo(ime): print(f"Živjo {ime}") </syntaxhighlight> '''glavni.py:''' <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> import pozdravi as p x = "Anastazija", "Špela", "Marija" for w in x: p.reči_živjo(w) # izpis konzole # Živjo Anastazija # Živjo Špela # Živjo Marija </syntaxhighlight> Vsi stavki <code>import</code> vnašajo relativno na lokacijo trenutnega modula v datotečnem sistemu. Vnašamo lahko zato tudi npr. <code>from ..A import b as c</code> vnese modul A, ki se nahaja v starševskem direktoriju glede na trenutni modul, v katerem smo to napisali. == Paketi == Paket (angl. ''package'') je skupek modulov v nekem direktoriju. Minimalni Python paket ustvarimo če imamo v nekem direktoriju datoteko <code>__init__.py</code>. V ta direktorij nato lahko dodajamo razne module. Pakete se lahko tako kot module vnaša z <code>import</code> stavkom. Ko vnesemo paket se avtomatično izvrši <code>__init__.py</code>. == Funkcije == Funkcija je del kode, ki se izvede, ko jo kličemo. Z uporabo funkcij se izognemo večkratnemu ponavljanju iste kode, hkrati pa izboljšamo njeno berljivost. V funkcijo lahko podamo vhodne podatke, imenovane [[Parameter (računalništvo)|parametri ali argumenti]], s katerimi funkcija lahko operira. Pogosto nam funkcija tudi vrne izhodne podatke. Funkcije lahko gnezdimo. Funkcije lahko podajamo kot parametere, saj so samo [[Kazalec|kazalci]] na različne lokacije [[Pomnilnik|pomnilnika]] ter tako z njimi formiramo sintaktični sladkor, funkcijske dekoratorje (poznamo namreč tudi razredne dekoratorje). Anonimne funkcije se imenujejo lambde. Definiramo jih z besedo <code>def</code> (izjema so neimenovane funkcije <code>lambda</code>), ki ji sledi ime, nato pa seznam argumentov in dvopičje. V naslednjih vrsticah napišemo vsebino funkcije, zamaknjeno za 1 odmik. <syntaxhighlight lang="python3" line="1"> # Primer gnezdene funkcije def a(): def b(): print(42) b() print(88) a() # Izpiše: 42 in v novi vrstici 88 b() # Napaka: ta funkcija je definirana v resoluciji a()-ja ne v globalni resoluciji # Primer funkcije podane kot parameter def a(fn): print("kličem fn()") fn() def b(): print("v b()") a(b) # Izpiše : "kličem fn()" nato pa še "v b()" v novi vrstici # Zgornje se lahko zapiše s funkcijskim dekoratorjem sledeče, vendar je bolj pogosto, da def a(fn): def wrapper(): print("kličem fn()") fn() wrapper() @a def b(): print("v b()") b() # Izpiše "kličem fn()" nato "v b()" v novi vrstici @a def c(): print("v c()") c() # Izpiše "kličem fn()" nato "v c()" v novi vrstici </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> def seštej(x, y): print("Rezultat = {}".format(x + y)) seštej(2, 4) # klic funkctije # izpis 6 # Funkcija Seštej je ubistvu tako miniaturna, da jo lahko zapišemo kot lambdo seštej = lambda x, y: x + y print(seštej(2, 4)) # Izpiše 6 </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="python"> # primer funkcije brez parametrov def zahtevaj_vpis(): uporabniško_ime = input("Vnesi uporabniško ime: ") geslo = input("Vnesi geslo: ") if len(geslo) < 6: print("Geslo more vsebovati več kot 6 znakov") else: print("Dobrodošel uporabnik {}".format(uporabniško_ime)) # primer funkcije s poimenovanimi parametri # če drugi argument ni podan, se upošteva y=1 def inkrement(x, y=1): return x+y # primer funkcije s pozicijskimi parametri def odštej(a, b): return a-b število = 3 rezultat = inkrement(3) print("3 + 1 = " + str(rezultat)) print("5 - 7 = " + str(odštej(5, 7))) # izpis konzole 3 + 1 = 4 5 - 7 = -2 </syntaxhighlight> Funkcijo lahko pokličemo tudi v drugi funkciji saj so vse funkcije globalne. Z izjemo metod definiranih v '''UDR'''. <syntaxhighlight lang="python"> def pozdravi(ime): print("Živjo "+ime) def vprašanje(): i = raw_input("Vnesi ime: ") pozdravi(i) vprašanje() # izpis konzole Vnesi ime: Nekdo Živjo Nekdo </syntaxhighlight> Podatkovni tip parametrov je lahko namignjen z ti. angl. type hinting-om vendar to *ne* zagotovi deklariranega tipa (oz. statičnega tipkanja) in je samo v pomoč IDE okoljem pri indeksiranju knjižnice. <syntaxhighlight lang="python"> def odštej(a:int, b:int): print("{}".format(a + b)) def prepoznaj_tip(t:(list, dict)) if type(t) is type(list): print("Tip je list") elif type(t) is type(dict): print("Tip je dict") else: print("Tip ni prepoznan") </syntaxhighlight> ''' Primeri Funkcij ''' <syntaxhighlight lang="python"> import time def štej(od, do, zamik=0.5): while od < do: od = od + 1 # ali pa z uporabo hitrega operatorja od += 1 print(od) time.sleep(zamik) # ustavi izvajanje za zamik sekund def vnos(): ime = input("Vnesi ime: ") priimek = input("Vnesi priimek: ") print(f"Pozdravljen {ime} {priimek}") # tukaj se uporablja ti. nested funkcije pri kateri je lahko funkcija v funkciji def kalkulator(): def seštej(x, y): return x + y def odštej(x, y): return x - y def množi(x, y): return x * y def deli(x, y): return x / y def potenciraj(x, y): return x ** y def moduliraj(x, y): return x % y print("Izberi možnost") print("Seštevanje = 1") print("Odštevanje = 2") print("Množenje = 3") print("Deljenje = 4") print("Potenciranje = 5") print("Moduliranje = 6") o = str(input("Izbira: ")) p = int(input("Prvi: ") d = int(input("Drugi: ") if o == "1": seštej(p, d) elif o == "2": odštej(p, d) elif o == "3": množi(p, d) elif o == "4": deli(p, d) elif o == "5": potenciraj(p, d) elif o == "6": moduliraj(p, d) else: print("Neznana operacija.") kalkulator() # izpis konzole Izberi možnost Seštevanje = 1 Odštevanje = 2 Množenje = 3 Deljenje = 4 Potenciranje = 5 Moduliranje = 6 Izbira: 2 # jaz napisal 2 Prvi: 10 Drugi: 4 # izpis funkcije 6 </syntaxhighlight> == Konteksti == Konteksti so deli kode, v katerih se določene surovine inicializirajo in deinicializirajo avtomatično. Kontekste se definira z ti. <code>contextlib</code> standardno knjižnico. Najlažje je demonstrirati koncept na primeru branja iz datoteke. <syntaxhighlight lang="py"> # Primer brez branja datoteke konteksta fp = open("datoteka.txt", "rt") vsebina = fp.read() print(vsebina) fp.close() </syntaxhighlight> Medtem ko se z kontekstom lahko s pomočjo <code>with</code> ključne besede zapiše: <syntaxhighlight lang="py"> with open("datoteka.txt", "rt") as fp: vsebina = fp.read() print(vsebina) # fp.close() ni potreben saj bo kontekstni upravljavec sam zaprl datoteko. </syntaxhighlight> Kontekste je možno tudi gnezditi ali pa jih inicializirati več na istem nivoju. == Dekoratorji == Funkcije ter razrede lahko dekoriramo z dekoratorjem tik nad definicijo funkcije oz. razreda z <code>@ime_dekoratorja</code>. == Iteratorji == Vsak kolektivni podatkovni tip lahko spremenimo v iterator z vgrajeno funkcijo <code>iter()</code>. Ko dobimo iterator lahko nanj nato kličemo funkcijo <code>next()</code>, ki vrne nasledni element iz iteratorja. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> ime = "Anastazija" ime_iterator = iter(ime) assert next(ime_iterator) == "A" # propade če prva črka ni A. </syntaxhighlight> == Generatorji == Generatorji so funkcije, ki lahko začasno prekinejo delovanje nato pa nadaljujejo. Delovanje se prekine z rezervirano besedo <code>yield</code>. Poleg začasne prekinitve imajo generatorji še popolno prekinitev normalno z besedo <code>return</code>. Primer: <syntaxhighlight lang="python"> def naravna_stevila(): num = 0 while True: yield num num += 1 </syntaxhighlight> Vsak klic zgornje generatorske funkcije vrne število za 1 večje od prejšnjega. Možno je konstruirati generator generatorjev itd. veliko uporabnih funkcij najdemo v standardni knjižnici <code>itertools</code> ter še bolj napredne funkcije v nestandardni knjižnici <code>more_itertools</code>. == Razredi == Razredi lahko vsebujejo funkcije. Funkcije v razredu se imenujejo metode. Razrede se inicializira tako da dobimo novo instanco z <code>__init__</code> predefinirano build-in funkcijo. Pod to globalno predifinicijo spadajo tudi <code>__delattr__</code>, <code>__format__</code>, <code>__getattribute__</code>, <code>__hash__</code>, <code>__long__</code>, <code>__native__</code>, <code>__new__</code>, <code>__call__</code>, <code>__repr__</code>, <code>__nonzero__</code>, <code>__sizeof__</code>, <code>__setattr__</code>, <code>__unicode__</code>, <code>__str__</code> in drugi. Vsaka definicija od naštetih zgoraj ima svoj pomen. <syntaxhighlight lang="python"> # glavni razred class A: def __init__(self): # klic konstruktorja print("Inicializeran razred A") # podrazred class Z(A): def __init__(self): super(Z, self).__init__(A) # klic superkonstruktorja class U(Z, A): def __init__(self, m1, m2): super(Z, U, A, self).__init__(m1, m2) # klic superkonstruktorja s parametri # primer nelogičnega oziroma nepravilnega razreda class B: def __init__(self): pass # novo definirane globalne spremenljivke v razedu B B.ime = "Tone" B.priimek = "Altgr" r = B.ime # objekte in njihove člane lahko shranjujemo v spremenljivke print(r) # primer razreda za osebe class Oseba: def __init__(self, ime:str, priimek:str, starost:int, email:str): self.ime = ime # če damo pred objek parameter self lahko dostopamo do njegovih atributov self.priimek = priimek self.starost = starost self.email = email podatki = [[], []] # multidimenzionali list podatki[0].append(ime) podatki[0].append(priimek) podatki[1].append(starost) podatki[1].append(email) def zahtevaj_podatke(self): # funkcija za klic izpisa podatkov na formatni način print("Ime: {}".format(self.ime)) print("Priimek: {}".format(self.priimek)) print("Starost: {}".format(self.starost)) print("Email: {}".format(self.email) def zahtevaj_dimenzije(self): print(podatki) Jaz = Oseba("Null", "PError", 15, "abc.PError@unknown.abc") # Jaz postane Object Oseba z določenimi člani npr. ime. ter metodami za interpretacijo objekta ali postaktivnost tega objekta oziroma njegovih članov. Jaz.zahtevaj_podatke() # izpis konzole Ime: Null Priimek: PError Starost: 15 Email: abc.PError@unknow.abc # ali print(Jaz.ime) # . pomeni član nekega kolektiva v razredu. print(Jaz.priimek) print(Jaz.starost) print(Jaz.email) </syntaxhighlight> ===Referenčna izvedba=== CPython je referenčna izvedba Pythona. Napisano je v jeziku [[C]], ki ustreza standardu C89 z več izbranimi funkcijami C99 (s poznejšimi različicami C se šteje za zastarele;<ref>{{navedi splet|title=Mailman 3 Why aren't we allowing the use of C11? - Python-Dev - python.org|url=https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|access-date=2021-03-01|website=mail.python.org|language=en|archive-date=14 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414203313/https://mail.python.org/archives/list/python-dev@python.org/thread/PLXETSQE7PRFXBXN2QY6VNPKUTM6I7OD/|url-status=live}}</ref> CPython vključuje lastne razširitve C, vendar razširitve drugih proizvajalcev niso omejene na starejše različice C, lahko jih npr. Implementiramo s C11 ali [[C++]]). Program Python prevede v vmesno bajtno kodo, ki jo nato izvede navidezni stroj.<ref>{{navedi knjigo|title=Introduction to Machine Learning with Python|url=https://python.engineering/introduction-to-machine-learning-with-python/|author=Andreas C. Müller, Sarah Guido|ISBN=9781449369415|publisher=O'Reilly Media|date=2016|access-date=2021-09-27|archive-date=2021-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210906163307/https://python.engineering/introduction-to-machine-learning-with-python/|url-status=dead}}</ref> CPython je razdeljen z veliko standardno knjižnico, napisano v mešanici C in domačega Pythona. Na voljo je za številne platforme, vključno z operacijskim sistemom Windows (začenši s Python 3.9, namestitveni program Python se namenoma ne namesti v operacijski sistem [[Windows 7]] in 8; [[Windows XP]] je bil podprt do Python 3.5) in v večini sodobnih sistemov, podobnih Unixu, vključno z macOS (in Apple M1 Mac, od Pythona 3.9.1, z eksperimentalnim namestitvenim programom) in neuradno podporo za npr VMS.<ref>{{navedi splet|title=history [vmspython]|url=https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|access-date=2020-12-04|website=www.vmspython.org|archive-date=2 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202194743/https://www.vmspython.org/doku.php?id=history|url-status=live}}</ref> Prenosljivost platforme je bila ena njegovih prvih prioritet, v časovnem okviru Python 1 in 2 sta bila podprta celo OS/2 in Solaris; podpora je od takrat opuščena za številne platforme.<ref>{{navedi splet|title=Download Python for Other Platforms|url=https://www.python.org/download/other/|access-date=2020-12-04|website=Python.org|language=en|archive-date=27 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127015815/https://www.python.org/download/other/|url-status=live}}</ref> ==Generatorji dokumentacije API== Orodja, ki lahko ustvarijo dokumentacijo za Python [[API]], so med drugim pydoc (na voljo kot del standardne knjižnice), Sphinx, Pdoc in njegove vilice, Doxygen in Graphviz.<ref>{{navedi splet |title=Documentation Tools |url=https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |access-date=2021-03-22 |website=Python.org |language=en |archive-date=11 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201111173635/https://wiki.python.org/moin/DocumentationTools |url-status=live }}</ref> == Zunanje povezave == * [http://www.python.org/ Python.org] * https://www.djangoproject.com/ * [https://ucilnica.fri.uni-lj.si/file.php/166/Python%20za%20programerje.pdf Demšar, J. (2012). Python za programerje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko.] == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Skriptni jeziki]] [[Kategorija:1990 v znanosti]] [[Kategorija:Objektno orientirani programski jeziki]] {{normativna kontrola}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ cl4t1plvg725wcmjqvwz5j5xb6eeowz 14 42463 6752376 5707726 2026-09-18T08:48:39Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Televizijski seznami]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752376 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje sezname epizod. [[Kategorija:Umetnostni seznami]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] ojeoj26ezrhnqs1unjsx0k8w4qwzkfh 0 48947 6752098 6716137 2026-09-17T13:39:11Z Ljuba24b 92351 /* Vladavina cesarja Hongvuja */ 6752098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{native name|zh-hant|大明|italic=no}}<br />{{smaller|{{transliteration|zh|Dà Míng}} ([[Pinjin]])}} | image_flag = | conventional_long_name = Veliki Ming | common_name = Dinastija Ming | era = zgodnji [[novi vek]] | status = Cesarstvo | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | year_start = 1368 | year_end = 1644 | year_exile_start = 1644 | year_exile_end = 1683 | event_start = ustanovitev v Nankingu | date_start = 23. januar | event_end = [[Bitka za Peking (1644)|padec Pekinga]] | date_end = 25. april | event1 = [[Peking]] razglašen za prestolnico | date_event1 = 28. oktober 1420 | event_post = konec Južnega Minga | date_post = 1662 | p1 = Dinastija Juan | s1 = Pozni Džin (1616–1636){{!}}Pozni Džin | s2 = Dinastija Šun | s3 = Dinastija Ši | s4 = Južni Ming | s5 = Portugugalski Macau{{!}}Macau | image_coat = Seal of Ming dynasty.svg | symbol = | symbol_type = Cesarski pečat | other_symbol = | image_map = Map of Ming Chinese empire 1415.jpg | image_map_caption = Dinastija Ming leta 1415 med vladavino cesarja [[Jongle (dinastija Ming)|Jongleja]] | image_map2 = Ming Empire cca 1580 (en).svg | image_map2_caption = Kitajska pod dinastijo Ming okoli leta 1580 | capital = [[Nanking]]<br />(1368–1644){{efn|Edina prestolnica od 1368 do 1403; primarna prestolnica od 1403 do 1421; sekundarna prestolnica po 1421.}}<br />[[Beijing]]<br />(1403–1644){{efn|Sekundarna prestolnica od 1403 do 1421; primarna prestolnica od 1421 do 1644.}}{{efn|Prestolnice [[Južni Ming|Južnega Minga]] so bile [[Nanking]] (1644), Fudžov (1645–1546), [[Guangdžov]] (1646–1647) in [[Džaočing]] (1646–1652).}} | common_languages = '''Uradni jezik:'''<br />[[mandarinščina]] in <br />drugi kitajski jeziki<br />'''Drugi jeziki:'''<br /> karluški jeziki, stara ujgurščina, tibetanščina, mongolščina, džurčenščina in drugi | religion = čaščenje neba, [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], [[budizem]], [[kitajska ljudska verovanja]], [[islam]], [[katolištvo]] | currency = [[fiduciarni denar]] (1368–1450),<br /> kitajski kovanci, kitajski bankovci | leader1 = [[Hongvu]] | leader2 = [[Jongle]] | leader3 = [[Vanli]] | leader4 = [[Čongdžen]] | year_leader1 = 1368–1398 (prvi) | year_leader2 = 1402–1424 | year_leader3 = 1572–1620 (najdlje vladajoči) | year_leader4 = 1627–1644 (zadnji) | title_leader = Cesar | stat_year1 = 1393{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} | stat_area1 = | stat_pop1 = 65.000.000 | stat_year3 = 1500{{sfnp|Frank|1998|p=109}} | stat_area3 = | stat_pop3 = 125.000.000 | stat_year4 = 1600{{sfnp|Maddison|2006|p=238}} | stat_area4 = | stat_pop4 = 160.000.000 | stat_year5 = 1450<ref name="Turchin222">{{harvp|Turchin|Adams|Hall|2006|p=222}}</ref><ref name="Taagepera500">{{harvp|Taagepera|1997|p=500}}</ref> | stat_area5 = 6.500.000 | footnotes = | today = | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | GDP_nominal_per_capita = {{decrease}} 198 ''[[tael]]ov''{{sfnp|Broadberry|2014}} | HDI = | HDI_year = }} {{Infobox Chinese | title = Dinastija Ming | pic = Ming dynasty (Chinese characters).svg | piccap = "Dinastija Ming" v kitajski pisavi | picupright = 0.4 | c = 明朝 | p = Míng cháo | w = Ming<sup>2</sup> ch'ao<sup>2</sup> | mi = {{IPAc-cmn|m|ing|2|-|ch|ao|2}} | y = Ming<sup>4</sup> chiu<sup>4</sup> | ci = {{IPAc-yue|m|ing|4|-|c|iu|4}} | j = Ming<sup>4</sup> ciu<sup>4</sup> | suz = Mín záu | poj = Bêng tiâu | tl = Bîng tiâu | altname = Dinastično ime | c2 = 大明 | p2 = Dà Míng | w2 = Ta<sup>4</sup> Ming<sup>2</sup> | y2 = Daai<sup>6</sup> Ming<sup>4</sup> | ci2 = {{IPAc-yue|d|aai|6|-|m|ing|4}} | wuu2 = da men | j2 = daai<sup>6</sup> ming<sup>4</sup> | poj2 = Tāi-bêng | tl2 = Tāi-bîng }} [[Slika:Ming.jpg|thumb|200px|Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn)]] '''Dinastija Ming''' je bila [[kitajska]] [[vladarska dinastija]] med letoma 1368 in 1644. Bila je zadnja etnično [[han]]ska kitajska dinastija, ki je nasledila [[Mongoli|mongolsko]] [[dinastija Juan|dinastijo Juan]], oblast pa je predala mandžurski [[dinastija Čing|dinastiji Čing]]. [[Država]] dinastije Ming ([[kitajščina|kitajsko]]: 明朝; [[pinyin]]: míng cháo) se je imenovala tudi ''Veliki imperij Mingov'' (大明帝国). Čeprav je [[Peking]], [[glavno mesto]] Mingov, leta [[1644]] padel, so ostanki mingovskega prestola in moči, zdaj znani kot [[Južni Ming]], preživeli do leta [[1662]]. Ta dinastija se je začela kot čas [[kultura|kulturnega]] razcveta, s [[Kitajci|kitajskimi]] [[trgovec|trgovci]], ki so raziskali ves [[Indijski ocean]] in z vzponom [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], še posebno proizvodnje [[porcelan]]a, v neslutene višave. Kitajci se začetkov dinastije spominjajo kot čas miru in blaginje. »Ming« sicer pomeni svetel. Pod vladavino Mingov je bila med drugim zgrajena ogromna [[vojna mornarica]] in [[vojska]], s [[jambor|štirijambornimi]] ladjami z nosilnostjo 1500 ton in [[pehota|pehoto]] z milijonom [[vojak]]ov. Vsako leto so v severni Kitajski pridobili preko 100.000 ton [[železo|železa]], v tistem času pa so številne [[knjiga|knjige]] tiskali s [[tiskarski stroj|tiskarskimi stroji]]. Zgodnja mingovska Kitajska je bila v svojem obdobju najnaprednejša država na [[Zemlja|Zemlji]]. Ljudstvo je med njeno naslednico, [[dinastija Čing|dinastijo Čing]], močno nasprotovalo vladavini »tujcev« in obnova dinastije Ming je služila za [[mobilizacija|mobilizacijo]] ljudstva vse do sodobne dobe. ==Zgodovina== ===Ustanovitev=== ====Upor in rivalstvo upornikov==== Pred ustanovitvijo dinastije Ming je od leta 1271 do 1368 vladala mongolska [[Dinastija Juan|dinastija Juan]]. Razlage za propad Juanov vključujejo institucionalizirano etnično diskriminacijo ljudstva Han, ki je sprožila zamere in odpor, previsoko obdavčenje območij, ki jih je močno prizadela [[inflacija]], in velike poplave [[Rumena reka|Rumene reke]] kot posledico opustitve vzdrževanja namakalnih sistemov.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Posledično sta bila kmetijstvo in gospodarstvo v razsulu, med več sto tisoč kmeti, pozvanimi k popravljanju nasipov na Rumeni reki, pa je izbruhnil upor.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Uprle so se številne skupine Hanov, vključno z [[Rdeči turbani|Rdečimi turbani]] leta 1351. Rdeči turbani so bili povezani z budistično tajno združbo [[Beli lotos]]. Džu Juandžang je bil obubožan kmet in budistični menih, ki se je Rdečim turbanom pridružil leta 1352. Kmalu po poroki s posvojenko uporniškega poveljnika je pridobil velik ugled.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=190–191}} Njegove uporniške sile so leta 1356 zavzele mesto [[Nanking]],{{sfnp|Gascoigne|2003|p=151}} ki je kasneje postalo prestolnica dinastije Ming. Z razpadom dinastije Juan so se konkurenčne uporniške skupine začele boriti za oblast v državi in s tem pravice do ustanovitve nove dinastije. Leta 1363 je Džu Juandžang v [[Bitka na jezeru Pojang|bitki na jezeru Pojang]], nedvomno največji ladijski bitki v zgodovini, odstranil svojega glavnega nasprotnika in vodjo uporniške frakcije Hanov Čen Jovljanga. Džovova vojska 200.000 mornarjev, znana po ambiciozni uporabi zažigalnih ladij, je uspela premagati več kot trikrat večjo uporniško silo Hanov, ki naj bi štela 650.000 mož. Zmaga je uničila zadnjo nasprotno uporniško frakcijo in Džu Juandžangu omogočila nesporen nadzor nad bogato dolino reke [[Jangce]] in utrdila njegovo moč na jugu Kitajske. Potem ko je dinastični vodja Rdečih turbanov leta 1367 umrl v sumljivih okoliščinah, medtem ko je bil Džujev gost, ni bilo več nikogar, ki bi bil sposoben izpodbijati Džujev pohod na prestol. Džu je svoje cesarske ambicije pokazal tako, da je leta 1368 poslal svojo vojsko proti prestolnici Juan Dadu (današnji [[Peking]]).{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Zadnji juanski cesar je pobegnil proti severu v severno prestolnico Šangdu, Džu pa je z zemljo zravnal palače Juana v Daduju in nato razglasil ustanovitev dinastije Ming.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Mesto so še isto leto preimenovali v Bejping.{{sfnp|Naquin|2000|p=xxxiii}} Džu Juandžang je po prihodu na oblast privzel vladarsko ime Hongvu, kar pomeni »Veliki bojevnik«. ====Vladavina cesarja Hongvuja==== {{glavni|Hongvu}} [[Slika:A Seated Portrait of Ming Emperor Taizu.jpg|thumb|upright|Portret cesarja Hongvuja (vl. 1368–1398)]] Hongvu je takoj začel obnavljati državno infrastrukturo. Zgradil je 48 km dolg zid okoli Nankinga, pa tudi nove palače in vladne dvorane.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} ''[[Zgodovina Minga]]'' navaja, da je že leta 1364 začel pripravljati nov konfucijanski zakonik, ''Da Ming Li'', ki je bil dokončan leta 1397 in je vključeval nekatere določbe iz starega zakonika Tanga iz leta 653.{{sfnp|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Hongvu je organiziral vojaški sistem, znan kot ''vejsuo'', ki je bil podoben sistemu ''[[fubing]]'' dinastije Tang (618–907). Leta 1380 je ukazal usmrtiti kanclerja Hu Vejjonga zaradi suma zarote, ukinil položaj kanclerja in sam prevzel vlogo prvega ministra in cesarja.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=130}} Zaradi vedno večjih dvomov v zvestobo ministrov in podložnikov je Hongvu ustanovil [[Džinjivej]], mrežo tajne policije, sestavljeno iz njegove dvorne straže. Med njegovo vladavino je bilo v nizu čistk usmrčenih približno 100.000 ljudi. {{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=129–130}} Cesar Hongvu je izdal številne odloke, ki so prepovedovali mongolske prakse in razglašali njegovo namero, da Kitajsko očisti barbarskih vplivov. Hkrati je poskušal uporabiti zapuščino dinastije Juan za legitimiranje svoje oblasti ne samo na Kitajskem, ampak tudi na ozemljih, ki so bila domeni dinastije Juan. Nadaljeval je s politiko zahtev dinastije Juan po korejskih priležnicah in evnuhih, obdržal dedne vojaške ustanove v mongolskem slogu, oblačila in klobuke v mongolskem slogu, spodbujal lokostrelstvo in jahanja in veliko Mongolov vključil v vojsko Minga. Do poznega 16. stoletja je bil Mongol vsak tretji častnik v kitajski vojski. Veliko vojakov je bilo tudi iz drugih ljudstev, kot so bili [[Džurčeni]].{{sfnp|Robinson|2008|pp=365–399}} Pogosto se je dopisoval z mongolskimi, japonskimi, korejskimi, džurčenskimi, tibetanskimi in jugozahodnim obmejnim vladarji in jim svetoval, kako naj vodijo vladno in dinastično politiko ter vztrajal, da ga voditelji iz teh regij obiščejo. Na svoje ozemlje je preselil 100.000 Mongolov in jih veliko zaposlil kot stražarje v prestolnici.{{sfnp|Robinson |2020 |pp=8–9}} Zase je trdil, da ni upornik, in poskušal upravičiti svojo zmago nad drugimi uporniškimi vojskovodjami s trditvijo, da je bil božansko določen, da vzpostavi red z zatiranjem upornikov. Večina kitajskih elit v mongolskem poreklu dinastije Jing ni videla razloga za upor ali zavrnitev. Hongvu je poudarjal, da ozemlja ne osvaja od dinastije Juan, temveč od uporniških vojskovodij. S temi argumenti je poskušal prepričati Juanove lojaliste, da se pridružijo njegovi stvari.{{sfnp|Robinson|2019|pp=144–146}} Davek, ki ga je Ming prejemal od nekdanjih vazalov Juana, je izrabil kot dokaz, da je Ming prevzel legitimnost Juana. ====Jugozahodna meja==== Vojaki muslimanskih Hujev so se potem, potem ko so odslužili Mingom v kampanjah proti domorodnim ljudstvom, naselili v [[Čangde]]ju v [[Hunan]]u.{{sfnp|Shi|2002 |p=133}} Območja na jugozahodu, ki so bila nekoč del kraljestva Dali, je dinastija Ming po uspešnih pohodih vojske Hujev proti Juanu zvestim enotah Mongolov in drugih, leta 1381 priključila k svojemu cesarstvu. Vojaki generala Hujev Mu Jinga, ki je bil imenovan za guvernerja osvojene province [[Junan]], so bili v prizadevanjih za kolonizacijo jugozahoda naseljeni v Junanu.{{sfnp|Dillon|1999|p=34}} Do konca 14. stoletja je približno 200.000 vojaških kolonistov naselilo približno 2.000.000 ''mu'' (350.000 hektarjev) zemlje v današnjih provincah Junan in [[Guidžov]]. V kasnejših obdobjih je prišlo tja še približno pol milijona kitajskih naseljencev. Te migracije so povzročile velik premik v etnični sestavi regije, saj je bila prej več kot polovica prebivalstva ne-Hanov. Zamere nad tako velikimi spremembami prebivalstva ter posledično vladno prisotnostjo in politiko, naklonjeno priseljencem, je sprožila več uporov Miaov in Jaov v letih 1464 do 1466. Upore je zatrla vojska 30.000 Mingovih vojakov, vključno s 1.000 Mongoli, ki so se pridružili 160.000 lokalnim Guangšijem. Učenjak [[Vang Jangming]] (1472–1529) je potem, ko je zadušil še en upor v regiji, začel zagovarjati centralno in enotno politiko do kitajskih in avtohtonih etničnih skupin, se pravi sinizacijo lokalnih ljudstev.{{sfnp|Ebrey|1999|p=197}} ====Pohod na severovzhod==== [[Slika:Chemin de ronde muraille long.JPG|thumb|left|[[Kitajski zid]]: zidovi iz zbite zemlje iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] so bili povezani v celovit zid pod dinastijama [[Dinastija Čin|Čin]] in [[Dinastija Han|Han]], veliko večino opečnega in kamnitega zidu, ki ga vidimo danes, pa je zgradila dinastija Ming]] Po strmoglavljenju mongolske dinastije Juan in prihodu dinastije Ming leta 1368 je Mandžurija ostala pod nadzorom Mongolov. Vladala ji je dinastija [[Severni Juan]] s sedežem v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nadoblast nad mandžurskimi plemeni je sčasoma pridobil [[Nagaču]], nekdanji uradnik dinastije Juan in general [[Urjanhaji|Urjanhajev]] dinastije Severni Juan. General je hitro okrepil svojo oblast in organiziral vojsko, ki je imela več sto tisoč vojakov in bi lahko ogrozila na novo ustanovljeno dinastijo Ming in ponovno vzpostavila oblast Mongolov na Kitajskem. Ming se je odločil, da ne bo čakal na napad Mongolov. Leta 1387 jih je napadel in premagal in prisilil Nagačuja, da se je predal. Ming je Mandžurijo priključil k svojemu cesarstvu.{{sfnp|Wang|2011|p=101–144}} Zgodnji dvor Minga ni niti mogel niti si prizadeval pridobiti oblast, ki so jo Džurčenom v Mandžuriji vsilili Mongoli. Namesto tega je ustvaril odnose, ki so na koncu postali zgled za odnose z vsemi ljudstvi ob severovzhodni meji. Do konca vladavine Hongvuja so se oblikovali bistveni elementi politike do [[Džurčeni|Džurčenov]]. Večina prebivalcev Mandžurije, razen [[Divji Džurčeni|Divjih Džurčenov]], je živela v sožitju s Kitajsko. Leta 1409 je dinastija Ming pod cesarjem [[Jongle (dinastija Ming)|Jonglejem]] na bregovih rek [[Amur]] in Išiha ustanovila Regionalno nurgansko vojaško komisijo in poslal evhuha Haišija na pohod do ustja Amurja, da bi pomiril Divje Džurčene. Po smrti cesarja Jongleja je bila Regionalna nurganska vojaška komisija leta 1435 ukinjena in dvor Minga je tam prenehal delovati, čeprav so v Mandžuriji še naprej obstajale straže. Dinastija Ming je v času svojega obstoja v Mandžuriji ustanovila skupaj 384 straž (''vej'') in 24 bataljonov (''suo''). Uradi v Mandžuriji so bili verjetno le nominalni in niso nujno pomenili politične oblasti. Politična prisotnost Minga v Mandžuriji se je do njegovega poznega obdobja znatno zmanjšala.{{sfnp|Tsai|2001|p=159}} ====Odnosi s Tibetom==== [[Slika:17th century Central Tibeten thanka of Guhyasamaja Akshobhyavajra, Rubin Museum of Art.jpg|upright=.9|thumb| Tibetanska ''[[thangka]]'' Guhjasamaja Akšobhiavajra iz 17. stoletja; dvor dinastije Ming je dobival različne poklone, tudi tibetanske ''thangke'',<ref name="information office of the state council 2002 73">{{harvp|Zhang|Xiang|2002|p=73}}</ref> in prinašalce davkov v zameno obdaril s svojimi darili{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–41}}]] ''[[Zgodovina Minga |Mingši]]'', uradna zgodovina dinastije Ming, sestavljena v [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]] okoli leta 1739, navaja, da je dinastija Ming ustanovila potujoča poveljstva, ki so nadzirala [[tibet]]ansko administracijo, obenem pa obnovila nazive uradnikov nekdanje dinastije Juan iz Tibeta in znova podelila knežje nazive voditeljem tibetanskih budističnih sekt.<ref name="mingshi">{{harvp|History of Ming|loc=Geography I, III; Western Territory III}}</ref> V nasprotju s tem Turrell V. Wylie trdi, da je bil ''Mingši'' predmet stroge cenzure v korist prestiža in ugleda cesarjev Minga in zamegljuje zapleteno zgodovino kitajsko-tibetanskih odnosov v obdobju dinastije Ming.{{sfnp|Wylie|2003|p=470}} Sodobni učenjaki še vedno razpravljajo o tem, ali je imela dinastija Ming suverenost nad Tibetom ali ne. Nekateri verjamejo, da je bila ohlapna kitajska suverenost v veliki meri prekinjena, ko je cesar Džjandžing (vladal 1521-1567) na svojem dvoru preganjal [[budizem]] v korist [[Daoizem|daoizma]].{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=1–40}} Drugi poznavalci trdijo, da so verski odnosi med kitajskim dvorom in tibetanskimi lamami premalo preučeni za zanesljive zaključke.{{sfnp|Norbu|2001|p=52}}{{sfnp|Kolmaš|1967|p=32}} Tretji opažajo, da je dinastija Ming zelo potrebovala srednjeazijske konje in ohranjanje trgovanja s čajem v zameno za konje.{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–40}}{{sfnp|Sperling|2003|pp=474–75, 478}}{{sfnp|Perdue|2000|p=273}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=28–29}} Ming je v 14. stoletju občasno napadal Tibet, čemur so se Tibetanci uspešno upirali.{{sfnp|Langlois|1988|pp=139, 161}}{{sfnp|Geiss|1988|pp=417–418}} Več znanstvenikov poudarja, da dinastija Ming v nasprotju s predhodnimi Mongoli ni imela stalne vojske v Tibetu.{{sfnp|Ebrey|1999|p=227}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|p=38}} Cesar Vanli (vladal 1572–1620) je po sklenitvi mongolsko-tibetanskega zavezništvu leta 1578 poskušal ponovno vzpostaviti kitajsko-tibetanske odnose, kar je vplivalo tudi na zunanjo politiko kasnejše mandžurske dinastije Čing (1644–1912).{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=30–31}}{{sfnp|Goldstein|1997|p=8}}<ref name="Ming Biographical Dictionary 23">{{harvp|The Ming Biographical Dictionary (1976)|p= 23}}</ref> Mongoli so se vse do poznega 16. stoletja izkazovali za uspešne oborožene zaščitnike dalajlame sekte rumenih klobukov. Vse večja prisotnost Mongolov v pokrajini [[Amdo]] je dosegla vrhunec z Guši Kanovo osvojitvijo Tibeta leta 1642{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=34–35}}{{sfnp|Goldstein|1997|pp=6–9}} in ustanovitvijo [[Hošutski kanat|Hošutskega kanata]]. ===Vladavina cesarja Jongleja=== ====Vzpon na oblast==== [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Chengzu.jpg|thumb|upright|left|Cesar Jongle (vladal 1402–1424)]] Cesar Hongvu je za svojega naslednika določil svojega vnuka Džu Junvena, ki je po Hongvujevi smrti leta 1398 zavladal kot cesar [[Džjanven (dinastija Ming)|Džjanven]] (vladal 1398–1402). Najmočnejši Hongvujev sin, Džu Di, takrat še vojaško močan, se s tem ni strinjal in kmalu je izbruhnil politični obračun med njim in njegovim nečakom Džjanvenom.{{sfnp|Robinson|2000|p=527}} Potem ko je Džjanven aretiral številne Džu Dijeve sodelavce, se je Džu Di uprl in sprožil triletno državljansko vojno. Džu Di je pod pretvezo, da bo rešil mladega Džjanvena pred pokvarjenimi uradniki, osebno vodil vojsko upornikov. Vojska je do tal požgala cesarsko palačo v Nankingu, skupaj s Džjanvenom, njegovo ženo, materjo in dvorjani. Džu Di je zasedel prestol kot cesar [[Jongle (dinastija Ming)|Jongle]] (vladal 1402–1424). Zgodovinarji na njegovo vladavino na splošno gledajo kot na "drugo ustanovitev" dinastije Ming, saj je na glavo obrnil politiko svojega očeta.{{sfnp|Atwell|2002|p=84}} ====Nova prestolnica in misije v tujino==== Jongle je leta 1403 napovedal, da bo nova prestolnica Kitajske v njegovi bazi moči v [[Peking]]u in Nanking degradiral v drugotno prestolnico cesarstva. Gradnja nove prestolnice je trajala od leta 1407 do 1420 in je dnevno zaposlovala več sto tisoč delavcev.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=272}} V središču mesta je bilo zgrajeno [[Prepovedano mesto]], veličastna rezidenca cesarja in njegove družine in politično središče cesarstva. Do leta 1553 je bilo na jugu zgrajeno še Zunanje mesto in velikost Pekinga se je povečala na površino 6,5 krat 7 kilometrov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=194}} [[Slika:Noel 2005 Pékin tombeaux Ming voie des âmes.jpg|thumb|Grobnice Mingov približno 50 km severno od Pekinga; mesto zanje je izbral cesar Jongle]] V začetku leta 1405 je cesar Jongle zaupal svojemu priljubljenemu poveljniku, evnuhu Dženg Heju, velikansko floto novih ladij, namenjeno mednarodnim misijam. Med kraljestvi, ki jih je obiskal, je bilo tudi kraljestvo Kočin v [[Indija|Indiji]], ki ga je cesar razglasil za svoj protektorat.<ref name="Sen 2016 pp. 609–636">{{cite journal | last=Sen | first=Tansen | title=The impact of Zheng He's expeditions on Indian Ocean interactions | journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies | publisher=Cambridge University Press (CUP) | volume=79 | issue=3 | year=2016 | issn=0041-977X | doi=10.1017/s0041977x16001038 | pages=609–636}}</ref> Kitajci so pošiljali svoje diplomatske misije po kopnem že od [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.) in se zasebno ukvarjali s čezmorsko trgovino, vendar so bile te misije po veličini in obsegu neprimerljive z Dženg Hejevo. Ladjedelnice v Nankingu so med letoma 1403 in 1419 zgradile dva tisoč plovil, vključno z zakladnimi ladjami, dolgimi 112 do 134 m in širokimi 45 do 54 m.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=137}} Jongle je za širjenje kitajske kulture uporabljal tisk z lesorezi in vojsko za širjenje meja cesarstva. Leta 1406 je okupiral [[Vietnam]], a se je moral zaradi dolgotrajne gverilske vojne leta 1427 umakniti. Vojno je vodil Le Loj, ustanovitelj vietnamske dinastije Le.{{sfnp|Wang|1998|pp=317–327}} ====Tumujska kriza in Cao Činov upor==== [[Slika:Tribute Giraffe with Attendant.jpg|thumb|upright|Odposlanec predaja cesarju Jongleju [[Žirafa|žirafo]], darilo bengalskega kralja Sajfudin Hamza Šaha (vladal 1402-1424)]] Vodja Ojratov Esen Tajisi je julija 1449 sprožil invazijo na Kitajsko. Glavni evnuh Vang Džen je spodbudil cesarja Džengtonga (vladal 1435–1449), naj sam prevzame poveljstvo vojske in napade Ojrate. Cesar je zapustil prestolnico in oblast začasno predal svojemu polbratu Džu Čjuju. Esen Tajisi je 8. septembra porazil Džengtongovo vojsko in cesarja ujel. Dogodek je znan kot Tumujska kriza.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Ojrati so za cesarja zahtevali odkupnino, vendar jim je načrt spodletel, ko je na prestol prišel cesarjev mlajši brat in zavladal kot cesar Džingtaj (vladal 1449–1457). Poveljstvo vojske Minga je prevzel zaupnik cesarja Džingtaja, obrambni minister Ju Čjan, ki je odbil invazijo Ojratov. Ujeti cesar Džentong je postal neuporaben žeton v pogajanjih z dinastijo Ming, zato so ga osvobodili.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Bivši cesar je bil v hišnem priporu do državnega udara proti cesarju Džingtaju leta 1457,{{sfnp|Robinson|1999|p=83}} potem pa je ponovno zasedel prestol pod novim imenom Tjanšun (vladal 1457–1464). Tjanšunova vladavina se je izkazal za težavno, ker so mongolske sile znotraj vojske Minga še naprej povzročale težave. 7. avgusta 1461 so kitajski general Cao Čin in njegove čete mongolskega porekla izvedle državni udar proti cesarju Tjanšunu zaradi strahu, da bodo naslednji na njegovem seznamu čistk tistih, ki so mu pomagali v državnem udaru leta 1457.{{sfnp|Robinson|1999|pp=84–85}} Caovi uporniki so uspele zažgati zahodna in vzhodna vrata cesarskega mesta, ki jih je kasneje med bitko pogasil dež, in ubile več vodilnih ministrov, preden so bile njegove sile končno stisnjene v kot. Cao Čin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfnp|Robinson|1999|pp=79, 101–08}} Cesar Jongle je sprožil pet velikih ofenziv proti Mongolom in Ojratom severno od Velikega zidu. Nenehna grožnja vdora Ojratov je oblasti Minga spodbudila, da so od poznega 15. stoletja do 16. stoletja utrjevali Veliki zid. Delo se je izkazalo za jalovo, je pa kazalo na kitajsko vojaško miselnost.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=139}} Veliki zid ni bil mišljen kot zgolj obrambna utrdba. Njegovi stolpi so delovali bolj kot vrsta svetilnikov in signalnih postaj, ki so omogočale hitro opozarjanje na napredovanje sovražne vojske.{{sfnp|Ebrey|1999|p=208}} ===Upadanje=== ====Vladavina cesarja Vanlija==== [[Slika:Wanli-Emperor.jpg|thumb|upright|Cesar Vanli (vladal 1572–1620) v državniški ceremonialni opravi]] Dinastija Ming se je soočala s številnimi težavami, finančnimi in drugimi, ki so se začele med vladavino cesarja Vanlija (vladal 1572–1620). Vanli se je na začetku svoje vladavine obdal s sposobnimi svetovalci in se vestno trudil voditi državne zadeve. Njegov veliki tajnik Džang Džudženg je zgradil učinkovito mrežo zavezništev z višjimi uradniki, vendar za njim ni bilo nikogar, ki bi bil dovolj usposobljen, da bi ohranil stabilnost teh zavezništev.{{sfnp|Hucker|1958|p=31}} Uradniki so se kmalu začeli združevati v nasprotujoče si politične frakcije. Vanli se je sčasoma naveličal dvornih afer in pogostih političnih prepirov med svojimi ministri, zato je raje ostal za obzidjem Prepovedanega mesta, odmaknjen od svojih uradnikov.{{sfnp|Spence|1999|p=16}} Posredniki med odmaknjenim cesarjem in njegovimi uradniki so postali evnuhi, učeni uradniki pa so v upravi izgubili svoj pomen. Vsak uradnik, ki se je želel pogovoriti s cesarjem o državnih zadevah, je moral pred tem prepričati in podkupiti evnuhe.{{sfnp|Spence|1999|p=17}} Med vladavino cesarja Vanlija je bilo več vojaških pohodov, med njimi pohod proti vstajnikom v Ordosu, uporu poglavarstva Bodžov na jugozahodu Kitajske in Koreji.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=V6G50MaPJWMC&q=ordos&pg=PA27 | title=A Dragon's Head and a Serpent's Tail: Ming China and the First Great East Asian War, 1592-1598 | isbn=9780806185026 | last1=Swope | first1=Kenneth M. | date=29 April 2013 | publisher=University of Oklahoma Press }}</ref>{{sfnp|Swope |2011|p=122–125}}{{sfnp|Xie|2013|p=118–120}}{{sfnp|Herman|2007|p=164, 165, 281}}{{sfnp|Ness |1998 |p=139–140}} ====Vloga evnuhov==== [[Slika:Porcelain tea cups from the reign of the Tianqi Emperor.jpg|thumb|left|Čajni skodelici iz porcelana iz obdobja cesarja Tjančija]] Cesar Hongvu je evnuhom prepovedal, da bi se naučili brati ali se ukvarjati s politiko. Ne glede na to, so evnuhi med vladavino cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) in kasneje upravljali ogromne cesarske delavnice, poveljevali vojskam in sodelovali pri imenovanju in napredovanju uradnikov. Jongle je 75 evnuhov zadolžil za zunanjo politiko in jih pogosto pošiljal v vazalne države, vključno z [[Anam]]om, [[Mongolija|Mongolijo]], [[Otočje Rjukju|Otočjem Rjukju]] in [[Tibet]]om ter manj pogosto v bolj oddaljene kraje, kot sta [[Japonska]] in [[Nepal]]. V poznejšem 15. stoletju so odposlanci evnuhi na splošno potovali le v [[Koreja|Korejo]].{{sfnp|Tsai|1996|p=119-120}} Evnuhi so razvili lastno birokracijo, organizirano vzporedno in neodvisno od birokracije javnih uslužbencev. V zgodovini Minga je bilo več diktatorskih evnuhov, med njimi Vang Džen, Vang Dži in Liu Džin, vendar je pretirana moč tiranskih evnuhov postala očitna šele v 1590. letih, ko je cesar Vanli povečal njihove pravice v primerjavi s civilno birokracijo in jih pooblastil za pobiranje deželni davkov.{{sfnp|Spence|1999|p=17}}{{sfnp|Hucker|1958|p=11}} Evnuh Vej Džongšjan (1568–1627) je dominiral na dvoru cesarja Tjančija (vladal 1620–1627) in dal svoje politične tekmece mučiti do smrti. Med slednjimi so bili večinoma glasni kritiki frakcije Donglin. S sredstvi, namenjenimi za gradnjo grobnic prejšnjega cesarja, je ukazal po celem cesarstvu zgraditi osebne palače in templje v svojo čast. Njegovi prijatelji in družina so brez kvalifikacij pridobili pomembne položaje. Vej je objavil tudi zgodovinsko delo, v katerem je kritiziral in omalovaževal svoje politične nasprotnike.{{sfnp|Spence|1999|pp=17–18}} Nestabilnost na dvoru se je dogajala ravno v času, ko so naravne nesreče, kuga, upori in tuja invazija dosegli vrhunec. Cesar Čongdžen (vladal 1627–1644) je Veja odpustiti z dvora in Vej je kmalu zatem naredil samomor. Evnuhi so zgradili tudi lastno družbeno strukturo ter zagotavljali in pridobivali podporo klanov, iz katerih so izhajali. Društvo Heišanhuj v Pekingu je sponzoriralo gradnjo templja, v katerem so častili spomin na Gang Tieja, močnega evnuha iz dinastije Juan. Tempelj je postal vplivno oporišče za visoko rangirane evnuhe in z nekoliko zmanjšanim vplivom deloval tudi med dinastijo Čing.{{sfnp|Chen|2016|p=27–47}}{{sfnp|Robinson|1995|p=1–16}}{{sfnp|Tsai|1996|loc=[https://www.amazon.com/Eunuchs-Dynasty-Chinese-Local-Studies/dp/0791426882/ excerpt]}} ====Gospodarski zlom in naravne katastrofe==== [[Slika:Ch'iu Ying 001.jpg|thumb|Čju Jing (1494–1552): ''Pomladno jutro v palači Hana''; pozno obdobje dinastije Minga sta zaznamovala pretirano razkošje in dekadenca, ki so ju spodbudile ogromne količine srebra iz [[Južna Amerika|Južne]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerika]] in dobički od trgovanja z njim]] [[Slika:Imperial 'dragon' throne carpet, Ming Dynasty, 16th century.png|thumb|Preproga cesarskega prestola z motivom dvojnega zmaja in bisera; dinastija Ming, 16. stoletje]] V zadnjih letih Vanlijevega obdobja in obdobjih njegovih dveh naslednikov se je razvila gospodarska kriza kot posledica kroničnega pomanjkanje glavnega menjalnega sredstva imperija: [[Srebro|srebra]]. [[Portugalska|Portugalci]] so leta 1516 kot prvi vzpostavili trgovino s Kitajsko.{{sfnp|Brook|1998|p=124}} Po odločitvi cesarja Minga, da prepove neposredno trgovanje z Japonsko, so portugalski trgovci delovali kot posredniki v tej trgovini. Od Kitajske kupovali [[Svila|svilo]] in jo prodajali Japonski za srebro.{{sfnp|Spence|1999|pp=19–20}} Po nekaj začetnih sovražnostih so Portugalci leta 1557 pridobili soglasje dvora Minga, da ustanovijo [[Makav]] kot svojo stalno trgovsko bazo na Kitajskem.{{sfnp|Wills|1998|pp=343–349}} Vlogo Portugalcev pri zagotavljanju srebra so postopoma presegli [[Španija|Španci]].{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Brook|1998|p=205}}{{sfnp|Lane|2019}} Nadzor nad trgovino so delno prevzeli tudi [[Nizozemska|Nizozemci]].{{sfnp|Brook|1998|pp=206, 208}}{{sfnp|Wills|1998|pp=349–353}} [[Filip IV. Španski]] (vladal 1621–1665) je začel zatirati nezakonito tihotapljenje srebra iz [[Nova Španija|Nove Španije]] in [[Peru]]ja čez [[Tihi ocean]] prek [[Filipini|Filipinov]] proti Kitajski v prid pošiljanju srebra iz španskih latinskoameriških kolonij skozi španska pristanišča. Ljudje na Kitajskem so začeli kopičiti dragoceno srebro, saj ga je bilo vse manj, zaradi česar je razmerje med vrednostjo [[baker|bakra]] in srebra strmo padlo. V 30. letih 16. stoletja je bila [[unča]] srebra (28,35 g) vredna tisoč bakrenih novcev. Do leta 1640 se je njena cena podvojila in do leta 1643 potrojila.{{sfnp|Spence|1999|p=20}} Za kmete je to pomenilo gospodarsko katastrofo, saj so davke plačevali v srebru, medtem ko so s svojimi pridelki trgovali v bakru.{{sfnp|Spence|1999|pp=20–21}} Zgodovinarji še vedno razpravljajo o tem, ali je ravno pomanjkanje srebra povzročilo propad dinastije Ming.{{sfnp|Brook|1998}}{{sfnp|Atwell|2005|p=467–489}}{{sfnp|So|2012|p=4, 17–18, 32–34}} V zgodnjem 17. stoletju so lakote na severu Kitajske postale običajne. Glavni vzrok zanje je bilo neobičajno suho in mrzlo vreme, ki je skrajšal rastno sezono. Takšno vreme je bilo posledica obsežnega ekološkega dogodka, ki je zdaj znan kot [[mala ledena doba]].{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Lakota je skupaj z zvišanjem davkov, razširjenim vojaškim dezerterstvom, propadajočim sistemom pomoči in naravnimi nesrečami, kot so poplave, ter nezmožnost vlade, da pravilno upravlja sisteme za namakanje in nadziranje poplav, povzročila široko razširjeno izgubo življenj in normalnega vedenja.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Centralna vlada je zaradi pomanjkanja sredstev za ublažitev posledic teh nesreč naredila zelo malo. Stanje je še poslabšala velika epidemija [[Kuga|kuge]] v letih 1633–1644, ki je ubila neznano, a ogromno število ljudi.{{sfnp|Spence|1999|pp=22–24}} Leta 1556 se je med vladavino cesarja Džjandžinga v [[Šaanši]]ju zgodil najsmrtonosnejši [[potres]] vseh časov, ki je ubil približno 830.000 ljudi.{{sfnp|BBC News (2004)}} ===Padec Minga=== ====Vzpon Mandžurov==== [[Slika:Shanhaiguan.jpg|thumb|Vrata Šanhajguan v Velikem zidu, kjer so Mingi do vdora Vu Sanguija leta 1644 vedno odbili napade Mandžurov]] [[Slika:Beijingbelltower2.jpg|thumb|Pekinški Bobnarski stolp in Zvonik je zgradila dinastija Juan in obnovila dinastija Ming]] Nurhaci, vodja džjandžovskih Džurčenov, prvotno vazal dinastije Ming, ki se je uradno imel za varuha meje dinastije Ming in lokalnega predstavnika cesarske moči dinastije Ming,<ref name="chv9">The Cambridge History of China: Volume 9, The Ch'ing Empire to 1800, Part 1, by Denis C. Twitchett, John K. Fairbank, p. 29</ref> je združil džurčenske klane, da bi ustvaril novo mandžursko etnično identiteto. Ponudil se je, da bo s svojo vojsko podprl vojski Minga in Joseona proti japonskim vdorom v Korejo v 1590. letih. Predstavniki Minga so ponudbo zavrnili, vendar so mu za njegovo gesto podelili naziv general zmaj-tiger. Nurhaci je spoznal šibkost oblasti Minga v Mandžuriji in utrdil svojo oblast s kooptacijo ali osvajanjem okoliških ozemelj. Leta 1616 se je razglasil za kana in ustanovil dinastijo [[Kasnejši Džin]]. Leta 1618 se je odkrito odpovedal nadvladi dinastije Ming in ji s ''[[Sedem velikih zamer|Sedmimi velikimi zamerami]]'' dejansko napovedal vojno.{{sfnp|Spence|1999|p=27-28}} Leta 1636 je Nurhacijev sin Hong Tajdži svojo dinastijo v Mukdenu, sedanjem Šenjangu, preimenoval v [[Veliki Čing]]. Mukden je bil njegova prestolnica od leta 1625.{{sfnp|Spence|1999|pp=24, 28}}{{sfnp|Chang|2007|p=92}} Hong Tajdži je prevzel tudi kitajski cesarski naslov ''huangdi'', razglasil obdobje Čongde (Čaščenje kreposti) in spremenil etnično ime svojega ljudstva iz Džurčen v Manču.{{sfnp|Chang|2007|p=92}}{{sfnp|Spence|1999|p=31}} Leta 1636 je med drugo mandžursko invazijo na Korejo premagal Joseon in ga prisilil, da postane vazal Činga. Korejci so se kmalu zatem odpovedali svoji dolgotrajni zvestobi dinastiji Ming.{{sfnp|Spence|1999|p=31}} ====Upor, invazija in propad==== Kmet vojak Li Dzičeng se je s svojimi sovojaki v zahodnem [[Šaanši]]ju v zgodnjih 1630. letih uprl, ker vlada Minga tja ni poslala prepotrebnih zalog.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Leta 1634 ga je general Minga ujel in osvobodil pod pogojem, da se vrne v službo.{{sfnp|Spence|1999|pp=21–22}} Njun dogovor je propadel, ko je lokalni sodnik ukazal usmrtiti šestintrideset njegovih soupornikov. Lijeve čete so se za usmrtitev maščevale z ubijanjem uradnikov in se upirale do leta 1635. Središče upora je bil Rongjang v provinci [[Henan]].{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Do leta 1640 je nekdanji vojak in Lijev tekmec Džang Šjiandžong (1606–1647) z ustanovitvijo [[dinastije Ši]] ustvaril trdno bazo upornikov v [[Čengdu]]ju v [[Sečuan]]u. Li je iz svojega središča v Hubeju širil svoj vpliv v Šaanšiju in Henanu.{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Leta 1640 so se množice stradajočih kitajskih kmetov, ki niso mogli plačevati davkov in jih ni bilo več strah pred pogosto poraženo kitajsko vojsko, začele združevati v ogromne skupine upornikov. Kitajska vojska, ujeta med brezplodna prizadevanja, da bi premagala mandžurske roparje s severa in ogromne kmečke upore v provincah, je v bistvu razpadla. Neplačano in slabo hranjeno vojsko je brez večjega boja premagal Li Dzičeng in se preimenoval v kneza Šuna. 25. aprila 1644 je Peking padel v roke uporniške vojske pod Li Dzičengovim vodstvom. Cesar Čongdžen, zadnji iz dinastije Ming, se je obesil na drevo v cesarskem vrtu pred [[Prepovedano mesto|Prepovedanim mestom]].<ref name="spence 25">Spence, 25.</ref> [[Osem praporov]] je izkoristilo priložnost in prečkalo [[Kitajski zid|Veliki zid]], potem ko jim je mejni general Minga Vu Sangui (1612–1678) odprl vrata na prelazu Šanhaj. Vu Sangui je vedel, da prihaja Li Džičengova vojska in se je sprva nameraval upreti Mandžurom, potem pa se je po tehtni presoji postavil na njihovo stran.{{sfnp|Spence|1999|pp=32–33}} Osem praporov pod vodstvom mandžurskega princa Dorgona (1612–1650) in Vu Sanguija je pri Šanhajguanu uničila Lijevo vojsko in nato krenila proti Pekingu. 6. junija so Mandžuri in Vu Sangui vstopili v prestolnico in za vladarja Kitajske razglasili mladega cesarja Šundžija. Li Dzičeng je pobegnil na zahod in poleti 1645 umrl in s tem končal dinastijo Šun. Eno poročilo pravi, da je naredil samomor, drugo pa, da so ga do smrti pretepli kmetje, potem ko so ga ujeli pri kraji njihove hrane.{{sfnp|Spence|1999|p=33}} Ming kljub izgubi Pekinga in smrti cesarja še ni bil popolnoma uničen. Nanking, Fudžian, Guangdong, Šanši in Junan so bili trdnjave odpora Minga. Za prestol se je potegovalo več kandidatov, zato vojska Minga ni bila enotna. Razpršene ostanke dinastije Ming v južni Kitajski po letu 1644 so zgodovinarji 19. stoletja kot celoto imenovali dinastija [[Južni Ming]].{{sfnp|Dennerline |1985 |p=824–25}} Bastione odpora Južnega Minga je do leta 1662 enega za drugim uničil Čing. Leta 1662 je bil ujet in usmrčen cesar Jongli, zadnji iz dinastije Ming. Manjša lojalistična gibanja v korist dinastije Ming so nadaljevala do razglasitve [[Tajvan|Republike Kitajske]]. ==Vlada== ===Province, prefekture, podprefekture in okraji=== [[Slika:Ming divisions.png|thumb|Province dinastije Ming leta 1409]] Cesarstvo Ming je bilo po mnenju več [[Sinologija|sinologov]]{{sfnp|Fan|2016|p=97}} ''"eno najdaljših obdobij urejene vladavine in družbene stabilnosti v zgodovini človeštva"''. Dinastija Ming je prevzela pravinčni upravni sistem [[Dinastija Juan|dinastije Juan]]. Trinajst provinc Minga tvori temelje sodobnih kitajskih provinc. V [[Dinastija Song|dinastiji Song]] je bila največja upravna enota okraj (''lu'').{{sfnp|Yuan|1994|pp=193–194}} Po invaziji [[Džurčeni|Džurčenov]] leta 1127 je dvor Songa ustanovil štiri polavtonomna regionalna poveljstva, ki so temeljila na teritorialnih in vojaških enotah in imela svoje sekretariate. Slednja so v dinastijah Juan, Ming in Čing služila kot provincialne uprave.{{sfnp|Hartwell|1982|pp=397–398}} Birokracija province Minga je imela tri komisije: civilno, vojaško in nadzorno. Pod ravnjo province (''šeng'') so bile prefekture (''fu'') na čelu s prefektom in podprefekture (''džov'') na čelu s podprefektom. Najnižja upravna enota je bil okraj (''šjan'') na čelu s sodnikom. obstajali tudi dve veliki območji, ki nista pripadali nobeni provinci. To sta bili metropolitanski območji (''jing''), povezani z [[Nanking]]om in [[Peking]]om.{{sfnp|Hucker|1958|p=5}} ===Ustanove in uradi=== ====Institucionalni trendi==== [[Slika:Gugong.jpg|thumb| [[Prepovedano mesto]], uradna cesarska rezidenca dinastij Ming in Čing od leta 1420 do leta 1924]] Za razliko od glavnega osrednjega upravnega organa, splošno znanega kot [[Trije oddelki in šest ministrstev]], ki so ga imele različne dinastije od poznega Hana (202 pr. n. št. do 220 n. št.), je imela uprava Minga samo en oddelek, Sekretariat, ki je nadziral šest ministrstev. Po usmrtitvi kanclerja Hu Vejjonga leta 1380 je cesar Hongvu ukinil Sekretariat, Cenzorat in glavno vojaško komisijo ter osebno prevzel vodstvo šestih ministrstev in petih regionalnih vojaških komisij.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}}{{sfnp|Chang|2007|loc=p. 15, footnote 42}} Iz državne uprave je bila izrezana cela raven uradov, ki so jo samo delno obnovili kasnejši vladarji.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}} Kasneje je bil ustanovljen Veliki sekretariat, sprva tajniška ustanova, ki je cesarju pomagala pri upravnih dokumentih, vendar ni zaposlovala visokih svetovalcev ali kanclerjev. Cesar Hongvu je leta 1391 poslal svojega naslednika v Šaanši, da bi ''"obiskal in pomiril"'' regijo. Leta 1421 je cesar Jongle zadolžil 26 uradnikov, da potujejo po imperiju in opravljajo podobne preiskovalne in državne naloge. Do leta 1430 so ti uradniki uradno postali veliki koordinatorji. Ponovo je bil ustanovljen Cenzorat z zaposlenimi preiskovalnimi cenzorji, kasneje z glavnimi cenzorji. Do leta 1453 so veliki koordinatorji dobili naslov pomočnika glavnega cenzorja in dovoljenje za neposreden dostop do cesarja.{{sfnp|Chang|2007|p=16}} Tako kot v prejšnjih dinastijah je provincialne uprave nadziral potujoči inšpektor iz Cenzorata. Cenzorji so imeli pooblastilo za neposredno obtožbo nevestnih uradnikov, za razliko od višjih uradnikov, ki so to smeli storiti samo po triletnem ocenjevanju nižjih uradnikov. {{sfnp|Chang|2007|p=16}}{{sfnp|Hucker|1958|p=16}} Čeprav je v zgodnjem obdobju Minga prišlo do decentralizacije državne oblasti znotraj provinc, se je v 1420. letih začel trend delegiranja centralnih vladnih uradnikov kot navideznih guvernerjev provinc. Do pozne dinastije Ming so bili centralni vladni uradniki delegirani v dve ali več provinc kot vrhovni poveljniki in podkralji. Takšen sistem je omogočal nadzor civilnih ustanov nad vojsko in njenim vplivom.{{sfnp|Hucker|1958|p=23}} ===Veliki sekretariat in šest ministrstev=== [[Slika:Portrait of Jiang Shunfu.jpg|thumb|upright=.9|Džjang Šunfu, uradnik cesarja Hongdžija; žerjava na njegovih prsih pomenita, da je bil uradnik prvega razreda]] Vladne institucije na Kitajskem so imele približno dva tisoč let podoben vzorec, vendar je vsaka dinastija ustanovila posebne urade in pisarne, ki so odražali njene posebne potrebe in interese. V administraciji Minga so se cesarjevi pomočniki imenovali veliki sekretarji in so pod cesarjem Jonglejem (vladal 1402–1424) urejali papirologijo. Pod cesarjem Hongšijem (vladal 1424–1425) so bili imenovani za najvišje uradnike agencij in velikega učitelja, ki je bil najvišji nefunkcionalni položaj v državi.{{sfnp|Hucker|1958|pp=29–30}} Veliki sekretariat je svoje člane dobival iz [[Akademija Hanlin|Akademije Hanlin]] in veljal za del cesarske in ne ministrske oblasti in bil zato včasih v nasprotju s cesarjem in ministri.{{sfnp|Hucker|1958|p=30}} Sekretariat je deloval kot usklajevalna agencija, medtem ko je bilo šest ministrstev neposredni upravni organ države, zadolžen za prihodke, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela:{{sfnp|Hucker|1958|pp=31–32}} # Ministrstvo za osebje je bilo pristojno za imenovanja, ocenjevanje zaslug, napredovanja in degradacije uradnikov ter podeljevanje častnih nazivov.{{sfnp|Hucker|1958|p=32}} # Ministrstvo za finance je skrbelo za zbiranje popisnih podatkov, pobiranje davkov in ravnanje z državnimi dohodki. Podrejena pa sta mu bila dva denarna urada.{{sfnp|Hucker|1958|p=33}} # Ministrstvo obredov je bilo zadolženo za državne obrede, druge obrede in daritve. Nadziralo je registre budističnih in daoističnih duhovnikov in sprejemanje odposlancev iz vazalnih držav.{{sfnp|Hucker|1958|pp=33–35}} # Vojno ministrstvo je bilo zadolženo za imenovanja, napredovanja in degradacije vojaških častnikov, vzdrževanje vojaških objektov, opreme in orožja ter kurirsko službo.{{sfnp|Hucker|1958|p=35}} # Ministrstvo za pravosodje je bilo zadolženo za sodne in kazenske postopke, vendar ni imelo nadzorne vloge nad cenzuro ali Velikim revizijskim sodiščem.{{sfnp|Hucker|1958|p=36}} # Ministrstvo za javna dela je bilo zadolženo za državne gradbene projekte, najemanje obrtnikov in delavcev za začasno službo, proizvodnjo državne opreme, vzdrževanje cest in kanalov, standardizacijo uteži in mer ter zbiranje virov s podeželja. {{sfnp|Hucker|1958|p=36}} ====Uradi in pisarne cesarjevega gospodinjstva==== [[Slika:Ming coinage 14th 17th century.jpg|thumb|upright=1.2|Kovanci dinastije Ming, 14.–17. stoletje]] Cesarjevo gospodinjstvo so skoraj v celoti upravljali evnuhi in dvorne dame z lastnimi pisarnami.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Služabnice so bile organizirane v Urad za obisk palače, Urad za slovesnosti, Urad za oblačila, Urad za hrano, Urad za spalnico, Urad za obrt in Urad za nadzor osebja.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Po letu 1420 so evnuhi začeli prevzemati položaje teh dam, dokler jim ni ostal samo Urad za oblačila s štirimi pomožnimi uradi.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Cesar Hongvu (vladal 1368–1398) je svoje evnuhe organiziral v Direktorat za pomočnike palače. Ko se je moč evnuhov na dvoru povečala, so se razširili tudi njihovi uradi na končnih dvanajst direktoratov, štirimi urade in osem pisarn.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Dinastija je imela obsežno cesarsko gospodinjstvo, ki ga je sestavljalo na tisoče evnuhov pod vodstvom Direktorata za pomočnike palače. Evnuhi so bili razdeljeni v različne direktorate, zadolžene za nadzor osebja, ceremonialne obrede, hrano, pripomočke, dokumente, hleve, pečate, oblačila itd.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za oskrbo s kurjavo, glasbo, papir in kopel.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za orožje, srebrnino, pralnico, pokrivala, izdelavo predmetov iz brona, proizvodnjo tkanin, kleti in vrtove.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Najvplivnejši evnuh v direktoratu za ceremonial je včasih deloval kot ''[[De iure - de facto|de facto]]'' diktator države.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11, 25}} V cesarjevem gospodinjstvu je obstajal tudi državni urad, imenovan Pisarna za pečate, ki je sodeloval z agencijami evnuhov pri vzdrževanju cesarskih pečatov.{{sfnp|Hucker|1958|pp=25–26}} Obstajali so tudi državni uradi za nadzor nad zadevami cesarskih princev.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} ===Osebje=== ====Uradniki učenjaki==== [[Slika:Ming Dynasty Activities of Minister of War Wang Qiong.jpg|thumb|upright=1.35|Kariera javnega uslužbenca se je začela z opravljanjem izpitov za javno službo (levo) in nadaljevala do visokega položaja v vladi (desno)]] Cesar Hongvu je od 1373 do 1384 v svojih uradih zaposloval uradnike, izbrane samo na podlagi priporočil. Po letu 1384 so bili za uradnike učenjake na več uradniških ravneh uvedeni strogi sprejemni izpiti, ki jih je prva uvedla [[dinastija Sui]] (581–618).{{sfnp|Hucker|1958|p=12}}{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfnp|Ebrey|1999|pp=145–146}} Sistem izpitov je teoretično omogočal vsakomur, z izjemo trgovcev, da se je pridružil vrstam cesarskih uradnikov. V resnici sta čas in finančna sredstva, potrebna za študij v pripravah na izpit, na splošno omejila kandidate na tiste, ki so prihajali iz premožnih slojev. Vlada je pri imenovanju uradnikov natančno določila pokrajinske kvote, kar naj bi omejilo monopolizacijo oblasti veleposestniškega plemstva iz najbogatejših regij, kjer je bilo izobraževanje najbolj razvito. Širitev tiskarstva od vladavine [[Dinastija Song|dinastije Song]] je povečala širjenje znanja in število potencialnih kandidatov za izpite po provincah. Za začetnike so bile natisnjene poštevanke in osnovni besednjaki, za kandidate na višjih ravneh pa poceni zvezki konfucijanskih klasikov in uspešnih odgovorov na izpitih.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=198–202}} [[Slika:Ming-Beamtenprüfungen1.jpg|thumb|left| Čju Jing (1494–1552), črnilo na svili: kandidati, ki so opravljali izpite za državne službe, se gnetejo pred zidom, na katerem so objavljeni rezultati izpitov {{sfnp|Ebrey|1999|p=200}}]] Kot v prejšnjih obdobjih, so bila izpitna vprašanja osredotočena na klasična [[Konfucijanstvo|konfucijanska]] besedila, medtem ko je bila večina izpitnega gradiva osredotočena na [[Štiri knjige in Pet klasik|Štiri knjige]], ki jih je v 12. stoletju napisal [[Džu Ši]].{{sfnp|Ebrey|1999|p=198}} Izpite iz obdobja dinastije Ming je bilo od leta 1487 morda težje opraviti zaradi "osemkrakega eseja", ki je temeljil na naprednih literarnih trendih. Izpiti za napredovanje z lokalne ravni so postali zahtevnejši, zato so bili uspešnim kandidatom podeljeni ustrezni nazivi. Uradniki so bili razvrščeni v devet hierarhičnih razredov s po dvema stopnjama. Plače so bile odvisne od položaja in nominalno izplačane v pikulah riža. Provincialni diplomanti so bili takoj razporejeni na nižja delovna mesta. Diplomanti na višjih ravneh, ki so opravili dvorni izpit, so prejeli diplomo ''džinši'' (dobesedno 'predstavljeni učenjak'), ki jim je zagotavljala visok uradniški položaj.{{sfnp|Brook|1998|p=xxv}} V 276 letih vladavine dinastije Ming je bilo na devetdesetih dvornih izpitih podeljenih 24.874 diplom.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11–14}} Ebrey navaja, da je bilo v danem trenutku samo dva do štiri tisoč uradnikov z diplomo ''džinši'', se pravi približno samo eden od 10.000 odraslih moških. Diplomantov z najnižjo stopnjo diplome ''šengjuan'' (dobesedno 'vladni študent') je bilo v danem trenutku do 16. stoletja približno 10.000.{{sfnp|Ebrey|1999|p=199}} [[Slika:PanYongzheng-ProcessionalTombFigurines-ShanghaiMuseum-May27-08.jpg|thumb|upright=1.35| Procesijske figurice iz šanghajske grobnice Pana Jongženga, uradnika dinastije Ming, ki je živel v 16. stoletju]] Najdaljši mandat na nekem položaju je trajal devet let. Uspešnost uradnikov so vsaka tri leta ocenjevali višji uradniki. Uspešno ocenjeni so napredovali, zadostno ocenjeni so ostali na svojih položajih, ocenjeni kot neustrezni pa so bili degradirani za en razred. V skrajnih primerih bi lahko bili odstavljeni ali celo kaznovani. Iz sistema ocenjevanja so bili izvzeti uradniki četrte ali višje stopnje, od katerih se je pričakovalo, da bodo priznali vsako svojo napako. V okrožnih in prefekturnih šolah je bilo več kot 4.000 učiteljev, ki so bili vsakih devet let podvrženi ocenjevanju. Glavni inštruktor na prefekturni ravni je bil enak diplomantu drugega okrožnega razreda. Izobraževanje prestolonaslednika je nadziralo Nadzorništvo cesarskih inštrukcij, ki ga je vodil veliki inštruktor, uvrščen v prvi razred tretje stopnje.{{sfnp|Hucker|1958|pp=15–17, 26}} Zgodovinarji razpravljajo o tem, ali je izpitni sistem razširil ali skrčil družbeno mobilnost navzgor. Po eni strani izpiti niso bili odvisni od socialnega ozadja kandidata in so bili teoretično odprti za vsakogar, v praksi pa so pomenili dolga leta zelo dragega in prefinjenega učenja, kakršnega so si lahko privoščile le zelo bogate plemiške družine. V praksi je imelo 90 odstotkov prebivalcev nemogoč dostop zaradi pomanjkanja izobrazbe, zato je imelo enake možnosti za premik na vrh samo 10 odstotkov prebivalcev iz najvišjih slojev. Priprave na izpite so vsebovale študij klasične kitajščine, uporabo pogovorne mandarinščine, kaligrafijo in zapletene poetične zahteve osemkrakega eseja. V sistemu je prevladovalo tradicionalno plemstvo, ki se je naučilo, da sta pot do uspeha konservativnost in odpor do novih idej. Kritiki so več stoletji opozarjali na te težave, vendar je izpitni sistem zato postal le bolj abstrakten in manj pomemben za potrebe Kitajske.{{sfnp|Elman|1991|p=7–28}} Strokovnjaki se strinjajo, da je bil osemkraki esej glavni vzrok za ''"kulturno stagnacijo in gospodarsko zaostalost Kitajske"''. Benjamin Ellman na drugi strani trdi, da je imel tudi nekaj pozitivnih lastnosti, saj je oblika eseja spodbujala ''"abstraktno razmišljanje, prepričljivost in prozaično obliko"'' in da je njegova dovršena struktura odvračala od ''"tavajoče, neosredotočene pripovedi"''.{{sfnp|Elman|2000|p=380, 394, 392}} ====Nižji uradniki==== [[Slika:Ming Emperor Xuande playing Golf.jpg|thumb|upright=1.35|Neznan avtor iz Šuandejevega obdobja (1425–1435): Cesar Šuande s svojimi evnuhi igra ''čujvan'', podoben [[golf]]u]] Uradniki učenjaki, ki so vstopili v državno službo z opravljenimi izpiti, so službovali kot izvršilni uradniki v mnogo večjem korpusu nižjih uradnikov. Razmerje med njimi in nižjimi uradniki je bilo ena proti štiri. Charles Hucker ocenjuje, da jih je bilo nižjih uradnikov po vsem imperiju morda celo 100.000. Opravljali so pisarniška in tehnična opravila za vladne urade, vendar se jih ne sme zamenjevati z liktorji, kurirji in prenašalci. Nižji uradniki so bili občasno ocenjevani in bili po devetih letih službovanja lahko povišani na nek nižji uradniški položaj.{{sfnp|Hucker|1958|p=18}} ====Evnuhi, princi in generali==== [[Slika:Detail of The Emperor's Approach, Xuande period.jpg|thumb|left|Kočija cesarja Vanlija, ki jo vlečejo sloni in spremlja konjenica; detajl slike ''Cesarev prihod'']] Med dinastijo Ming so evnuhi pridobili moč brez primere nad državnimi zadevami. Eden od najučinkovitejših vzvodov njihove moči je bila tajna služba, na začetku dinastije nameščena v tako imenovanem Vzhodnem skladišču in kasneje v Zahodnem skladišču. Tajno službo je nadziral Direktorat za ceremonial, ki je imel zato pogosto absolutno oblast. Evnuhi so bili razvrščeni v razrede, tako kot državni uslužbenci, vendar so imeli njihovi razredi štiri stopnje namesto devetih.{{sfnp|Hucker|1958|pp=24–25}}{{sfnp|Mote|2003|p=602–606}} Potomci cesarjev dinastije Ming so postali princi in poveljniki (običajno nominalnih) vojaških poveljstev in dobili letne štipendije in velika posestva. Imeli so naziv kralj (王, wáng), vendar na svojih posestih niso imeli nobene upravne funkcije. V vojaških zadevah so sodelovali le med vladavinama prvih dveh cesarjev.{{sfnp|Hucker|1958|p=8}} Vzrok za to je bil deloma upravičen upor princa Jana. Po ustoličenju cesarja Jongleja je cesar uvedel politiko razoroževanja svojih bratov in jim dodelil fevde daleč od militarizirane severne meje. Princi niso službovali v nobenem organu državne uprave, so pa skupaj s soprogami in plemenitimi sorodniki delovali na cesarskem klanskem sodišču, ki je nadziralo cesarsko rodoslovje.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} Tako kot uradniki učenjaki so bili tudi vojaški častniki razvrščeni v hierarhične razrede in vsakih pet let ocenjeni.{{sfnp|Hucker|1958|p=19}} Vojaški častniki so bili manj ugledni kot uradniki. Eden od vzrokov za razlike je bilo dedovanje častniškega položaja in ne pridobivanje položaja izključno na podlagi zaslug. Drug razlog so bile konfucijanske vrednote, ki so iskanje znanja (''ven'') postavljale pred nasilje (''vu'').{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=109–112}} Četudi so vojaški častniki veljali za manj prestižne, niso bili izvzeti iz opravljanja izpitov za državne službe. Po letu 1478 je vojska organizirala celo lastne izpite za preverjanje vojaških veščin.{{sfnp|Hucker|1958|pp=19–20}} Cesarji dinastije Ming so sicer prevzeli ustaljeno vojaško strukturo iz obdobja dinastije Juan, vendar so ustanovili delovno mesto potujočega vojaškega inšpektorja. V prvi polovici dinastije Ming so na višjih vojaških položajih prevladovali častniki plemenitega rodu. V drugi polovici dinastije so jih sčasoma izpodrinili možje bolj skromnega porekla.{{sfnp|Robinson|1999|pp=116–117}} ==Družba in kultura== ===Književnost in umetnost=== [[Slika:Lofty Mt.Lu by Shen Zhou.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1467): ''Vzvišena gora Lu'']] [[Slika:Pipa MET DP218070.jpg|thumb|upright|left|Okrašena hrbtna stran ''[[Pipa (glasbilo)|pipe]]'' iz obdobja dinastije Ming]] Med dinastijo Ming, zlasti v gospodarsko uspešni spodnji dolini Jangzija, so cvetele [[Kitajska književnost|književnost]], [[Tradicionalno kitajsko slikarstvo|slikarstvo]], [[pesništvo]], [[glasba]] in različne vrste kitajske [[Opera|opere]]. Kratka proza je bila priljubljena že v času dinastije Tang (618–907), med dinastijo Ming pa je najbolj osupljiv literarni razvoj doživel ljudski roman.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=104–105}} Medtem ko je bila plemiška elita dovolj izobražena, da je v celoti razumela klasično kitajščino, so tisti z osnovno izobrazbo postali obširno potencialno občinstvo za književnost in uprizoritvene umetnosti, pisane in govorjene v ljudski kitajščini.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=202–203}} Literati so v tem obdobju uredili ali razvili velike kitajske romane v zrelo obliko. Mednje spadata ''[[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]]''<ref>Naslov slovenske izdaje romana. V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1960.</ref> in ''[[Potovanje na zahod]]''. Roman ''[[Džin ping mej]]'', objavljen leta 1610, vključuje stara gradiva, vendar kaže trend k neodvisni kompoziciji in ukvarjanju s psihologijo.{{sfnp|Plaks|1987|pp=55–182}} V kasnejših letih dinastije sta Feng Menglong in Ling Mengču uvedla novosti s kratko fikcijo v ljudskem jeziku. Enako domiselni so bili gledališki scenariji. Najbolj znanega, ''[[Paviljon potonike]]'', je napisal Tang Šjandzu (1550–1616). Njegova prva uprizoritev je bila v Paviljonu princa Tenga leta 1598. Vrhunec sta dosegla tudi neformalni [[esej]] in [[potopis]]. Šu Šjake (1587–1641), avtor popotniške literature, je objavil svoje ''Potovalne dnevnike'' v 404.000 pismenkami in informacijami o vsem, od lokalne [[Geografija|geografije]] do [[Mineralogija|mineralogije]].{{sfnp|Needham|1959|p=524}}{{sfnp|Hargett|1985|p=69}} Založništvo zasebnih časopisov v Pekingu se prvič omenja leta 1582. Do leta 1638 je ''Pekinški list'' prešel z lesotiska na tisk s premičnimi črkami.{{sfnp|Brook|1998|p=xxi}} V poznem obdobju Minga se je za bralstvo trgovskega razreda razvilo novo literarno področje moralnega vodnika poslovne etike.{{sfnp|Brook|1998|pp=215–217}} [[Slika:Mingdynasty.jpg|thumb|left|upright|Pesnitev Min Dinga, 17. stoletje]] V nasprotju s Šu Šjakejem, ki se je v svojih potopisih osredotočal na tehnične vidike, je kitajski pesnik in uradnik Juan Hongdao (1568–1610) uporabljal potopis kot izraz svoje želje po individualizmu, avtonomiji in frustraciji nad konfucijansko dvorno politiko.{{sfnp|Chang|2007|pp=318–319}} Juan se je želel osvoboditi etičnih kompromisov, ki so bili neločljivi od kariere učenjaka-uradnika. To protiuradno čustvo v Juanovi potopisni literaturi in poeziji je dejansko sledilo tradiciji pesnika in uradnika Su Šija iz dinastije Song (1037–1101).{{sfnp|Chang|2007|p=319}} Juan Hongdao in njegova brata Juan Dzongdao (1560–1600) in Juan Džongdao (1570–1623), so bili ustanovitelji Gonganske šole pisanja.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Njihovo zelo individualistično šolo pesništva in proze je konfucijanski establišment kritiziral zaradi njene povezanosti z intenzivno čutno liriko, ki je bila očitna tudi v ljudskih romanih, kot je ''Džin ping mej''.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Nova priljubljena romantična literatura se je dotaknila celo plemičev in učenjakov, ki so kot sorodne duše iskali [[Kurtizana|kurtizane]], da bi pouprizorili ljubezenske zgodbe, ki jih dogovorjene poroke pogosto niso mogle zagotoviti ali sprejeti.{{sfnp|Brook|1998|pp=229–231}} [[Slika:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|upright| Čen Hongšov (1598 –1652): albumi slik majhnega formata so postali priljubljeni že v dinastiji Song]] [[Slika:Shen Zhou at age 80.Palace Museum Beijing.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1427–1509), ustanovitelj slikarske šole Vu, ki je veliko prispevala h kitajski umetnosti]] Znani slikarji v dinastiji Ming so bili Ni Dzan, Dong Čičang in mojstri Šen Džov, Tang Jin, Ven Džengming in Čju Jing. Naslanjali so se na tehnike, sloge in kompleksnost slikanja, ki so jih dosegli njihovi predhodniki v dinastijah Song in Juan, in dodali svoje tehnike in sloge. Znani umetniki dinastije Ming so se lahko preživljali samo s slikanjem zaradi visokih cen, ki so jih zahtevali za svoja umetniška dela, in velikega povpraševanja visoko kultivirane skupnosti po dragocenih umetninah. Umetniku Čju Jinguju so nekoč plačali 2,8 kg srebra, da je naslikal dolg zvitek za osemdeseti rojstni dan matere bogatega pokrovitelja. Priznani umetniki so pogosto imeli spremljevalce, včasih tudi amaterje, zaposlene občasno ali slikarje s polnim delovnim časom.{{sfnp|Ebrey|1999|p=201}} [[Slika:Ming dynasty Xuande mark and period (1426–35) imperial blue and white vase, from The Metropolitan Museum of Art. 明宣德 景德鎮窯青花貫耳瓶, 纽约大都博物馆 .jpg|thumb|upright|Modro bela vaza iz porcelana iz obdobja cesarja Šuandeja (1426–1435); Metropolitanski muzej umetnosti, New York]] Obdobje dinastije Ming je znano tudi po [[Keramika|keramiki]] in [[porcelan]]u. Glavno središče proizvodnje porcelana je bil Džingedžen v provinci Džjangši. To obdobje je znano predvsem po modro belem porcelanu, vendar so proizvajali tudi drugačnega. Tovarne porcelana Dehua v Fudžujanu so proizvajale porcelan po evropskih okusih in iz njega do konca 16. stoletja ustvarile kitajski izvozni porcelan. Znani so postali tudi posamezni lončarji, na primer He Čaodzong, ki je v začetku 17. stoletja zaslovel s svojim slogom kipov iz belega porcelana. Ocenjuje se, da so v pozni dinastiji Ming v Evropo izvozili približno 16 % v Fudžujanu proizvedenega porcelana, preostanek pa je bil namenjen Japonski in Jugovzhodni Aziji.{{sfnp|Brook|1998|p=206}} Izrezljani motivi na lakiranih lesenih izdelkih in motivi, glazirani na izdelkih iz porcelana, so prikazovali zapletene prizore, po zapletenosti podobne tistim v slikarstvu. Te predmete je bilo mogoče najti v domovih premožnih poleg vezene [[Svila|svile]] in izdelkov iz [[žad]]a, [[Slonovina|slonovine]] in [[cloisonne]]ja. Hiše bogatih so bile opremljene tudi s pohištvom in rešetkami iz palisandra. V zasebnih delovnih sobah učenjakov so bili tudi materiali za pisanje, vključno z dovršeno izrezljanimi držali za čopiče iz kamna ali lesa.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Prefinjen umetniški okus je zagotavljal posel trgovcem z umetninami in celo prevarantom, ki so sami izdelovali imitacije in lažne napise.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Jezuit Matteo Ricci je med bivanjem v Nankingu zapisal, da so bili kitajski prevaranti iznajdljivi pri ustvarjanju ponaredkov in velikih dobičkov.{{sfnp|Brook|1998|pp=224–225}} Previdnemu novincu so bili na razpolago vodniki, ki so prepoznali ponaredke. Liu Tong (umrl 1637) je celo napisal knjigo, natisnjeno leta 1635, ki je svojim bralcem razlagala, kako prepoznati lažne in pristne umetnine.{{sfnp|Brook|1998|p=225}} Razkril je, da je mogoče [[bron]]aste izdelke iz obdobja cesarja Šuandeja (vladal 1426–1435) potrditi s presojo njegovega sijaja, izdelke iz porcelana iz obdobja cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) pa po njihovi debelini.{{sfnp|Brook|1998|pp=225–226}} ===Vera=== [[Slika:SFEC BritMus Asia 021.JPG|thumb|left|upright|Glaziran kamnit kipec daoističnega božanstva; dinastija Ming, 16. stoletje]] Prevladujoča verska prepričanja v času dinastije Ming so bile različne oblike kitajskih ljudskih verovanj in trije nauki – [[konfucijanstvo]], [[daoizem]] in [[budizem]]. Tibetanski lame, ki jih je podpirala dinastija Juan, so padli v nemilost, zgodnji cesarji dinastije Ming pa so bili še posebej naklonjeni daoizmu. Vernikom, ki so prakticirali daoizem, so podelili številne položaje v državnih obrednih uradih.<ref name="dickwang">{{harvp|Wang|2012|p=11}}</ref> Cesar Hongvu je omejil kozmopolitsko kulturo mongolske dinastije Juan, plodovit princ Ning Džu Čuan pa je celo sestavil enciklopedijo, ki je napadala budizem kot tuj kult, škodljiv za državo, in enciklopedijo, ki je bila kasneje vključena v daoistični kanon.<ref name="dickwang"/> Cesar Jongle in poznejši cesarji so močno podpirali tibetanski budizem, gradnje, tiskanja suter, obrede in drugo, da bi dobili podporo budističnega občestva. Jongle se je poskušal prikazati kot budistični idealni kralj ''[[čakravarti]]''.<ref>{{navedi knjigo |last1=David M. Robinson |last2=Dora C. Y. Ching |last3=Chu Hung-Iam |last4=Scarlett Jang |last5=Joseph S. C. Lam |last6=Julia K. Murray |last7=Kenneth M. Swope |title=Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |date=2008 |publisher=Harvard East Asian Monographs |isbn=978-0-674-02823-4 |chapter=7 in 8 }}</ref> Nekaj dokazov kaže, da je bil pri tem uspešen.{{sfnp|Robinson|2020|pp=203–207}} Po vsej Kitajski je bil dobro uveljavljen tudi [[islam]]. Njegova zgodovina naj bi se začela s Saadom ibn Abi Vakasom v času dinastije Tang in močno uradno podporo v času dinastije Juan. Dinastija Ming je podporo zelo omejila, a je v zgodnjem obdobju še vedno imela več uglednih muslimanskih osebnosti, vključno s pomorščakom [[Dženg He]]jem in generali Čang Jučunom, Lan Jujem, Ding Dešingom in Mu Jingom med vladavino cesarja Hongvuja. Islamski viri dvomijo, da so bili muslimani. Ne glede na to je prisotnost muslimanov v vojskah, ki so pregnale Mongole proti severu, povzročila postopen premik v kitajskem dojemanju muslimanov. Iz statusa "tujcev" so prešli v status "znanih tujcev".{{sfnp|Lipman|1998|p=38-39}} Cesar Hongvu je napisal 100 znakov dolgo hvalnico islamu in preroku [[Mohamed]]u. Cesarji dinastije Ming so močno sponzorirali gradnjo mošej in podeljevali velikodušne svoboščine za prakticiranja islama.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hagras|first=Hamada|title=The Ming Court as Patron of the Chinese Islamic Architecture: The Case Study of the Daxuexi Mosque in Xi'an|date=2019-12-20|url=http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|journal=SHEDET|issue=6|pages=134–158|doi=10.36816/shedet.006.08|doi-access=free|access-date=2024-02-02|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018002837/http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|url-status=dead}}</ref> [[Slika:He Chaozong 1.JPG|thumb|upright|Bodhisatva Mandžušri, porcelan, 17. atoletje{{sfnp|Needham|1965|pp=171–172}}]] Prihod dinastije Ming je bil sprva uničujoč za [[krščanstvo]]. Cesar Hongvu je v prvem letu svoje vladavine razglasil osemdeset let stare [[Frančiškani|frančiškanske]] misijone za nezakonite.{{sfnp|Leslie|1998|p=15}} Izginila je tudi stoletja stara vzhodna pravoslavna cerkev. V kasnejšem obdobjem dinastije Ming je prišel na Kitajsko nov val krščanskih misijonarjev, zlasti [[Družba Jezusova|jezuitov]], ki so v svojih argumentih za spreobrnitev uporabljali novo zahodno znanost in tehnologijo. Po ustanovitvi Kolegija sv. Pavla v [[Makav]]u leta 1579 so se jezuiti tam učili kitajščine in se seznanjali s kitajsko kulturo. Najvplivnejši je bil [[Matteo Ricci]], čigar ''[[Zemljevid Mattea Riccija|Popoln zemljevid vseh kraljestev sveta]]'' je obrnil na glavo tradicionalno geografijo po vsej vzhodni Aziji. Riccijevo delo s spreobrnjencem Šu Guangčijem je leta 1607 privedlo do prvega kitajskega prevoda [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''. Na steli dinastije Šjan iz leta 1625 je med drugim zapisano tudi dovoljenje, da se krščanstvo obravnava kot stara in uveljavljena vera in ne kot nov in nevaren kult. Glede obsega prakticiranja krščanstva obstajajo velika nesoglasja. Poskus Riccijevih naslednikov, da bi razširili svoj vpliv, je privedel do incidenta v Nankingu leta 1616, v katerem so štiri jezuite izgnali v Makav, druge pa za šest let izrinili iz javnega življenja.{{sfnp|Wong|1963|pp=30–32}} Vrsta spektakularnih neuspehov kitajskih astronomov, vključno z izostankom mrka, ki sta ga izračunala Šu Guangči in Sabatino de Ursis, in vrnitev jezuitov, ki so se predstavljali kot izobraženi učenjaki po konfucijanskem zgledu,{{sfnp|Ebrey|1999|p=212}} je obnovila njihovo prisotnost. Proti koncu dinastije Ming so [[dominikanci]] v Rimu sprožili polemiko o kitajskih obredih, ki je sčasoma privedla do popolne prepovedi krščanstva pod dinastijo Čing. Med Riccijevo misijo v Pekingu je z njim navezal stike tudi predstavnik približno 5.000 [[Judje|Judov]] iz Kajfenga in mu predstavil dolgo zgodovino Judov na Kitajskem.{{sfnp|White|1966|pp=31–38}}. Poplava leta 1642, ki jo je povzročil guverner Kajfenga, je opustošila judovsko skupnost. Izgubila je pet od dvajsetih družin, [[Sinagoga|sinagogo]] in večino ''[[Tora|Tore]]''.<ref name="XX">{{harvp|Xu|2003|p=47}}.</ref> ===Filozofija=== ====Vang Jangmingovo konfucijanstvo==== [[Slika:王守仁.jpg|thumb|upright|[[Vang Jangming]] (1472–1529), ki se šteje za najvplivnejšega konfucijanskega misleca po Džu Šiju]] Med dinastijo Ming so dvor in kitajski literati na splošno sprejeli novokonfucijanske doktrine učenjaka Džu Šija, čeprav je bila neposredna linija njegove šole uničena, ko je cesar Jongle leta 1402 iztrebil deset družin sorodnikov Fanga Šjaoruja. Učenjak dinastije Ming, ki je najbolj vplival na naslednje generacije, je bil [[Vang Jangming]] (1472–1529), čigar učenja so v njegovem času napadali zaradi podobnosti s ''čan'' budizmom. Vang Jangming je na podlagi Džu Šijevega koncepta "razširitve znanja" trdil, da lahko kdorkoli, ne glede na poreklo ali izobrazbo, postane tako moder kot sta bila [[Konfucij]] in [[Mencij]]. Po njegovem mnenju njuni spisi niso viri resnice, temveč le vodniki, v katerih bi po natančnem preučevanju našli tudi napake.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} Kmet z veliko izkušenj in inteligence naj bi bil torej modrejši od uradnika, ki se je naučil klasike na pamet, ni pa izkusil resničnega sveta. {{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} ====Konzervativna reakcija==== [[Slika:Confucius on his way to Luoyang.jpg|thumb|upright|[[Konfucij]] na poti v [[Luojang]], prestolnico dinastija [[Dinastija Džov|Džov]]; tiskana risba iz dinastije Ming]] Učenjaki-birokrati so bili previdni glede Vangove heterodoksije, vse večjega števila njegovih učencev, ko je bil še na položaju, in njegovega splošnega družbeno uporniškega sporočila. Da bi omejili njegov vpliv, so ga pogosto pošiljali opravljat vojaške zadeve in dušit upore daleč stran od prestolnice. Njegove ideje so kljub temu prodrle v glavni tok kitajske misli in spodbudile novo zanimanje za daoizem in budizem.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Poleg tega so začeli ljudje dvomiti o veljavnosti družbene hierarhije in zamisli, da bi moral biti učenjak nad kmetom. Vang Jangmingov učenec in delavec v rudniku soli Vang Gen je predaval preprostim prebivalcem o izobraževanju za izboljšanje njihovega življenja, medtem ko je njegov privrženec He Šinjin izpodbijal povzdigovanje in poudarjanje družine v kitajski družbi.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Njegov sodobnik Li Dži je celo učil, da so ženske intelektualno enake moškim in da jim je treba zagotoviti boljšo izobrazbo. Tako Li kot He sta nazadnje umrla v zaporu, zaprta zaradi ''"širjenja nevarnih idej"''.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=283}} Te ''"nevarne zamisli"'' o izobraževanju žensk so že dolgo pred tem sprejele nekatere matere{{sfnp|Ebrey|1999|p=158}} in [[Kurtizana|kurtizane]], ki so bile tako pismene in spretne v kaligrafiji, slikanju in poeziji kot njihovi moški gostje.{{sfnp|Brook|1998|p=230}} Liberalnim pogledom Vang Jangminga sta nasprotovala cenzura in [[Akademija Donglin]], ki sta bili ponovno ustanovljeni leta 1604. Konservativci iz teh ustanov so želeli oživiti ortodoksno konfucijansko etiko. Konservativci, kot je bil Gu Šjančeng (1550–1612), so nasprotovali Vangovi ideji o prirojenem moralnem znanju in trdili, da je to preprosto legitimacija za brezvestno vedenje, kot sta pohlepna prizadevanja in osebna korist. Ti dve smeri konfucijanske misli, utrjeni s pojmovanjem obveznosti kitajskih učenjakov do svojih mentorjev, sta se razvili v vsesplošno frakcionaštvo med državnimi ministri, ki so izrabili vsako priložnost, da sodijo članom druge frakcije. {{sfnp|Ebrey|1999|p=213}} ===Mestno in podeželsko življenje=== {{Wide image|南都繁會圖 01.jpg|1500px|Čju Jing: ''Vrvež v Nankingu ''.|dir=rtl}} {{multiple image | align = center | total_height = 400px | mode=nolines | image_style=border:none; |footer=Mestno življenje v dinastiji Ming | image1 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 13.jpg | image2 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 12.jpg | image3 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 11.jpg | image4 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 10.jpg }} [[Slika:Seal Paste Box (Yinnihe) with Litchi Stems LACMA M.87.205a-b (1 of 2).jpg|upright|thumb|Lakirana izrezljana lesena škatlica za črnilo; dinastija Ming]] Vang Gen je imel filozofska predavanja za številne preproste ljudi iz različnih regij. Skupnosti so že dinastiji Song postajale manj izolirane, kar je postalo še bolj očitno v dinastiji Ming, ko so se razdalje med tržnimi mesti manjšale. Vse več je bilo šol, verskih združenj in drugih lokalnih prostovoljnih organizacij in stikov med izobraženci in nešolanimi vaščani.{{sfnp|Ebrey|1999|p=206}} Meje med mesti in vasmi so postajale zamegljene, saj so bila primestna območja s kmetijami tik zunaj mesta in v nekaterih primerih znotraj mestnega obzidja. Zamegljene so postajale tudi meje med tradicionalnimi štirimi poklici (''shì nóng gōng shāng''), saj so obrtniki včasih delali na kmetijah, kmetje pa so v času pomanjkanja pogosto potovali v mesta, da bi našli delo.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Po očetu je bilo mogoče, vendar ne obvezno, izbrati ali podedovati različne poklice. Mednje so spadali izdelovalci krst, železarji in kovači, krojači, kuharji in izdelovalci rezancev, trgovci na drobno, upravitelji gostiln, čajnic ali vinarn, čevljarji, rezalci pečatov, lastniki zastavljalnic, vodje bordelov in trgovski bankirji. V preprost bančni sistem so bile vključene tudi menjalnice.{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Tako rekoč vsako mesto je imelo [[Javna hiša|javno hišo]] z moškimi in ženskimi prostitutkami.{{sfnp|Brook|1998|pp=229, 232}} Moški katamiti so dosegali višjo ceno kot priležnice, saj se je na [[homoseksualnost]] z najstnikom gledalo kot na znak elitnega statusa.{{sfnp|Brook|1998|pp=232–223}} Javna kopališča so postala veliko pogostejše kot v prejšnjih obdobjih.{{sfnp|Schafer|1956|p=57}} Mestne trgovine in trgovci na drobno so prodajali različno blago, tudi poseben papirnati denar, ki so ga zažgali ob žrtvovanju prednikov, luksuzno blago, pokrivala, fino blago, čaje in drugo.{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Manjše, revne in razpršene skupnosti niso mogle imeti stalnih trgovin in so kupovale na občasnih tržnicah in pri potujočih krošnjarjih. Že majhno mestno jedro je omogočalo tudi preprosto šolanje, prenašanje novic in govoric, verske festivale, nastope potujočih gledaliških skupin, pobiranje davkov in centre za razdeljevanje pomoči v obdobjih pomanjkanja. [[Slika:邝璠《便民图纂·耕织图·耘田》.jpg|thumb|Pletje njive, ilustracija v Fan Kuangovem ''Bjanmintuzuanu'']] Kmetje na severu so se preživljali s pridelavo [[Pšenica|pšenice]] in [[proso|prosa]], medtem ko so kmetje južno od reke Huaj intenzivno gojili [[riž]] in imeli jezera in ribnike, kjer so lahko gojili race in ribe. Gojenje murv za [[Sviloprejka|sviloprejke]] in [[Čajevec|čajevca]] je bilo razširjeno večinoma južno od reke Jangdzi. Še južneje so kot osnovne kulture gojili [[sladkorni trs]] in [[citrus]]e.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Nekateri prebivalci goratega jugozahoda so se preživljali s prodajo lesa iz trdega [[bambus]]a. Reveži so tudi kuhali [[Oglje|lesno oglje]], žgali apno iz lupin [[Ostriga|ostrig]], izdelovali lončeno posodo in pletli rogoznice in košare.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Na severu so potovali najpogosteje s konji in kočijami, na jugu pa pluli po neštetih rekah, kanalih in jezerih. Na jugu je bilo veliko premožnih posestnikov in kmetov najemnikov, severno od reke Huaj pa so kmetje zaradi ostrejšega podnebja živeli malo nad eksistenčnim pragom.{{sfnp|Spence|1999|p=14}} V zgodnji dinastiji Ming so veljali najstrožji zakoni o razkošju v kitajski zgodovini. Prebivalcem je bilo prepovedano nositi fino svilo in oblačila živo rdeče, temno zelene ali rumene barve. Prebivalci niso smeli nositi škornjev ali klobukov ''guan''. Ženske niso smele nusiti okraskov iz zlata, žada, biserov ali smaragdov. Trgovcem in njihovim družinam je bila prepovedana uporaba svile. Od srednjega obdobja Minga ti zakoni niso več veljali.{{sfnp|Zhou|1990|p=34–40}} ==Znanost in tehnologija== [[Slika:Chinese Fining and Blast Furnace.jpg|thumb|Pridobivanje železa iz železove rude; enciklopedija Tjangong Kajvu iz leta 1637]][[Slika:Zhenghe-sailing-chart.gif|thumb|Dženg Hejev zemljevid znanega sveta: zgoraj je Indija, zgoraj desno Cejlon in ob spodnjem robu vzhodna Afrika; označene so tudi plovne poti in razdalje]] Po razcvetu znanosti in tehnologije v dinastiji Song je dinastija Ming morda doživljala manj napredka v znanosti in tehnologiji v primerjavi z zahodnim svetom. Ključni napredek kitajske znanosti v poznem Mingu je spodbudil ravno stik z Evropo. Leta 1626 je [[Adam Schall|Johann Adam Schall von Bell]] napisal ''Juandžigšuo'' (dobesedno ''Gledanje v daljavo z optičnim steklom''), prvo kitajsko razpravo o [[Daljnogled|teleskopu]]. Leta 1634 je cesar Čongdžen dobil teleskop pokojnega polihistorja [[Johann Schreck|Johanna Schrecka]] (1576–1630).{{sfnp|Needham|1959|pp=444–445}} Heliocentrični model sončnega sistema so katoliški misijonarji na Kitajskem zavračali in zamolčali, vendar so ideje [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]] in [[Galileo Galilei]]a počasi le pricurljale na Kitajsko. Začelo se je s poljskim jezuitom Michaelom Boymom (1612–1659) leta 1627, razpravo Adama Schalla von Bella leta 1640, in nazadnje s prihodom Josepha Edkinsa, Alexa Wylieja in Johna Fryerja v 19. stoletju.{{sfnp|Needham|1959|pp=444–447}} Katoliški jezuiti na Kitajskem so na dvoru promovirali kopernikansko teorijo in hkrati v svojem pisanju sprejemali ptolemajski sistem. Katoliški misijonarji na Kitajskem so šele leta 1865 podprli heliocentrični model, ko so to storili njihovi protestantski sodobniki.{{sfnp|Wong|1963|loc=str. 31, op. 1}} Čeprav sta osnovo [[Trigonometrija|trigonometrije]] na Kitajskem postavila že [[Šen Kuo]] (1031–1095) in [[Guo Šoudžing]] (1231–1316), so naslednje pomembno delo v kitajski trigonometriji objavili šele leta 1607 s prizadevanji [[Šu Guangči]]ja in [[Matteo Ricci|Mattea Riccija]].{{sfnp|Needham|1959|p=110}} Ironično je, da so bili nekateri izumi iz starodavne Kitajske na Kitajskem ponovno uvedeni z znanjem iz Evrope v času poznega Minga. Mednje je spadal na primer poljski mlin.{{sfnp|Needham|1965|pp=255–257}} V 16. stoletja je [[kitajski koledar]] potreboval temeljito reformo. Dinastija Ming je sprejela Guo Šovdžingov koledar ''[[Šovši]]'' iz leta 1281, ki je bil tako natančen kot [[gregorijanski koledar]], vendar ga Direktorat za astronomijo Minga ni uspel redno prilagajati, morda zaradi pomanjkanja strokovnega znanja. V dinastiji Ming so namreč položaji v uradih postali dedni, statuti Minga pa so prepovedovali zasebno ukvarjanje z astronomijo.{{sfnp|Peterson|1986|p=47}}{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} Leta 1595 je popravek koledarja predložil princ Džu Dzajju, vendar ga je ultrakonzervativna astronomska komisija zavrnila. Džu Dzajju je odkril tudi sistem uglaševanja, znan kot enakomerna uglasitev, ki ga je v Evropi istočasno odkril [[Simon Stevin]] (1548–1620).{{sfnp|Kuttner|1975|pp=166–167}} Leto prej je izboljšavo koledarja priporočal Šing Yunlu, vendar je njegov predlog zavrnil nadzornik Astronomskega urada zaradi zakona o prepovedi zasebne dejavnosti v astronomiji. Šing je kasneje skupaj s Šu Guangčijem sodeloval pri reformi koledarja leta 1629 v skladu z zahodnimi standardi.{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} [[Slika:Ming-marine-compass.jpg|thumb|left|24-točkovna kompasna karta, ki jo je uporabljal Dženg He med svojim raziskovanjem]] Ko je ustanovitelj dinastije Ming Hongvu naletel na mehanske naprave, shranjene v palači dinastije Juan v [[Peking|Kanbalik]]u (plesoče krogle na curkih vode v vodometih, mehaniziran tiger, naprave z zmajevo glavo, ki so bruhale meglice parfuma, in mehanske ure) jih je povezal z dekadenco mongolskih vladarjev in jih ukazal uničiti.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Naprave je v celoti opisal direktor oddelka Ministrstva za dela Šjao Šun, ki je skrbno opisal tudi podrobnosti o arhitekturi in postavitvi palače dinastije Juan.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Evropski jezuiti, med njimi tudi Matteo Ricci in Nicolas Trigault, so kasneje na kratko omenili avtohtone kitajske ure s pogonskimi kolesi.{{sfnp|Needham|1965|p=438}} Tako Ricci kot Trigault sta tudi poudarila, da so bili evropski urni mehanizmi iz 16. stoletja veliko naprednejši od običajnih naprav za merjenje časa na Kitajskem. Med kitajskimi mehanizmi sta omenila vodne ure in ''"druge instrumente z vrtljivimi kolesi"''.{{sfnp|Needham|1965|p=509}} Kitajski zapisi opisujejo ''"peščeno uro s petimi kolesi"'', mehanizem, ki ga je uvedel Džan Šijuan (ustvarjal 1360–1380), ki je vključeval lopatico in nepremično številčnico. {{sfnp|Needham|1965|p=511}} Peščeno uro s kolesi je izboljšal Džov Šušue (ustvarjal 1530–1558), ki je dodal četrti veliki zobnik, spremenil prestavna razmerja in razširil odprtino za pretok peska, ker so se starejši modeli prepogosto mašili.{{sfnp|Needham|1965|pp=510–511}} [[Slika:Ricciportrait.jpg|thumb|upright|Ju Venhui: Portret Mattea Riccija, naslikan v letu njegove smrti (1610)]] Kitajci so bili navdušeni nad evropsko tehnologijo, gostujoči Evropejci pa nad kitajsko. Leta 1584 je [[Abraham Ortelius]] (1527–1598) v svojem atlasu ''Theatrum Orbis Terrarum'' predstavil nenavadno kitajsko inovacijo namestitve jamborov in jader na vozove, podobno kot na ladje.{{sfnp|Needham|1965|p=276}} Enciklopedist Song Jinšing (1587–1666) je v svoji enciklopediji ''[[Tjangong Kajvu]]'' iz leta 1637 dokumentiral široko paleto tehnologij ter metalurških in industrijskih procesov, mehanske in hidravlične naprave za poljedelstvo in namakanje,{{sfnp|Song|1966|pp=7–30, 84–103}} navtično tehnologijo, kot so vrste plovil in oprema za potapljanje z masko za lovce na bisere,{{sfnp|Song|1966|pp=171–72, 189, 196}}{{sfnp|Needham|1971|p=668}}{{sfnp|Needham|1971|pp=634, 649–50, 668–69}} postopke gojenja sviloprejke skozi celo leto in tkanje svile s statvami,{{sfnp|Song|1966|pp=36–36}} taljenja v talilnem loncu in [[kaljenje]], {{sfnp|Song|1966|pp=237, 190}} praženje [[pirit]]a in pridobivanje žvepla, ene od sestavin [[smodnik]]a, pridobivanje [[železo|železa]] iz železove oksidne rude in uporabo orožja s smodniškim polnjenjem, vžigalno vrvico in jeklenim kresilnim kolescem.{{sfnp|Needham|1987|pp=205, 339ff}}. [[Slika:Ming Dynasty eruptor proto-cannon.jpg|thumb|upright|left|Top iz ''[[Huolongdžing]]a'', razprave o smodniškem strelnem orožju, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] pred smrtjo slednjega leta 1375]] [[Agronomija|Agronom]] [[Šu Guangči]] (1562–1633) se je v svojem delu ''[[Nongdženg Čuanšu]]'' osredotočil na [[kmetijstvo]], zlasti na namakanje, gnojenje, pomoč v obdobjih lakote, gospodarske in tekstilne izdelke ter empirično opazovanje elementov, ki so dali vpogled v zgodnje razumevanje [[Kemija|kemije]].{{sfnp|Needham|1984|pp=65–66}} Na začetku dinastije Ming se je razvilo veliko novih orožij s smodnikom. Do sredine poznega obdobja Minga so Kitajci kljub temu začeli pogosto uporabljati topništvo in strelno orožje v evropskem slogu.{{sfnp|Needham|1987|p=372}} ''[[Huolongdžing]]'', razprava o orožju s smodnikom, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] malo pred smrtjo slednjega 16. maja 1375, s predgovorom, ki ga je leta 1412 dodal Džjao,{{sfnp|Needham|1987|pp=24–25}} je vsebovala opise veliko vrst najsodobnejšega orožja s smodnikom tistega časa. Med to orožje so spadale votle, s smodnikom napolnjene eksplozivne topovske krogle,{{sfnp|Needham|1987|p=264}} kopenske mine z zapletenin sprožilnim mehanizem padajočih uteži, zatičev in jeklenega kolesnega zaklepa za vžig vžigalnih vrvic,{{sfnp|Needham|1987|pp=203–205}} mornariške mine,{{sfnp|Needham|1987|p=205}} nameščene na rakete s krilci,{{sfnp|Needham|1987|pp=498–502}} večstopenjske rakete, ki so jih poganjale pospeševalne rakete in nato vžgale roj manjših raket,{{sfnp|Needham|1987|p=508}} in ročne topove z do desetimi cevmi.{{sfnp|Needham|1987|p=229}} To sofisticirano orožje je omogočila ogromna železarska industrija s središčem v severni Kitajski, ki je proizvedla okoli 125.000 ton železa letno.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Kennedy |first=Paul M. |title=The rise and fall of the great powers: economic change and military conflict from 1500 to 2000 |url=https://archive.org/details/risefallofgreatp00paul |date=1989 |publisher=Fontana Press |isbn=978-0-00-686052-5 |location=London}}</ref> Železo je bilo namenjeno predvsem vladi in oboroževanju. [[Li Šidžen]] (1518–1593) je bil eden od najbolj priznanih [[Farmakologija|farmakologov]] in zdravnikov v kitajski zgodovini. Njegov ''[[Bencao Gangmu]]'' je medicinsko besedilo s 1892 vnosi, od katerih ima vsak vnos svoje ime (''gang'') in sopomenke. V besedilih iz 16. stoletja je podrobno opisano [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]], ki ga je mogoče zaslediti že v zgodnejši ljudski medicini. V času dinastije Ming je bilo objavljenih okrog petdeset besedil o zdravljenju [[Črne koze|črnih koz]].<ref name="Hopkins">{{harvp|Hopkins|2002|p=[https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk/page/110 110]|ps=}}</ref> Kitajci so leta 1498 prvi izumili moderno zobno ščetko s trdimi svinjskimi ščetinami.{{sfnp|The Library of Congress (2007)}} ==Prebivalstvo== [[Slika:Chen Hongshou, Appreciating Plums, detail.jpg|thumb|upright|Čen Hongšov (1598–1652): ''Občudovanje sliv''; na sliki je gospa z ovalno pahljačo, ki uživa v lepoti sliv]] Sinološki zgodovinarji razpravljajo o številu prebivalcev v posameznih obdobjih dinastije Ming. Zgodovinar Timothy Brook ugotavlja, da so številke iz popisov prebivalstva vprašljive, ker so zaradi davčnih obveznosti številne družine prijavile manjše število oseb v svojih gospodinjstvih, številni okrožni uradniki pa manjše število gospodinjstev v svojih okrožjih.{{sfnp|Brook|1998|p=27}} Družine v celem cesarstvu so pogosto prijavljale manjše število otrok, zlasti deklic{{sfnp|Brook|1998|p=267}} in celo odraslih žensk.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} Prefektura Daming v Severnem Džiliju je leta 1502 poročala o 378.167 moških in samo 226.982 ženskah.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Vlada je poskušala revidirati številke z uporabo ocen pričakovanega povprečnega števila ljudi v vsakem gospodinjstvu, vendar to ni rešilo problema davčne registracije.{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}} Del neravnovesja med spoloma je mogoče pripisati praksi detomorov deklic. Praksa detomorov je dobro dokumentirana in na Kitajskem stara več kot dva tisoč let. Sodobni avtorji so jo opisali kot ''"razprostranjeno"'' in da jo ''"izvaja skoraj vsaka družina"''.{{sfnp|Kinney|1995|p=200–01}} Dramatično izkrivljenega razmerja med spoloma, ki je do leta 1586 v mnogo okrajih preseglo 2:1, verjetno ni mogoče razložiti samo z detomori.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Xuanzong.jpg|thumb|upright|Cesar [[Šuande]] (vladal 1425–1435) je leta 1428 izjavil, da se njegovo prebivalstvo zmanjšuje zaradi gradnje palače in vojaških avantur, čeprav se je v resnici večalo{{sfnp|Brook|1998|p=28}}]] V popisu leta 1381 je bilo preštetih 59.873.305 ljudi. V popisu davčnega urada se je število leta 1391 zmanjšalo za približno 3 milijone ljudi. Poročanje o premajhnih številkah je bilo leta 1381 razglašeno za kaznivo dejanje, zato je potreba po preživetju mnoge prisilila, da so opustili davčno registracijo in odšli iz regij, kjer je cesar Hongvu poskušal prebivalstvu vsiliti svoj zakon. Ho Pingti je v svojih ''Študijah o prebivalstvu Kitajske'' za leto 1393 številko revidiral na 65 milijonov in hkrati ugotavljal, da v popis niso bila všteta velika območja severne Kitajske in obmejna območja.{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} Brook navaja, da se je število prebivalcev v uradnih popisih po letu 1393 gibalo med 51 in 62 milijoni, vendar je dejansko naraščalo.{{sfnp|Brook|1998|p=28}} William Atwell navaja, da je imela Kitajska okoli leta 1400 morda 90 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Atwell|2002|p=86}} Zgodovinarji zdaj namige, ki bi pokazali realno rast prebivalstva, iščejo v lokalnih poročilih.{{sfnp|Brook|1998|p=267}} Iz njih Brook ocenjuje, da je imelo celotno cesarstvo pod cesarjem [[Čenghua]]jem (vladal 1464–1487) približno 75 milijonov prebivalcev,{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}}, čeprav so se uradne številke gibale okoli 62 milijonov.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Medtem ko so prefekture po cesarstvu sredi obdobja Ming poročale bodisi o upadu bodisi o stagnaciji števila prebivalcev, so lokalni uradi poročali o ogromnem številu prihajajočih potepuških delavcev, ki so zapustili svoje kmetije s premalo obdelovalne zemlje. Mnogi so postali potepuhi, prevaranti ali gozdni delavci, ki so s krčenjem gozdov povečevali kmetijska zemljišča.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Cesarja [[Hongdži]] in [[Džengde]] sta zmanjšala kazni tistim, ki so pobegnili iz domače regije, medtem ko je cesar [[Džjandžing]] (vladal 1521–67) zahteval, da uradniki registrirajo vse odseljene ali pobegla migrante kot prisotne, da bi dobil več prihodkov.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Popisi prebivalstva v pozni dinastiji Ming kljub Džjandžingovim zahtevam za dokumentiranje delavcev migrantov in trgovcev še vedno niso natančno odražali ogromne rasti prebivalstva. Lokalni opazovalci po celem cesarstvu so to opazili in naredili lastne ocene celotnega števila prebivalcev. Nekateri so ugibali, da se je od leta 1368 do konca dinastije število prebivalcev podvojilo, potrojilo ali celo popeterilo.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Fairbank ocenjuje, da je imelo cesarstvo v pozni dinastiji Ming morda 160 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=128}} Brook število ocenjuje na 175 milijonov{{sfnp|Brook|1998|p=162}} in Ebrey na 200 milijonov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=195}} Velika [[epidemija]], ki se je začela v provinci [[Šanši]] leta 1633, je opustošila gosto poseljena območja ob Velikem kanalu. V severnem Džedžjangu je po lokalnih poročilih tisto leto zbolela več kot polovica prebivalstva in da je na nekaterih območjih do leta 1642 umrlo 90 % lokalnega prebivalstva.{{sfnp|Brook|1998|p=163}} == Opombe== {{seznam opomb|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== ===Citirani viri=== {{Refbegin|2}} * {{citation |given1 = Anita N. |surname1 = Andrew |given2 = John A. |surname2 = Rapp |title = Autocracy and China's Rebel Founding Emperors: Comparing Chairman Mao and Ming Taizu |location = Lanham |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2000 |isbn = 978-0-8476-9580-5 |postscript = . }} * {{citation |surname = Atwell |given = William S. |title = Time, Money, and the Weather: Ming China and the 'Great Depression' of the Mid-Fifteenth Century |journal = The Journal of Asian Studies |volume = 61 |issue = 1 |year = 2002 |pages = 83–113 |doi=10.2307/2700190 |jstor = 2700190 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Atwell |first1=William S. |author-mask = 3 |title=Another Look at Silver Imports into China, ca. 1635–1644 |journal=Journal of World History |date=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=467–489 |doi=10.1353/jwh.2006.0013 |jstor=20079347 |s2cid=162090282 }} * {{navedi splet |last1=Broadberry |first1=Stephen |year=2014 |title=China, Europe and the Great Divergence: a Study in National Accounting, 980–1850 |url=https://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140913073301/http://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-date=2014-09-13 |url-status=live |publisher=Economic History Association |access-date=15 August 2020 }} * {{citation |surname = Brook |given = Timothy |title = The Confusions of Pleasure: Commerce and Culture in Ming China |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1998 |isbn = 978-0-520-22154-3 |title-link = |postscript = . }} * {{citation |surname = Chang |given = Michael G. |title = A Court on Horseback: Imperial Touring & the Construction of Qing Rule, 1680–1785 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 2007 |isbn = 978-0-674-02454-0 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Chen |first1=Gilbert |title=Castration and Connection: Kinship Organization among Ming Eunuchs |journal=Ming Studies |date=2 July 2016 |volume=2016 |issue=74 |pages=27–47 |doi=10.1080/0147037X.2016.1179552 |s2cid=152169027 }} * {{cite journal |last1=Crawford |first1=Robert B. |title=Eunuch Power in the Ming Dynasty |journal=T'oung Pao |date=1961 |volume=49 |issue=3 |pages=115–148 |doi=10.1163/156853262X00057 |jstor=4527509 }} * {{navedi splet |title=Definition of Ming |url=http://www.dictionary.com/browse/ming |website=Random House Webster's Unabridged Dictionary |ref={{sfnRef|Random House Webster's Unabridged Dictionary}} }} * {{cite journal |title=The Southern Ming, 1644–1662. By Lynn A. Struve |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1985-08_44_4/page/824 |first=Jerry P. |last=Dennerline |journal=The Journal of Asian Studies |volume=44 |issue=4 |year=1985 |pages=824–825 |doi=10.2307/2056469 |jstor=2056469 |s2cid=162510092 }} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=hUEswLE4SWUC&pg=PA34 |title=China's Muslim Hui community: migration, settlement and sects |first1=Michael |last1=Dillon |year=1999 |publisher=Curzon Press |location=Richmond |isbn=978-0-7007-1026-3 |access-date=28 June 2010 }} * {{citation |given1 = Patricia Buckley |surname1 = Ebrey |given2 = Anne |surname2 = Walthall |given3 = James B. |surname3 = Palais |title = East Asia: A Cultural, Social, and Political History |location = Boston |publisher = Houghton Mifflin Company |year = 2006 |isbn = 978-0-618-13384-0 |url = https://archive.org/details/eastasiacultural00ebre_0 |postscript = . }} * {{citation |given = Patricia Buckley |surname = Ebrey |title = The Cambridge Illustrated History of China |location = Cambridge |publisher = Cambridge University Press |year = 1999 |isbn = 978-0-521-66991-7 |postscript = . |url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }} * {{cite journal |last1=Elman |first1=Benjamin A. |title=Political, Social, and Cultural Reproduction via Civil Service Examinations in Late Imperial China |journal=The Journal of Asian Studies |date=1991 |volume=50 |issue=1 |pages=7–28 |doi=10.2307/2057472 |jstor=2057472 |s2cid=154406547 |url=https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live |oclc=2057472 }} * {{navedi knjigo |last1=Elman |first1=Benjamin A. |author-mask=3 |title=A Cultural History of Civil Examinations in Late Imperial China |url=https://archive.org/details/culturalhistoryo0000elma_z4o9 |date=2000 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92147-4 }} * {{citation |surname = Engelfriet |given = Peter M. |title = Euclid in China: The Genesis of the First Translation of Euclid's Elements in 1607 & Its Reception Up to 1723 |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 1998 |isbn = 978-90-04-10944-5 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Fairbank |given1 = John King |surname2 = Goldman |given2 = Merle |title = China: A New History |place = Cambridge |publisher = Harvard University Press |edition = 2nd | year = 2006 |isbn = 978-0-674-01828-0 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Fan |first1=C. Simon |title=Culture, Institution, and Development in China: The economics of national character |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-24183-6 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Farmer |editor1-first=Edward L. |title=Zhu Yuanzhang and Early Ming Legislation: The Reordering of Chinese Society Following the Era of Mongol Rule |date=1995 |publisher=Brill |isbn=90-04-10391-0 }} * {{navedi knjigo |last1=Frank |first1=Andre Gunder |title=ReOrient: Global Economy in the Asian Age |url=https://archive.org/details/reorient00andr |date=1998 |publisher=University of California Press |location=Berkeley; London |isbn=978-0-520-21129-2 }} * {{citation |surname = Gascoigne |given = Bamber |title = The Dynasties of China: A History |location = New York |publisher = Carroll & Graf |year = 2003 |isbn = 978-0-7867-1219-9 |url = https://archive.org/details/dynastiesofchina00gasc |postscript = . }} * {{citation |surname = Geiss |given = James |chapter = The Cheng-te reign, 1506–1521 |pages = 403–439 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press | year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{citation |surname = Goldstein |given = Melvyn C. |title = The Snow Lion and the Dragon: China, Tibet and the Dalai Lama |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1997 |isbn = 978-0-520-21951-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hargett |given = James M. |title = Some Preliminary Remarks on the Travel Records of the Song Dynasty (960–1279) |journal = Chinese Literature: Essays, Articles, Reviews |year = 1985 |volume = 7 |issue = 1/2 |pages = 67–93 |doi = 10.2307/495194 |jstor = 495194 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hartwell |given = Robert M. |title = Demographic, Political, and Social Transformations of China, 750–1550 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 42 |issue = 2 |year = 1982 |pages = 365–442 |postscript = . |doi=10.2307/2718941|jstor = 2718941 }} * {{navedi knjigo |last1=Herman |first1=John E. |title=Amid the Clouds and Mist: China's Colonization of Guizhou, 1200–1700 |date=2007 |publisher=Harvard University Asia Center |isbn=978-0-674-02591-2 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=MWxwAAAAMAAJ&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Ho |given = Ping-ti |title = Studies on the Population of China: 1368–1953 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 1959 |isbn = 978-0-674-85245-7 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Ho |first1=Ping-Ti |author-mask= 3 |title=The Ladder of Success in Imperial China |date=1962 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-89496-8 }} * {{navedi knjigo|last1=Hopkins|first1=Donald R.|title=The Greatest Killer: Smallpox in History|url=https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk|url-access=registration|date=2002|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-35168-1}} * {{citation |surname = Hucker |given = Charles O. |title = Governmental Organization of The Ming Dynasty |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 21 |year = 1958 |pages = 1–66 |postscript = . |doi=10.2307/2718619|jstor = 2718619 }} * {{navedi knjigo |last1=Jiang |first1=Yonglin |title=The Mandate of Heaven and The Great Ming Code |url=https://archive.org/details/mandateofheaveng0000jian |date=2011 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80166-7 }} *{{navedi knjigo |last1=Kinney |first1=Anne Behnke |title=Chinese Views of Childhood |url=https://archive.org/details/isbn_0824816811 |date=1995 |publisher=University of Hawai'i Press |jstor=j.ctt6wr0q3 |isbn=978-0-8248-1681-0 }} * {{citation |surname = Kolmaš |given = Josef |title = Tibet and Imperial China: A Survey of Sino-Tibetan Relations Up to the End of the Manchu Dynasty in 1912: Occasional Paper 7 |location = Canberra |publisher = The Australian National University, Centre of Oriental Studies |year = 1967 |postscript = . }} * {{citation |surname = Kuttner |given = Fritz A. |title = Prince Chu Tsai-Yü's Life and Work: A Re-Evaluation of His Contribution to Equal Temperament Theory |journal = Ethnomusicology |volume = 19 |issue = 2 |year = 1975 |pages = 163–206 |postscript = . |doi = 10.2307/850355 |jstor = 850355 |s2cid = 160016226 |url = https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20200226054318/https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |url-status = dead |archive-date = 2020-02-26 }} * {{citation |surname = Langlois |given = John D. Jr. |chapter = The Hung-wu reign, 1368–1398 |pages = 107–181 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{navedi splet|url=https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|title=Potosí: the mountain of silver that was the first global city|last=Lane|first=Kris|date=30 July 2019|website=Aeon|access-date=4 August 2019|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109144110/https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|url-status=dead}} * {{navedi splet |last1=Leslie |first1=Donald D. |title=The Integration of Religious Minorities in China: The Case of Chinese Muslims |url=http://www.islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |website=www.islamicpopulation.com |publisher=The 59th George E. Morrison Lecture in Ethnology |access-date=26 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217112014/http://islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |archive-date=17 December 2010 |date=1998 |url-status=dead }} * {{citation |surname = Lipman |given = Jonathan N. |title = Familiar Strangers: A History of Muslims in Northwest China |location = Seattle |publisher = University of Washington Press |year = 1998 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |first1=Angus |last1=Maddison |title=Development Centre Studies The World Economy Volume 1: A Millennial Perspective and Volume 2: Historical Statistics |date=2006 |publisher=OECD Publishing |location=Paris |isbn=978-92-64-02262-1 }} * {{navedi knjigo |last1=Manthorpe |first1=Jonathan |title=Forbidden Nation: A History of Taiwan |date=2008 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0-230-61424-6 }} * {{navedi knjigo|last1=Naquin|first1=Susan|title=Peking: Temples and City Life, 1400–1900|url=https://archive.org/details/pekingtemplescit0000naqu|year=2000|publisher=University of California press|isbn=978-0-520-21991-5|location=Berkeley|page=xxxiii}} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-link = Joseph Needham |title = Science and Civilisation in China: Volume 3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth |publisher = Cambridge University Press |year = 1959 |bibcode = 1959scc3.book.....N |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 2, Mechanical Engineering |publisher = Cambridge University Press |year = 1965 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics |publisher = Cambridge University Press |year = 1971 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 2: Agriculture |publisher = Cambridge University Press |year = 1984 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 7, Military Technology; the Gunpowder Epic |publisher = Cambridge University Press |year = 1987 |postscript = . }} * {{cite thesis |last=Ness |first=John Philip |title=The Southwestern Frontier During the Ming Dynasty |date=1998 |publisher=University of Minnesota |type=PhD thesis |url=https://books.google.com/books?id=GI9U6sj_NWMC&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Norbu |given = Dawa |title = China's Tibet Policy |location = Richmond |publisher = Curzon |year = 2001 |isbn = 978-0-7007-0474-3 |postscript = . }} * {{citation |surname = Perdue |given = Peter C. |chapter = Culture, History, and Imperial Chinese Strategy: Legacies of the Qing Conquests |pages = 252–287 |title = Warfare in Chinese History |editor-given = Hans |editor-surname = van de Ven |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 2000 |isbn = 978-90-04-11774-7 |postscript = . }} * {{cite journal |last=Peterson |first=Willard J. |title=Calendar Reform Prior to the Arrival of Missionaries at the Ming Court |journal=Ming Studies |volume=1986 |issue=1 |date=1986 |pages=45–61 |doi=10.1179/014703786788764194 }} * {{cite journal |last1=Plaks |first1=Andrew. H |author-link=|title=Chin P'ing Mei: Inversion of Self-cultivation |journal=The Four Masterworks of the Ming Novel: Ssu Ta Ch'i-shu |date=1987 |pages=55–182 |publisher=Princeton University Press|jstor=j.ctt17t75h5 }} * {{cite journal |last1=Robinson |first1=David M. |title=Notes on Eunuchs in Hebei During the Mid-Ming Period |journal=Ming Studies |year=1995 |volume=1995 |issue=1 |pages=1–16 |doi=10.1179/014703795788763645 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Politics, Force and Ethnicity in Ming China: Mongols and the Abortive Coup of 1461 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 59 |issue = 1 |year = 1999 |pages = 79–123 |postscript = . |doi=10.2307/2652684|jstor = 2652684 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Banditry and the Subversion of State Authority in China: The Capital Region during the Middle Ming Period (1450–1525) |journal = Journal of Social History |year = 2000 |volume = 33 |issue = 3 |pages = 527–563 |doi = 10.1353/jsh.2000.0035 |s2cid = 144496554 |postscript = . }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |chapter = The Ming court and the legacy of the Yuan Mongols |pages = 365–421 |chapter-url = http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |title = Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |editor-surname = Robinson |editor-given = David M. |publisher = Harvard University Asia Center |year = 2008 |isbn = 978-0-674-02823-4 |postscript = . |access-date = 3 May 2016 |archive-date = 11 June 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160611124056/http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |url-status = dead }} * {{navedi knjigo |surname=Robinson |given=David M. |author-mask = 3 |title=In the Shadow of the Mongol Empire: Ming China and Eurasia |date=2019 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-10-868279-4 }} * {{navedi knjigo |first1= David M. |last1= Robinson |author-mask = 3 |title=Ming China and its Allies: Imperial Rule in Eurasia |date=2020 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-48922-5 |pages=8–9 |edition=illustrated}} * {{citation |surname = Schafer |given = Edward H. |title = The Development of Bathing Customs in Ancient and Medieval China and the History of the Floriate Clear Palace |journal = Journal of the American Oriental Society |volume = 76 |issue = 2 |year = 1956 |pages = 57–82 |postscript = . |doi=10.2307/595074 |jstor = 595074 }} * {{navedi knjigo|first1=John Robert|last1=Shepherd|title=Statecraft and Political Economy on the Taiwan Frontier, 1600–1800|url=https://archive.org/details/statecraftpoliti0000shep|year=1993|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-2066-3}} * {{navedi knjigo |title=Negotiating ethnicity in China: citizenship as a response to the state | first1= Zhiyu |last1 =Shi|year=2002 |publisher=Psychology Press|edition=illustrated |isbn=978-0-415-28372-4 |volume=13 |series=Routledge studies – China in transition }} * {{navedi knjigo |last1=So |first1=Billy Kee Long |title=The Economy of Lower Yangzi Delta in Late Imperial China: Connecting Money, Markets, and Institutions |date=2012 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-50896-4 }} * {{citation |surname = Song |given = Yingxing |title = T'ien-Kung K'ai-Wu: Chinese Technology in the Seventeenth Century |others = translated with preface by E-Tu Zen Sun and Shiou-Chuan Sun |location = University Park |publisher = Pennsylvania State University Press |year = 1966 |postscript = . }} * {{citation |surname = Spence |given = Jonathan D. |author-link = |title = The Search For Modern China |location = New York |publisher = W.W. Norton |edition = 2nd |year = 1999 |isbn = 978-0-393-97351-8 |postscript = . }} * {{citation |surname = Sperling |given = Elliot |chapter = The 5th Karma-pa and some aspects of the relationship between Tibet and the Early Ming |pages = 473–482 |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Swope |first1=Kenneth M. |editor1-last=Aung-Thwin |editor1-first=Michael Arthur |editor2-last=Hall |editor2-first=Kenneth R. |title=New Perspectives on the History and Historiography of Southeast Asia: Continuing Explorations |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-81964-3 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZvWrAgAAQBAJ&pg=PA124 |chapter=6 To catch a tiger The Eupression of the Yang Yinglong Miao uprising (1578–1600) as a case study in Ming military and borderlands history }} * {{cite journal|last=Taagepera|first=Rein|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|jstor=2600793|author-link=|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807}} * {{navedi knjigo |title=The Great Ming Code / Da Ming lu |date=2012 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80400-2 |ref={{sfnRef|The Great Ming Code (2012)}} }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |title=The Eunuchs in the Ming Dynasty |url=https://archive.org/details/eunuchsinmingdyn0000tsai |date=1996 |publisher=SUNY Press |location=Albany |isbn=978-0-7914-2687-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |author-mask=3 |title=Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle |url=https://archive.org/details/perpetualhappine0000tsai |date=2001 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |isbn=978-0-295-80022-6 }} * {{navedi splet |title=Tsunami among world's worst disasters |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4128509.stm |website=BBC News |access-date=26 March 2021 |date=30 December 2004 |ref={{sfnRef|BBC News (2004)}} }} * {{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}} * {{citation |surname = Wang |given = Gungwu |chapter = Ming Foreign Relations: Southeast Asia |pages = 301–332 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Wang |given1 = Jiawei |surname2 = Nyima |given2 = Gyaincain |title = The Historical Status of China's Tibet |location = Beijing |publisher = China Intercontinental Press |year = 1997 |isbn = 978-7-80113-304-5 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Yuan-kang |title= The Ming Dynasty (1368–1644)|journal=Harmony and War: Confucian Culture and Chinese Power Politics |date=2011 |doi=10.7312/wang15140 |publisher=Columbia University Press |jstor=10.7312/wang15140 |isbn=978-0-231-15140-5 }} * {{navedi knjigo |last1=Wang |first1=Richard G. |title=The Ming Prince and Daoism: Institutional Patronage of an Elite |url=https://archive.org/details/mingprincedaoism0000wang |date=2012 |publisher=OUP |isbn=978-0-19-976768-7 }} * {{citation |surname = White |given = William Charles |title = The Chinese Jews, Volume 1 |location = New York |publisher = Paragon Book Reprint Corporation |year = 1966 |postscript = . }} * {{navedi splet|publisher=The Library of Congress|date=4 April 2007|url=https://www.loc.gov/rr/scitech/mysteries/tooth.html|title=Who invented the toothbrush and when was it invented?|access-date=18 August 2008|ref={{sfnRef|The Library of Congress (2007)}}}} * {{citation |surname = Wills |given = John E. Jr. |chapter = Relations with Maritime Europe, 1514–1662 |pages = 333–375 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Wong |given = H.C. |title = China's Opposition to Western Science during Late Ming and Early Ch'ing |journal = Isis |volume = 54 |issue = 1 |year = 1963 |pages = 29–49 |postscript = . |doi=10.1086/349663|s2cid = 144136313 }} * {{citation |surname = Wylie |given = Turrell V. |chapter = Lama Tribute in the Ming Dynasty |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Xie |first1=Xiaohui |editor1-last=Faure |editor1-first=David |editor2-last=Ho |editor2-first=Ts'ui-p'ing |title=Chieftains into Ancestors: Imperial Expansion and Indigenous Society in Southwest China |date=2013 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-2371-5 |edition=illustrated |chapter-url=https://books.google.com/books?id=lNBTCgAAQBAJ&pg=PA120 |chapter=5 From Woman's Fertility to Masculine Authority: The Story of the White Emperor Heavenly Kings in Western Hunan }} * {{navedi knjigo |last1=Xu |first1=Xin |title=The Jews of Kaifeng, China : history, culture, and religion |url=https://archive.org/details/jewsofkaifengchi0000xuxi |date=2003 |publisher=KTAV Publishing House |location=Jersey City, NJ |isbn=978-0-88125-791-5 }} * {{navedi knjigo|last1=Yaniv|first1=Zohara|last2=Bachrach|first2=Uriel|title=Handbook of Medicinal Plants |year=2005|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-56022-995-7}} * {{citation |surname = Yuan |given = Zheng |title = Local Government Schools in Sung China: A Reassessment |journal = History of Education Quarterly |volume = 34 |issue = 2 |year = 1994 |pages = 193–213 |postscript = . |doi=10.2307/369121|jstor = 369121 |s2cid = 144538656 }} * {{cite wikisource |title= History of Ming |wslink= zh:明史 |author1= Zhang Tingyu |display-authors=etal|language=zh |date= 1739 |ref= {{sfnRef|History of Ming}}}} * {{cite journal |last1=Zhang |first1=Wenxian |title=The Yellow Register Archives of Imperial Ming China |journal=Libraries & the Cultural Record |date=2008 |volume=43 |issue=2 |pages=148–175 |doi=10.1353/lac.0.0016 |jstor=25549473 |s2cid=201773710 }} * {{navedi knjigo|last1=Zhang|first1= Yuxin|last2=Xiang|first2=Hongjia|title=Testimony of History|year=2002|publisher=China Intercontinental Press|isbn=978-7-80113-885-9|location=China}} * {{cite journal |last1=Zhou|first1=Shao Quan <!-- 周绍泉 --> |title=明代服饰探论 |trans-title = On the Costumes of Ming Dynasty |journal=史学月刊 |year=1990 |issue=6 |pages=34–40|language=zh}} {{Refend}} ===Drugi viri in študije=== {{refbegin|2}} * Farmer, Edward L. ed. ''[https://mingstudies.arts.ubc.ca/ming-history-an-introductory-guide-to-research/ Ming History: An Introductory Guide to Research]'' (1994). * {{navedi knjigo |last1=Goodrich |first1=Luther Carrington |title=Dictionary of Ming Biography, 1368–1644 |date=1976 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-03833-1 |url=https://books.google.com/books?id=JWpF-dObxW8C |ref={{sfnRef|The Ming Biographical Dictionary (1976)}} }} * [https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ The Ming History English Translation Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210413134551/https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ |date=2021-04-13 }}, A collaborative project that makes available translations (from Chinese to English) of portions of the 明史 Mingshi (Official History of the Ming Dynasty). * Lynn Struve, ''[https://scholarworks.iu.edu/dspace/handle/2022/3592 The Ming-Qing conflict, 1619–1683: A historiography and source guide]'', Online Indiana University. * Brook, Timothy. ''The Troubled Empire: China in the Yuan and Ming Dynasties'' (History of Imperial China) (Harvard UP, 2010). [https://www.amazon.com/Troubled-Empire-Dynasties-History-Imperial/dp/0674072537/ excerpt] * {{citation |surname = Chan |given = Hok-Lam |chapter = The Chien-wen, Yung-lo, Hung-shi, and Hsuan-te reigns, 1399–1435 |pages = 182–384 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor-given1 = Frederick W. |editor-surname1 = Mote |editor-given2 = Denis |editor-surname2 = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Confucianism and Autocracy: Professional Elites in the Founding of the Ming Dynasty |publisher = University of California Press |year = 1983 |isbn = 978-0-520-04733-4 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Background Factors in the Rise of the Ming Dynasty |publisher = Columbia University |year = 1968 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Ming China, 1368–1644: A Concise History of a Resilient Empire |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2012 |isbn = 978-1-4422-0491-1 |ref = none |postscript = . }} * Dardess, John W. ''A Ming Society: T'ai-ho County, Kiangsi, in the Fourteenth to Seventeenth Centuries'' (U of California Press, 1996) [http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft2s2004qh/ online free] * {{citation |title = 1587, a Year of No Significance: The Ming Dynasty in Decline |surname = Huang |given = Ray |author-link = |location = New Haven |publisher = Yale UP|year = 1981 |isbn = 978-0-300-02518-7 |ref = none |postscript = . |title-link = }} * {{citation |surname = Mote |given = Frederick W. |chapter = The Ch'eng-hua and Hung-chih reigns, 1465–1505 |pages = 343–402 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge UP|year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Mote |first1=Frederick W. |title=Imperial China, 900–1800 |date=2003 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Mass. |isbn=978-0-674-01212-7 |url=https://books.google.com/books?id=SQWW7QgUH4gC }} * {{citation |surname = Owen |given = Stephen |chapter = The Yuan and Ming Dynasties |editor-given = Stephen |editor-surname = Owen |title = An Anthology of Chinese Literature: Beginnings to 1911 |location =New York |publisher = W.W. Norton |year = 1997 |ref = none |postscript = . }} [http://courses.washington.edu/chin463/OwenSanqu.pdf pp.&nbsp;723–743]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> [http://courses.washington.edu/chin463/OwenInformalProse.pdf pp.&nbsp;807–832]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> * Swope, Kenneth M. "Manifesting Awe: Grand Strategy and Imperial Leadership in the Ming Dynasty." ''Journal of Military History'' 79.3 (2015). pp.&nbsp;597–634. * {{citation |surname = Wade |given = Geoff |year = 2008 |title = Engaging the South: Ming China and Southeast Asia in the Fifteenth Century |journal = Journal of the Economic and Social History of the Orient |volume = 51 |issue = 4 |pages = 578–638 |doi = 10.1163/156852008X354643 |jstor = 25165269 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last = Waldron |first = Arthur |author-link = A |year = 1990 |title = The Great Wall of China: From History to Myth |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge; New York |url = https://books.google.com/books?id=e4ybBQAAQBAJ |isbn = 0-521-36518-X }} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ming]] [[Kategorija:Dinastija Ming]] nilvsehqupjgbbg11wouqeu3thz4cfx 0 49684 6752428 6734181 2026-09-18T11:19:05Z ~2026-45085-22 264465 6752428 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== *Ludwig Adamovich senior *Ludwig Karl Adamovich Jr. *[[Friedrich Adler]] *[[Max Adler]] *[[Victor Adler]] *[[Heidi Ambrosch]] *[[Peter Ambrozy]] *[[Werner Amon]] *[[Hannes Androsch]] *[[Erwin Angerer]] *[[Rudi Anschober]] *Walter Antoniolli *[[Ute Apfelbeck]] (r. ob Sotli) *[[Christine Aschbacher]] *[[Adolf Karl Daniel von Auersperg]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Leopold von Auersperg]] *[[Hans Ausserwinkler]] == B == *[[Eduard Baar-Baarenfels]] *[[Andreas Babler]] *[[Alexander Bach]] *[[Kasimir Felix Badeni]] *[[Walter Baier]] *[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] *[[Thomas Barmüller]] *[[Martin Bartenstein]] *[[Cesare Battisti]] *[[Otto Bauer]] *[[Roswitha Bauer]] *[[Petra Bayr]] *[[Ruth Becher]] *[[Max Wladimir von Beck]] *Dagmar Belakowitsch-Jenewein *[[Alexander Van der Bellen]] *Wolfgang Benedek *[[Adolf Heinrich Bercht]] *[[Leopold von Berchtold]] *[[Anton Benya]] *[[Friedrich Ferdinand von Beust]]  *[[Aygül Berîvan Aslan]] *[[Brigitte Bierlein]] *[[Leon Bilinsky]] *[[Florian Birngruber]] *[[Pavel Bizjak]] *[[Hanns Blaschke]] *[[Ana Blatnik]] *[[Gernot Blümel]] *[[Hans Bögl]]  *[[Juliane Bogner-Strauß]] *[[Eugen Böhm von Bawerk]] *[[Peter Böhm]] *[[Peter Bonomo]] *[[Wolfgang Brandstetter]] *[[Walter Breisky]] *[[Hugo Breitner]] *[[Christian Broda]] *[[Magnus Brunner]] *[[Michael Brunner]] *[[Josef Bucher]] *[[Josef Bürckel]] *Stefan Burian (Stephan von Rajecz Burian) *[[Doris Bures]] *[[Karl Buresch]] *[[Gabi Burgstaller]] *[[Erhard Busek]] == C == *[[Bartholomäus Carneri]] *[[Richard Coudenhove-Kalergi]] *[[Edmund Christoph]] *[[Stephanie Cox]] *[[Ignaz Czapka]] == D == *[[Kay-Michael Dankl]] *[[Robert Danneberg]] *[[Norbert Darabos]] *[[Gernot Darmann]] *[[Robert Henry Louis Davy]]  *[[Julius Deutsch]] *[[Franz Dinghofer]] *[[Alois Dienstleder]]  *[[Josef Dobernig]] *[[Alois Dolinar]] (''Lojze Dolinar'', politik) *[[Engelbert Dollfuß]] *[[Johanna Dohnal]] *[[Gerhard Dörfler]] *[[Nikola Donig]] *[[Hans Peter Doskozil]] *[[Christopher Drexler]] *[[Thomas Drozda]] *Ernst Durig *[[Muna Duzdar]] == E == *[[Alfred Ebenhoch]] *[[Wilhelm Edler von Kaan]] *[[Rudolf Edlinger]] *[[Karoline Edtstadler]] *[[Stefan Egger]] *[[Adolf Eigl]] *[[August Eigruber]] *[[Caspar Einem]] *[[Otto Ender]] *[[Felix Ermacora]] *[[Georg Escherich]] *[[Otto Eybner]] *[[Mario Eustacchio]] == F == *[[Julius von Falkenhayn]] *[[Anton Falle]] *[[Heinz Fassmann]] *[[Werner Faymann]] *[[Maria Fekter]] *[[Ruth Feldgrill-Zankel]] *[[Cajetan Freiherr von Felder]] *[[Josef Feldner]] *[[Ingrid Felipe]] *[[Daniel Fellner]] *[[Benita Ferrero-Waldner]] *[[Emil Fey]] *[[Leopold Figl]] *[[Jodok Fink]] *[[Hertha Firnberg]] *[[Ernst Fischer]] *[[Heinz Fischer]] *[[Rudolf Fischer (politik)|Rudolf Fischer]] *[[Ruth Fischer]]? *[[Franz Fischler]] *[[Felix Frank]] *[[Friedrich von Franz]] *''Otto Frayd von Fraydenegg-Monzello'' *[[Hans von Friebeis]] *[[Paul Friedländer]] *Alice (Litzi) Friedmann (née Kohlmann; 1910–1991) *[[Friedhelm Frischenschlager]] ==G== *[[Leo Gabriel]] *[[Claudia Gamon]] *[[Wolfgang Germ]] *[[Paul Gautsch]] von Frankenthurn *[[Leonore Gewessler]] *[[Edmund Glaise von Horstenau]] *[[Eva Glawischnig-Piesczek]] *[[Heinrich Gleissner]] *[[Odilo Globocnik]] *[[Otto Glöckel]] *[[Leopold Goëss|Leopold von Goëss]] *Agenor Goluchowski *[[Alfons Gorbach]] *[[Hubert Gorbach]] *[[Alexander Götz]] *Christoph Grabenwarter *[[Peter Graf]] *[[Karl-Heinz Grasser]] *[[Leopold Gratz]] *[[Alois Grauss]] *[[Matevž Grilc]] *[[Florian Gröger]] *[[Karl Gruber (politik)|Karl Gruber]] *[[Martin Gruber]] *[[Raimund Grübl]] *[[Alfred Grünberger]] *[[Sonja Grusch]] *[[Johann Gudenus]] *[[Leopold Guggenberger]] *[[Albert Gunzer]] *[[Alfred Gürtler]] *[[Alfred Gusenbauer]] == H == *[[Theodor Habicht]] *[[Karl von Habsburg]] *[[Christian Hafenecker]] *[[Johannes Hahn]] *[[Jörg Haider]] *[[Manfred Haimbuchner]] *[[Michael Hainisch]] *[[Sonja Hammerschmid]] *[[Andreas Hanger]] *[[Ferdinand Hanusch]] *[[Beate Hartinger]]-Klein *[[Karl Hartleb]] *[[Wilfried Haslauer]] *[[Ursula Haubner]] *[[Michael Häupl]] *[[Herbert Haupt]] *[[Ferdinand Hauser]] *[[Johann Nepomuk Hauser]] *[[Gabriele Heinisch-Hosek]] *[[Eduard Heinl]] *[[Leopold Hennet]] *[[Mi(c)hael Hermann]] *[[Julia Herr]] *[[Friedrich Hexmann]] * [[Rudolf Hilferding]] (1877-1941) *[[Adolf Hitler]] *[[Franz Hofer]]    *[[Norbert Hofer]] *[[Albert Hochleitner]] *[[Karel Hohenwart|Karl Hohenwart]] *Rolf Holub *Gerhart Holzinger *[[Eva-Maria Holzleitner]] *[[Günther Hopfgartner]] *Josef Georg Hörl (župan Dunaja 1773–1804) *[[Douglas Hoyos]] *[[Ludwig Hülgerth]] *[[Rudolf Hundstorfer]] *[[Baron Max Hussarek von Heinlein]] == I == *[[Ulrich Ilg]]  *[[Theodor Innitzer]] ==J== *[[Clemens Jabloner]] *[[Roman Jäger]] *[[Peter Jankowitsch]] *[[Johannes Jarolim]] *[[Gabriel von Jessernig]] *[[Franz Jonas]] *[[Manuel Jug]] *[[Philipp Wilhelm Jung]]  *[[Sabine Jungwirth]] *[[Hugo Jury]]  == K == *[[Hilmar Kabas]] *[[Elke Kahr]] *[[Peter Kaiser]] *[[Ernst Kaltenbrunner]] *[[Reinhard Kamitz]] *[[Lorenz "Lovro" Karall]]  *[[Gerhard Karner]] *[[Hans Katschthaler]]  *[[Leo Katz]] *[[Wenzel Anton Graf Kaunitz]] *[[Karl Kautsky]] *[[Johan Kazianka]] *[[Christian Kern]] *[[Ferdinand Kernmaier]] *[[Theodor Kery]]  *[[Herbert Kessler (politik)|Herbert Kessler]] *[[Andreas Khol]] *[[Herbert Kickl]] *[[Rudolf Kirchschläger]] *[[Ernst Kirchweger]] *[[Anneliese Kitzmüller]] *[[Waltraud Klasnic]] *[[Josef Klaus]] *[[Melina Klaus]] *[[Hubert Klausner]]  *[[Melchior Klesl]] *[[Thomas Klestil]] *[[Viktor Klima]] *[[Gerald Klug]] *[[Franz Knapitsch]] *[[Karin Kneissl]] *[[Ernest von Koerber]] *[[Gerhard Köfer]] *[[Werner Kogler]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] *[[Leopold Kolowrat]] *[[Karlheinz Kopf]] *[[Johann Koplenig]] *[[Stephan Koren]] *[[Franz Korinek]] *Karl Korinek *[[Franz Koritschoner]] *[[Theodor Körner]] *[[Julius Kornweitz]] *[[Elisabeth Köstinger]] *[[Josef Krainer senior]] *[[Josef Krainer junior]] *[[Kai Jan Krainer]] *[[Herbert Kraus]] *[[Bruno Kreisky]] *[[Stephanie Krisper]] *[[Hermann Krist]] *[[Robert Krotzer]] *[[Philip Kucher]] *[[Zalka Kuchling]] *[[Mario Kunasek]] *[[Leopold Kunschak]] *[[Andrea Kuntzl]] *[[Sebastian Kurz]] *([[Franz Kutschera]]) == L == *[[Ferdinand Lacina]] *[[Heinrich Lammasch]] *[[Erwin Lanc]] *[[Ronald Lauder]] *[[Otto Lecher]] *[[Hans Lechner]] *[[Anton Joseph Edler von Leeb]] *[[Käthe Leichter]] *[[Jörg Leichtfried]] *[[Christoph Leitl]] *[[Arthur Lemisch]]  *[[Josef Lentsch]] *[[Josef Leopold]] *[[Ludwig Leser]] *[[Barbara Lesjak]] *[[Richard Leutner]] *[[Eva Lichtenberger]] *[[Jörg Leichtfried]] *[[Michael Linhart]] *[[Josef Lobnig]] *[[Hartwig Löger]] *[[Reinhold Lopatka]] *[[Michael Ludwig]]  *[[Siegfried Ludwig]] *[[Angela Lueger]] *[[Karl Lueger]] *[[Ulrike Lunacek]] *[[Robert Luschnik]] *[[Jakob Lutschounig]] *[[Kurt Luttenberger]] == M == *[[Ernst Mach]]? *[[Reinhard Machold]] *[[Alois Maier-Kaibitsch]] *[[Ernst Mally]] *[[Ferdinand Mannlicher]] *[[Bruno Marek]] *[[Christine Marek]] *[[Hans-Peter Martin]] *[[Otto Maschl]] (ps. [[Lucian Laurat]]) *[[Heinrich Mataja]] *[[Viktor Matejka]] *[[Marie-Luise Mattiaschitz]] *[[Anton Mattle]] *[[Andreas Maurer]] *[[Johann Mayer]] *[[Michael Mayr]]  *[[Beate Meinl-Reisinger]] *Erwin Melichar *[[Mirko Messner]] *[[Siegbert Metelko]] *[[Gustav von Metnitz]] *[[Klemens Wenzel von Metternich]] *[[Oskar Meyer]] *[[Wilhelm Miklas]] *[[Johanna Mikl-Leitner]] *[[Reinhold Mitterlehner]] *[[Angelika Mlinar]] *[[Alois Mock]] *[[Wilhelm Molterer]] *[[Andreas Mölzer]] *[[Gabriela Moser]] *[[Hans Helmut Moser]] *[[Johann Moser]] *[[Josef Moser]] *[[Klara Motter]] *[[Josef Muchitsch]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *[[Wolfgang Mückstein]] == N == *[[Siegfried Nagl]] *[[Karl Nehammer]] *[[Heinrich Neisser]] *[[Hermann Neubacher]]  *[[Josef Neumayer]] *[[Julius Christoph Neuner]] *[[Julius von Newald]] * [[Friedrich Niederl]]  *[[Hans Niessl]]  == O == *[[Sabine Oberhauser]] *[[Harald Ofner]] *[[Franz Olah]] *[[Karl Öllinger]] *[[Josef Ostermayer]] *[[Josef Ostertschnig]] == P == *Alojzij/Luigi Pajer (de Monriva) *[[Alois Partl]] *[[Hans Paul]] *[[Wladimir von Pawlowski]] *[[Franz Peitler]] *[[Josef Friedrich Perkonig]] *[[Wolfgang Peschorn]] *[[Friedrich Peter]] *[[Kurt Peterle]] *[[Eva Petrik]] *[[Madeleine Petrovic]] *[[Franz Pichler-Mandorf]] *[[Hans Piesch]] *[[Theodor Piffl-Perčević]] *[[Franz von Pillersdorf]] *[[Peter Pilz]] *[[Anton Pirchegger]] *[[Jakob Pistotnig]] *[[Bruno Pittermann]] *[[Valentino Pittoni]] *[[Anton "Toni" Plankensteiner]] *[[Ursula Plassnik]] *[[Günther Platter]] *[[Rudolf Plessl]] *[[Martin Polaschek]] *[[Tobias Portschy]]  *[[Friedrich Posch]] *[[Barbara Prammer]] (r. Thaller) *[[Alois Pražák]] *[[Christa Prets]] *[[Beate Prettner]] * [[Thomas Prinzhorn]] *[[Franz Prisching]] *[[Johann Prix]] *[[Erwin Pröll]]  *[[Josef Pröll]] *[[Rudolf Prikryl]] *[[Alfred Proksch]] *[[Josef Pühringer]]  *[[Sonja Puntscher Riekmann]] *[[Martin Purtscher]] == R == *[[Julius Raab]] *[[Susanne Raab]] *([[Karl Radek]]) *[[Friedrich Rainer]] *[[Rudolf Ramek]] *[[Eckart Ratz]] *[[Josef Ratzenböck]] *[[Maria Rauch-Kallat]] *[[Josef Rauhofer]] *[[Alfred Richard Viktor Rausnitz]] *[[Joseph Redlich]] *[[Franz Rehrl]] *[[Josef Rehrl]] *[[Mathias Reichhold]] *[[Viktor Reimann]] *[[Thomas Reindl]] *[[Anton Reinthaller]] *[[Richard Reisch]] *[[Josef Reither]] *[[Pamela Rendi-Wagner]] *[[Karl Renner]] *[[Jakob Reumann]] *[[Josef Riegler]] *[[Walter Riehl]] *[[Arnold Riese]] *[[Susanne Riess-Passer|Susanne Riess]](-''Passer'') *[[Anton Rintelen]] *[[Reinhart Rohr]] *[[Barbara Rosenkranz]] *[[Horst Rosenkranz]] *[[Walter Rosenkranz]] *Bruno Rossmann == S == *[[Herbert Sausgruber]]  *[[Alexander Schallenberg]] *[[Adolf Schärf]] *[[Sabine Schatz]] *[[Friedrich Schatzmayer]] *[[Gaby Schaunig]] (''Gabriele Schaunig-Kandut'') *[[Franz Schausberger]] *[[Gustav Adolf Scheel]] *[[Josef Scheicher]] *[[Christian Scheider]] *[[Sepp Schellhorn]] *[[Hans Jörg Schelling]] *[[Adolf Schemel]] *[[Nikolaus Scherak]] *[[Harald Scheucher]] *[[Andreas Schieder]] *[[Baldur von Schirach]] *[[Josef Schlegel]] *[[Josef Scheicher]] *[[Karl Schleinzer]] *[[Anton von Schmerling]] (1805-1893) *[[Heide Schmidt]] *''Franz vitez von Schmidt-Zabierov'' *[[Richard Schmitz]] *[[Josef Schneid-Treuenfeld]] *[[Michael Schnedlitz]] *[[Karl Schnell]] *[[Hermann Schützenhöfer]] *[[Johann Schober]] *[[Georg Ritter von Schönerer]] *[[Gerald Schöpfer]] *[[Josef Schraffl]] *[[Margarete Schramböck]] *[[Anton Schreiner]] *[[Martina Schröck]] *[[Josef Schumacher]]  *[[Vinzenz Schumy]] *[[Kurt Schuschnigg]] *[[Sebastian Schuschnig]] *[[Wolfgang Schüssel]] *[[Hermann Schützenhöfer]] *[[Felix Schwarzenberg]] (1800-52) *[[Friedrich von Schwarzenberg]] *[[Karl Philipp zu Schwarzenberg]] *[[Judith Schwentner]] *[[Otto Scrinzi]] *[[Josef von Sedlnitzky]] *[[Ernst Seidler von Feuchtenegg]] *Johann Kaspar Freiherr von Seiller *[[Ignaz Seipel]] *[[Herwig Seiser]] *[[Karl Seitz]] *[[Ignaz Seipel]] *[[Martin Sellner]] *[[Albert Server]] *[[Arthur Seyss-Inquart]] *[[Walter Silbermayr]] *[[Hans Sima]] *[[Fred Sinowatz|Fred (Alfred) Sinowatz]] *[[Johann "Hans" Sipötz]] *[[Gerhard Skiba]] *[[Michael Skubl]] *[[Felix Slavik]] *[[Karel Smolle]] *[[Franc Jožef Smrtnik]] *[[Vladimir Smrtnik]] *[[Wolfgang Sobotka]] *[[Susanne Sohn]] *[[Michael Spindelegger]] *[[Anna Sporrer]] *[[Manfred Srb]] *[[Herwig van Staa]] *[[Franz Stadion]] *[[Ernst Rüdiger Starhemberg]] *[[Thomas Starlinger]] *[[Norbert Steger]] *[[Johann Steinböck]]  *[[Hans Steinacher]] *[[Rudolfine Steindling]] *[[Leopold Steiner]] *[[Karl Steinhardt]] *[[Klaus Seltenheim]] *[[Thomas Stelzer]] *[[Karl Maria Stepan]] *[[Karl Stix]] *[[Christian Stocker]] *[[Alois Stöger]] *[[Heinz Christian Strache]] *[[Sepp Straffner]] *[[Benno Straucher]] *[[Jakob Strauß]] *[[Ernst Streeruwitz]] *[[Robert Stricker]] *[[Matthias Strolz]] *[[Josef Strobach]] *[[Frank Stronach]] *[[Franz Stumpf]] *[[Marjan Sturm]] *[[Arnold Sucher]] *[[Johann Franz Suppan]] *[[Hans Sylvester]] == T == *[[Eduard Taaffe]] *[[Julius Tandler]] *[[Klaudia Tanner]] *[[Josef Taus]] *[[Stephan Tauschitz]] *[[Johann Thullner]] *[[Franz Thun-Hohenstein]] (''Franz von Thun und Hohenstein'') *[[Alfred Tiefnig]] *[[Lujo Tončić-Sorinj]] *[[Harald Trettenbrein]] *[[Johanna Trodt-Limpl]] *[[Rolph Trummer]] *[[Hans Tschiggfrey]] *Volker Türk == U == * [[Eduard Uhl]] *[[Sigfried Uiberreither]]   ==V== *[[Maria Vassilakou]] *[[Carl Vaugoin]] *[[Harald Vilimsky]] *[[Ernst Franz Salvator von Violand]] *Paul Vittorelli *[[Karl von Vogelsang]] *[[Markus Vogl]] *[[Olga Voglauer]] *[[Rudi Vouk]] *[[Franz Voves]] *[[Franz Vranitzky]] == W == *[[Leopold Waber]] *[[Karl Heinrich Waggerl]] *[[Johann Wagner]] *[[Leopold Wagner]] *[[Thomas Waitz]] *[[Karl Waldbrunner]] *[[Kurt Waldheim]] *[[Alfred Adolf Josef Walheim]] *[[Markus Wallner]] *[[Stefan Wallner]]? *[[Eduard Wallnöfer]] *[[Heinrich Wastian]] (mdr. v Mb) *[[Ferdinand Wedenig]] *[[Wendelin Weingartner]] *[[Alfons Weissgatterer]] *[[Richard Weiskirchner]] *([[Manfried Welan]]) *[[Friedrich von Wetzlar-Plankenstern]] *[[Erwin Wenzl]]  *[[Franz Wickhoff]] *[[Christoph Wiederkehr]] *[[Sarah Wiener]] *[[Adolf Wiesner]] *[[Tanja Windbüchler-Souschill]] *[[Alfred III. von Windischgrätz]] *[[Alois Winkler]] *[[Andrej Winkler]] *[[Franz Winkler]] *[[Ernst Winsauer]] *[[Anton Wintersteiger]]  *[[Peter Wittmann]] *[[August Wöginger]] *[[Stephan Edler von Wohlleben]] *[[Adolf Wolf]] *[[Ernst Woller]] *[[Friedrich Wolsegger]] == Y == * [[Selma Yildirim]] *[[Nurten Yilmaz]] == Z == *[[Alma Zadić]] *[[Filip Zaleski]] *[[Wacław Michal Artur Zaleski|Wacław (Michal Artur) Zaleski]] *[[Andreas Zelinka]] *[[Christof Zernatto]] *[[Guido Zernatto]] *Gustav Zigeuner *[[Helmut Zilk]] *[[Georg Zimmermann]] *[[Wolfgang Zinggl]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam kanclerjev Avstrije]] * [[seznam predsednikov Avstrije]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Politiki]] [[Kategorija:Avstrijski politiki|*]] 3vxp8w4wr55kg63j9djtbgdp7tqi4vk 0 49774 6752151 6751683 2026-09-17T16:28:48Z ~2026-44996-51 264415 6752151 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki) {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Ladislav Adamec]] *[[Karel Adámek]] *[[Miroslav Adámek]] *[[František Andršt]] *[[August Ansorge]] *[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.>>DDR) *[[Emanuel Arnold]] *[[Jaroslav Aster]] *[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] *[[Pavel Auersperg]] *[[Ludvík Aust]] *[[Rudolf Axmann]] == B == *[[Kurt Babel]] *[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu) *[[Alexander Bach]] *[[Karel Bacílek]] *([[Edmund Bačinský]] - Rusin) *[[Kazimierz Felix Badeni]] *[[Alois Baeran]] *[[Josef Maria Baernreither]] *[[Vlastimil Balín]] *[[Anton von Banhans]] *[[Pavel Jacquier Baráček]] *[[Josef Barák]] *[[Rudolf Barák]] *[[Richard Karl von Baratta]] *[[František Barbírek]] *[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld) *[[Ernst Bareuther]] *[[Boleslav Bárta]] *[[Vít Bárta]] *[[Hans Bartel]] *[[Josef Bartončík]] *[[Ivan Bartoš]] *[[Jan Bartošek]] *[[Theodor Bartošek]] *[[Václav Bartuška]] *[[Jaroslav Bašta]] *[[Antonín Baudyš]] *[[Martin Baxa]] *[[Bohdan Bečka]] *[[Ján Bečko]] *[[Pavel Bělobrádek]] *[[Václav Bělský]] *[[Pavel Bém]] *[[Marek Benda]] *[[Václav Benda]] *[[Petr Bendl]] *[[Bohuš Beneš]] *[[Edvard Beneš]] *[[Jiří Beneš]] *[[Václav Beneš]] *[[Vojta Beneš]] *[[Ondřej Benešík]] *[[Libuše Benešová]] *[[Marie Benešová]] *[[Rudolf Beran]] *[[Rudolf Bergman]] *[[Hugo Bergmann]] *[[Vilém Bernard]] *([[Anton Beskid]] - Rusin) *[[Bedřich Bezděk]] *[[Richard Bienert]] *([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin) *[[František Biňovec]] *[[Vilím Blažej]] *[[Pavel Blažek]] *[[Vavřinec Bodenlos]] *[[Richard Brabec]] *[[Bohumír Bradáč]] *[[Vincenc Brandl]] *[[Petr Bratský]] *[[František August Brauner]] *[[Vilém Brodecký]] *([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Stanislav Broj]] *[[Karel Brožík]] *[[Jan Buchvaldek]] *[[Jaroslav Budínský]] *[[Dagmar Burešová]] *[[Václav Burger]] *[[Martin Bursík]] *[[Petra Buzková]] == C == *[[Jaroslav Jan Caha]] *[[Juraj Chmiel]] *[[Bohuslav Chňoupek]] *[[Milan Chovanec]] *[[František Chvalkovský]] *[[Jan Chvojka]] *[[Čestmír Císař]] *[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]] *([[Vladimir Clementis]] - Slovak) == Č == *([[Marián Čalfa]] - Slovak) *([[Jan Čarnogurský]] - Slovak) *([[Ján Čech]] - Slovak) *[[Gregor Čeněk]] *[[Alexej Čepička]] *[[Petr Čermák]] *[[Oldřich Černík]] *[[Lukáš Černohorský]] *[[Jana Černochová]] *[[Adolf Černý]] *[[Alexander Černý]] *[[František Černý]] *[[Jan Černý]] *[[Josef Černý (politik)]] *[[Ludvík Černý]] *[[Tomáš Černý]] *[[Martin Červíček]] *[[Antonín Čuřík]] == D == *[[Josef David]] *[[Václav David]] *[[Eva Decroix]] *([[Ivan Dérer]] - Slovak) *[[Jiří Dienstbier]] *[[Jiří Dienstbier ml.]] *[[František Dittrich]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Pavel Dobeš]] *[[Luboš Dobrovský]] *[[Jaromír Dolanský]] *[[Josef Dolanský]] *[[Jiří Dolejš]] *[[Václav Donát]] *[[Pavel Dostál]] *[[Jiří Drahoš]] *[[Jan Drda]] *[[František Drtina]] *[[Prokop Drtina]] *[[Ivan Dřímal]] *([[Alexander Dubček]]) *[[Jan Dubický]] *[[Ladislav Dvořák]] (politik) *[[Viktor Dyk]] == E == *[[Alois Eliáš]] *[[Karel Engliš]] *[[Evžen Erban]] *([[János Esterházy]] - slovaški Madžar) == F == *[[Hynek Fajmon]] *[[Vladimír Fajnor]] *[[Maxmilián Fatka]] *[[Petr Fiala]] *[[Karel Fiedler]] *[[Zdeněk Fierlinger]] *[[Vojtěch Filip]] *[[Jan Fischer]] *[[Otakar Fischer]] *[[Miluše Fischerová]] *[[Viktor Fischl]] *[[Ivan Fišera]] *[[Jan Fojtík]] *[[Josef Frank]] *Karl Hermann Frank *[[Emil Franke]] *[[Štěpánka Fraňková]] *[[Bohuslav Franta]] *[[Josef František Frič]] *[[Josef Václav Frič]] *[[Josef Fritz]] *[[Štefan Füle]] == G == *[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) *[[Alena Gajdůšková]] *[[Jaroslav Goll]] *[[Klement Gottwald]] *[[Miroslav Grebeníček]] *[[Eduard Grégr]] *[[Julius Grégr]] *[[Miroslav Grégr]] *[[Stanislav Gross]] *[[Karel Groš]] *[[Jiří Gruša]] == H == *[[Gustav Habrman]] *[[Emil Hácha]] *[[Theodor Hackenberg]] *[[Jiří Hájek]] *[[Václav Hájek]] *[[Antonín Hajn]] *[[Josef Haken]] *[[František Hála]] *[[Jan Hamáček (1978)]] *[[Josef Haman]] *[[František Hamouz]] *[[Antonín Hampl]] *([[Dalibor Hanes]] - Slovak) *[[Antonín Hasal]] *[[Michal Hašek]]  *[[Václav Havel]] *[[Jaroslav Havelka]] *[[Ivan Havlíček]] *[[Karel Havlíček]] *[[Karel Havlíček Borovský]] *[[Jan Helcelet]] *[[Jan Herben]] *[[Konrad Henlein]] *[[Vladimír Herman]] *[[Petr Hladík]] *[[František Hlaváček]] *[[František Hodáč]] *([[Milan Hodža]] - Slovak) *Jiří Hoetzel *[[Karel Hoffmann]] *[[Vilém Holáň]] *[[Cyril Horáček]] *[[Jiří Horák]] *[[Milada Horáková]] (r. Králová) *[[Zdeněk Horčík]] *[[Miluše Horská]] *[[Václav Hrabal]] *([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) *[[Josef Hromádka]] *[[Mořic Hruban]] *[[Karel Hrubý]] *[[Zdeněk Hřib]] *[[Alena Hromádková]] *[[Tomáš Hudeček]] *[[Josef Huleš]] *([[Gustáv Husák]] - Slovak) *[[Otakar Husák]] *[[Josef Hybeš]] == I == *[[Alois Indra]] *[[Segej Ingr]] == J == *[[Miloš Jakeš]] *[[Wenzel Jaksch]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ludmila Jankovcová]] *[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919) *[[Vít Jedlička]] *[[Šárka Jelínková]] *[[Tomáš Ježek]] *[[Bohumil Jílek]] *[[Alois Jirásek]] *[[Oldřich John]] *[[Radek John]] * [[Věra Jourová]] *[[Tomáš Julínek]] *[[Josef Jung]] *[[Stanislav Juránek]]  *[[Marian Jurečka]] == K == *[[Jindřich Kabát]] *[[Jiří Kadeřávek]] *[[Josef Kadlčák]] *Karel Kadlec *[[Vladimír Kadlec]] *[[František Kahuda]] *[[Josef Kaizl]] *[[Miroslav Kalousek]] *[[Antonín Kapek]] *[[Jan Kasal]] *[[Radko Kaska]] *[[Jan Kasl]] *[[Antonín Kašpar]] *[[Jan Kavan]] *[[Josef Kempný]] *[[František Kincl]] *([[Jozef Kyselý]] - Slovak) *[[Slavomír Klaban]] *[[Karel Leopold Klaudy]] *[[Václav Klaus]] *[[Josef Klečák]] *[[Gustav Kliment]] *([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec) *[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]] *[[Michal Klusáček]] *[[Milan Klusák]] *[[Michael Kocáb]] *[[Bruno Köhler]] *[[Jan Kohout]] *[[Marcel Kolaja]] *[[Daniela Kolářová]] *[[Drahomír Kolder]] *[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) *[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996) *[[Kateřina Konečná]] *[[Václav Kopecký]] *[[Ladislav Kopřiva]] *([[Josef Korbel]]) *[[Josef Korčák]] *[[Miroslav Kostelka]] *[[Josef Cyril Kotrlý]] *[[Vladimír Koucký]] *[[Josef Kouril]] *[[Pavel Kováčik]] *[[František Kovářík]] *[[Věra Kovářová]] *[[Vladimír Krajina]] *[[Karel Kramář]] *[[Michal Kraus]] *[[Zdeněk Krč]] *Karl Kreibich (češki Nemec) *[[Jaroslav Krejčí]] *[[František Kriegel]] *[[Adriana Krnáčová]] *[[Kamil Krofta]] *[[Josef Krosnář]] *[[Daniel Kroupa]] *[[Jan Kryčer]] *[[Martin Kuba]] *[[Jaroslav Kubera]] *[[Jiří Kubíček]] *[[Stanislav Kubr]] *[[Bohuslav Kučera]] *[[Petr Kučera]] *[[Josef Kudrna]] *[[Stanislav Kukrál]] *[[Jakub Kulhánek]] *[[Karel Kühnl]] *[[Ernst Kundt]] *[[Martin Kupka]] *[[Jan Kvíčala]] == L == *[[Jan Lachnit]] *[[Luisa Landová-Štychová]] *[[Jakub Landovský]] *[[Ján Langoš]] *[[Bohumil Laušman]] *([[Jozef Lenárt]] - Slovak) *([[Jozef Lettrich]] - Slovak) *[[Miroslav Lidinský]] * [[Zbyněk Linhart]] *[[Jan Lipavský]] *[[Jiří Liška]] *[[Ondřej Liška]] *[[Ferdinand Lobkowicz]] *[[Jiří Kristián Lobkowicz]] *[[Artur London]] *([[Alojz Lorenc]] - Slovak) *[[František Loubal]] *[[Miloslav Ludvík]] *[[Josef Lukeš]] *[[Milan Lukeš]] *[[Josef Lux]] == M == *[[Miroslav Macek]] *[[Petr Mach]] *[[František Machník]] *[[Karel Machovec]] *[[Petr Macinka]] *[[Václav Majer]] *[[Cyprián Majerník]] *Ratibor Majzlik *[[Jana Maláčová]] *[[Rudolf Malík]] *[[Jan Malypetr]] *[[František Mareš]] *[[Jan Masaryk]] *[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]] *[[Karel Mečíř]] *[[Alfréd Meissner]] *[[Lubomír Metnar]] *[[Jaroslav Mezník]] *[[Jiří Milek]] *[[Jan Mládek]] *[[Rudolf Mlčoch]] *[[Zdeněk Mlynář]] *[[Bedřich Moldan]] *([[Jozef Moravčík]] - Slovak) *[[Emanuel Moravec]] *[[Jana Mračková Vildumetzová]] *[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]] *[[Alois Muna]] *[[Vratislav Mynář]] == N == *[[Patrik Nacher]] *[[Josef Václav Najman]] *[[Vojtěch Náprstek]] *[[Augustin Navrátil]] *[[Jaromír Nečas]] *[[Petr Nečas]] *[[Jiří Nedvěd]] *[[Zdeněk Nejedlý]] *[[Antonín Němec]] *([[Bohumil Němec]]) *[[Jan Němec]] *[[Alois Neuman]] *Josef Neumann *[[Luděk Niedermayer]] *[[František Nosek]] *[[Václav Nosek]] *[[Augustin Novák]] *[[Jiří Novák]] *[[Ladislav Novák]] *[[Libor Novák]] *[[Antonín Novotný]] *[[Vilém Nový]] *[[Zdeněk Nytra]] == O == *[[Jiří Oberfalzer]] *[[Marek Obrtel]] *[[Jaromír Obzina]] * [[Tomio Okamura]] *[[Roman Onderka]] *([[Štefan Osuský]] - Slovak) *[[Eduard Outrata]] == P == *[[Tomáš Pajonk]] *[[František Palacký]] *[[Martin Palouš]] *[[Rudolf Pánek]] *[[Vlasta Parkanová]] *[[Jiří Paroubek]] *[[Josef Pavel]] *[[Pavel Pavel]] *[[Petr Pavel]] *[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]]) *[[Martin Pecina]] *[[Josef Boleslav Pecka]] *[[Markéta Pekarová Adamová]] *[[Mikuláš Peksa]] *[[Jiří Pelikán]] *[[Robert Pelikán]] *[[Jan Pelnář]] *[[Stanislav Penc]] *[[Soňa Pennigerová]] *[[Rostislav Petera]] *[[Alois Petr]] *[[Tomáš Petříček]] *[[Ivan Pietor]] *[[Ivan Pilip]] *[[Jan Piller]] *[[František Píšek]] *[[František Pitra]] *[[Petr Pithart]] *[[Pavel Ploc]] *[[Josef Plojhar]] *[[Pavel Poc]] *[[Jan Podlipný]] *[[Augustin Popelka]] *[[Antonín Pospíšil]] *[[Jiří Pospíšil]] *[[Svatopluk Potáč]] *[[Mojmír Povolný]] *[[Karel Prášek]] *[[Albert Pražák]] *[[Alois Pražák]] *[[Adolf Procházka]] *[[Ladislav Prokop Procházka]] *Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'') *[[František Pštross]] *[[František Václav Pštross]]  == R == *[[Jindřich Rajchl]] *[[Vít Rakušan]] *[[Alois Rašín]] *[[David Rath]] *[[Stanislav Rázl]] *[[Aleš Řebíček]] *[[Vladimír Remek]] *[[Bedřich Remeš]] *([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Leon Richter]] *[[František Ladislav Rieger]] *[[Emil Rigo]] *[[Martin Říman]] *[[Hubert Ripka]] *[[Helena Rögnerová]] *[[Jaroslav Rovný]] *[[Jan Ruml]] *[[Vladimír Ruml]] ? *[[Jiří Rusnok]] *[[Jiří Růžička]] *[[Pavel Rychetský]] == S == *[[Radek Scherfer]] *[[Alena Schillerová]] *[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]] *Karl Schwabe *[[Karel Schwarzenberg]] *[[Martin Sedlář]] *[[Jozef Síkela]] *[[André Simone]] *[[Alois Simonides]] *[[František Sís]] *[[Jiří Skalický]] *[[Miloš Skočovský]] *[[Emilián Skramlík]] *[[Miroslav Sládek]] *[[Gustav Slamečka]] *[[Rudolf Slanský]] *[[Vilém Slavata]] *[[Jiří Smejkal]] *[[Josef Smrkovský]] *[[Václav Snopek]] *[[Josef Sobotka]] *[[Bohuslav Sobotka]] *[[Přemysl Sobotka]] *[[Karel Sokol]] *[[Tomáš Sokol]] *[[František Soukup]] *[[Vladimír Srb]] *[[František Staněk]] *[[Rudolf Staněk]] *[[Zbyněk Stanjura]] *[[Josef Steiner]] *[[Adolf Stránský]] *[[Jaroslav Stránský (politik)]] *[[Jan Stráský]] *([[Rudolf Strechaj]] - Slovak) *[[Antonín Strobach]] *[[Martin Stropnický]] *[[Viktor Stoupal]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Karel Svitavský]] *[[Adolf Svoboda]] *[[Bohuslav Svoboda]]   *[[Cyril Svoboda]] *[[Ivo Svoboda]] *[[Jiří Svoboda]] *[[Ludvík Svoboda]] *[[Vladislav Svoboda]] *[[Jan Syrový]] *[[Tomáš Szuyog]] == Š == *[[Jaroslav Šafařík]] *[[Přemysl Šámal]] *[[Jaroslav Šedivý]] *[[Jiří Šedivý]] *[[Jan Šejna]] *[[Ota Šik]] *[[Petr Šilar]] *[[Tomáš Eduard Šilinger]] *[[Bohumil Šimek]]  *[[Bohumil Šimon]] *([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) *([[Viliam Široký]] - Slovak) *[[Jan Škoda]] *[[Zdeněk Škromach]] *[[Emanuel Šlechta]] *[[Karla Šlechtová]] *[[Otto Šling]] *[[Michal Šmarda]] *[[Bohumír Šmeral]] *[[Radek Šmerda]] *[[Jindřich Šolc]] *[[Josef Špaček]] *[[Emil Špatný]] *[[Vladimír Špidla]] *[[František Šrámek]] *[[Jan Šrámek]] *[[Josef Šrámek]] *([[Vavro Šrobár]] - Slovak) *[[Alfons Ferdinand Šťastný]] *[[Milan Štěch]] *([[Milan Štefanik]] - Slovak) *[[Jiří Štěpán]] *[[Miroslav Štěpán]] *[[Jiří Štěpánek]] *[[Jaromír Štětina]] *[[Ladislav Štoll]] *[[Jiří Stříbrný]] *[[Lubomír Štrougal]] *[[Jan Šula]] *[[Václav Šturc]] *[[Josef Šusta]] *[[Karel Šváb]] *[[Antonín Švehla]] *[[Jan Šverma]] *[[Marie Švermová]] (r. Švábová) *[[Oldřich Švestka]] == T == *[[Jaromír Talíř]] *[[Pavel Telička]] *[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld) *[[František Toman]] *[[Petr Tluchoř]] *[[Vlastimil Tlustý]] *[[Zdeněk Václav Tobolka]] *[[Miroslav Toman]] *[[František Tomášek (politik)]] *[[Mirek Topolánek]] *[[Evžen Tošenovský]] *[[Josef Tošovský]] *[[František Trnka]] *Zdeněk Tůma *[[Filip Turek]] *[[Vlastimil Tusar]] *[[Jaroslav Tvrdík]] == U == *[[František Udržal]] *[[Milan Uhde]] *[[Bohumil Urban]] *[[Karel Urbánek]] *([[Ján Ursíny]] - Slovak) == V == *[[Miroslav Vacek]] *[[Václav Vacek]] *[[Ludvík Vaculik]] *[[Martin Vaculík]] *[[Vratislav Vajnar]] *[[Vlastimil Válek]] *[[Václav Valeš]] *[[Ferdinand Vališ]] *Josef Vančura *[[Tomáš Vandas]] *[[Václav Vaňka]] *[[František Emanuel Velc]] *[[Otomar Venzhöffer]] *[[František Veselý]] *[[Vladimír Vetchý]] *[[Petr Vícha]] *[[Božena Viková-Kunětická]] (r. Novotná) *[[Blažej Vilím]] *[[Karel Viškovský]] *[[František Vlasák]] *[[Miloslav Vlček]] *[[Jindřich Vodička]] *[[Petr Vokřál]] *([[Augustin Vološin]] - (Rusin) *[[Alexandr Vondra]] *[[Libor Vondráček]] *[[Radek Vondráček]] *[[Veronika Vrecionová]] *[[Marek Výborný]] *[[Marie Vydrová]] *[[Miloš Vystrčil]] *[[Jiří Vyvadil]] == W == * [[Josef Wohanka]] == Z == *[[Jan Zahradil]] *[[Jindřich Záhradnik]] *[[Zdeněk Zajíček]] *[[Lubomír Zaorálek]] *[[Antonín Zápotocký]] *[[Ladislav Zápotocký]] *[[Miroslav Zavadil]] *[[Osvald Závodský]] *[[Tomáš Zdechovský]] *[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka) *[[Miloš Zeman]] *[[Petr Zenkl]] *[[Josef Zieleniec]] *[[Jiří Zimola]] *[[Jiří Zlatuška]] *[[Antonín Zmrhal]] *[[Jaromír Zůna]] *[[Zdeněk Zuska]] == Ž == *[[Václav Žák]] *[[Zdeněk Žák]] *[[Zbyněk Žalman]] *([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin) *[[Josef Žďárský]] *[[Jindřich Žilka]] {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]] [[Kategorija:Češki politiki|*]] bios4l42relp52mr8h8okb3pwd2cbda 0 49797 6752124 6744371 2026-09-17T14:35:20Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6752124 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[filozof]]ov in sociologov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Samir Arnautović|'''Arnautović''', Samir]] * [[Đuro Arnold|'''Arnold''', Đuro]] == B == *[[Babić, Ivan]] (1929-1975) *[[Ivan Babić|'''Babić''', Ivan]] ([[Imotski]], [[1961]]) *Stjepan Bakšić (1889–1963) (teolog) * [[Karlo Balić|'''Balić''', Karlo]] (Lovre) * [[Erna Banić-Pajnić|'''Banić-Pajnić''', Erna]] * [[Damir Barbarić|'''Barbarić''', Damir]] (1952-) *[[Pavo Barišić|'''Barišić''']], [[Pavo Barišić|Pavo]] * [[Danilo Basta|'''Basta''', Danilo]] * [[Antun Bauer|'''Bauer''', Antun]] * [[Albert Bazala|'''Bazala''', Albert]] *[[Ivan Bekavac Basić]] * [[Benko Benković|'''Benković''', Benko]] (16. stol) * ''[[Petar Bodlović]] (1989?)'' *[[Baltazar Bogišić|Baltazar '''Bogišić''']] (začetnik hrv. sociologije) *Milan Bosanac (1926-1984, sociolog) * [[Ruđer Bošković|'''Bošković''', Ruđer Josip]] * [[Branko Bošnjak|'''Bošnjak''', Branko]] * [[Marija Brida|'''Brida''', Marija]] * [[Branka Brujić|'''Brujić''', Branka]] * [[Danijel Bučan|'''Bučan''', Danijel]] *[[Boris Buden]] (1958-) * [[Pavao Bujas|'''Bujas''', Pavao]] * [[Hotimir Burger|'''Burger''', Hotimir]] (1943-2018) == C == * Ivan Cifrić (sociolog) *[[Marijan Cipra|'''Cipra''', Marijan]] * [[Ivan Cvitanušić|'''Cvitanušić''', Ivan]] *Cvjetičanin, Veljko (sociolog) == Č == * Čačinovič, Nadežda (slovensko-hrv. filozofinja in sociologinja) *[[Igor Čatić|'''Čatić''', Igor]] * [[Emil Čić|'''Čić''', Emil]] * [[Ante Čović|'''Čović''', Ante]] * [[Šimun Čučić|'''Čučić''', Šimun]] * [[Krešimir Čvrljak|'''Čvrljak''', Krešimir]] == Ć == * [[Drago Ćepulić]] *[[Esad Ćimić|'''Ćimić''', Esad]] (sociolog) == D == * [[Borislav Dadić|Dadić, Borislav]] * [[Blaženka Despot|'''Despot''']], [[Blaženka Despot|Blaženka]] ([[Zagreb]], [[1930]] - 2000) * [[Branko Despot|'''Despot''', Branko]] ([[Zagreb]], [[1942]] -) * [[Iva Despotović|Despotović, Iva]] *[[Krištof Dombrin]] * [[Markantun de Dominis|Dominis, Markantun de]] * [[Andrija Dorotić|Dorotić, Andrija]] ([[Sumartin]], [[1761]] - [[1837]]) * [[Juraj Dragišić|Dragišić, Juraj]] ([[Srebrenica]], [[1445]] - [[1520]]) * [[Juraj Dubrovčanin|Dubrovčanin, Juraj]] (? - [[1622]]) * [[Ljudevit Dvorniković|Dvorniković, Ljudevit]] ([[Zagreb]], [[1861]] - [[1933]]) * [[Vladimir Dvorniković|Dvorniković, Vladimir]] ([[Severin na Kupi]], [[1888]] - [[Beograd]], [[1950]]) == E == * [[Franjo Eterović]] == F == *Miroslav (Fritz) Feller *Fiamengo, Ante (sociolog) *[[Ljiljana Filipović|'''Filipović''', Ljiljana]] * [[Vladimir Filipović|'''Filipović''', Vladimir]] * [[Predrag Finci|'''Finci''', Predrag]] * [[Gvozden Flego|'''Flego''', Gvozden]] * [[Ivan Focht|'''Focht''', Ivan]] ([[Sarajevo]], [[1927]] - [[Zagreb]], [[1992]]) * [[Matija Frkić|'''Frkić''', Matija]] *[[Fröchlich-Veselić, Rudolf|'''Fröchlich-Veselić''', Rudolf]] == G == * [[Zagorka Golubović-Pešić|'''Golubović-Pešić''', Zagorka]] (1930 – 2019) (srbska) * [[Vlado Gotovac|'''Gotovac''', Vlado]] ([[Imotski]], [[1930]] - 2000) * [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] (1613 – 1683) * [[Pavel Gregorić|Gregorić, Pavel]] (=[[Pavle Gregorić]]?) * [[Goran Gretić|'''Gretić,''' Goran]] ([[Zagreb]], [[1945]] -) * [[Maja Grgić|Grgić, Maja]] * [[Filip Grgić|Grgić, Filip]] * [[Karlo Grimm]] (jezuit) * [[Danko Grlić|Grlić, Danko]] *[[Ivan Grubišić]] (sociolog religije) * [[Nikola Vitov Gučetić|'''Gučetić''', Nikola Vitov]] ([[Dubrovnik]], [[1549]] - [[1610]]) *[[Boris Gunjević]] == H == * [[Anđelko Habazin|'''Habazin''', Anđelko]] * [[Albert Haler|'''Haler''', Albert]] * [[Dragutin Hlad|'''Hlad''', Dragutin]] *[[Horvat, Srećko|'''Horvat''', Srećko]] (1983) * [[Boris Hudoletnjak|'''Hudoletnjak''', Boris]] == I == *[[Ivančić, Tomislav|'''Ivančić''', Tomislav]] (teolog in filozof) *[[Rada Iveković|'''Iveković''', Rada]] (1945) == J == * [[Franjo Jelašić|'''Jelašić''', Franjo]] *Jordan Jelić ? * [[Paskal Jukić|'''Jukić''', Paskal]] * [[Hrvoje Jurić|'''Jurić''', Hrvoje]] * [[Dunja Jutronić|'''Jutronić''', Dunja]] == K == * [[Andrija Kačić Miošić|'''Kačić Miošić''', Andrija]] * Rade Kalanj (sociolog) *'''Kalin''', Boris (1930-2023) * [[Milan Kangrga|'''Kangrga''', Milan]] *Vjeran Katunarić (1949) (sociolog...) *[[Keilbach, Vilim|'''Keilbach''', Vilim]] *Adrian P(redrag) Kezele * [[Mario Kopić|'''Kopić''', Mario]] *(Veljko Korać - hrv.-srbski) *[[Ivan Koprek]] * [[Srećko Kovač|'''Kovač''', Srećko]] * [[Anto Kovačević]] (1952-2020) *[[Krešić, Andrija|'''Krešić''', Andrija]] *Marijan Krivak *Mojmir Križan (1943-2012) (elektrotehnik in politični filozof) * [[Kruno Krstić|'''Krstić''', Kruno]] *[[Krupić, Safet|'''Krupić''', Safet]] *Elza Kučera (1883-1972) *'''Kujundžić''', Nedjeljko (1930–2013) (pedagog) *'''Kupareo''', Rajmund (1914–1996) *Mirko Kus Nikolajev (sociolog, publicist) *Ante Kusić * [[Stjepan Kušar|'''Kušar''', Stjepan]] * [[Stipe Kutleša]] (fizik) *[[Kuvačić, Ivan|'''Kuvačić''', Ivan]] (sociolog) == L == * [[Davor Lauc|'''Lauc''', Davor]] *Lelas, Srđan (1939-2003) *'''Lerotić''', Zvonko (politični sociolog) *Lipovac, Petar *[[Josip Lisac]]? * [[Željko Loparić|'''Loparić''', Željko]] * == M == * [[Ivan Macan|'''Macan''', Ivan]] * [[Julije Makanec|'''Makanec''', Julije]] *'''Mandić''', Oleg (sociolog, pravnik ...) * [[Franjo Marković|'''Marković''', Franjo]] * [[Ignjat Martinović|'''Martinović''', Ignjat]] * [[Ivica Martinović|'''Martinović''', Ivica]] * [[Ante Marušić]] (1929-2021) * [[Berislav Marušić|'''Marušić''', Berislav]] * [[Franjo Marušić|'''Marušić''', Franjo]] *'''Maštruko''', Ivica (sociolog) *Stjepan Matičević * [[Antun Medo|'''Medo''', Antun]] * [[Borislav Mikulić|'''Mikulić''', Borislav]] * [[Nenad Miščević|'''Miščević''', Nenad]] (1950-2024) == N == * [[Augustin Nalješković|'''Nalješković''', Augustin]] * [[Pavao Novosel]] (1929-2003) (sociolog, komunikolog, politolog?) == P == * [[Žarko Paić|'''Paić''', Žarko]] * Stjepan Pataki (pedag.) * [[Željko Pavić|'''Pavić''', Željko]] * [[Ante Pažanin|'''Pažanin''', Ante]] * [[Danilo Pejović|'''Pejović''', Danilo]] * [[Franjo Perić|'''Perić''', Franjo]] * [[Tomislav Petković|'''Petković''', Tomislav]] * [[Marijan Petras|'''Petras''', Marijan]] *'''Petrić''', Ante * [[Frane Petrić|'''Petrić''', Frane]] * [[Gajo Petrović|'''Petrović''', Gajo]] *'''Pilar''', Ivo *'''Pleština''', Dijana (sociologinja) *[[Milan Polić]] * [[Gordana Popović-Vujičić|'''Popović-Vujičić''', Gordana]] * [[Zlatko Posavac|'''Posavac''', Zlatko]] * [[Vladimir Premec|'''Premec''', Vladimir]] *Snježana Prijić-Samadrdžija? * [[Igor Primorac|'''Primorac''', Igor]] * [[Žarko Puhovski|'''Puhovski''', Žarko]] (sociolog) * [[Ozren Pupovac]] (1977) *[[Vesna Pusić]] (sociologinja) == R == * [[Stjepan Radić (filozof)]] * [[Nino Raspudić]] * [[Raul Raunić]] * [[Davor Rodin|'''Rodin''', Davor]] * Rotkvić, Vjekoslav == S == * [[Ljerka Schiffler|'''Schiffler''', Ljerka]] ([[Ljerka Schiffler-Premec]] 1941-2016) * [[Mladen Schwartz]]/Švarc (1947-2017) * [[Marija Selak Raspudić]] * [[Željko Senković]] * [[Neven Sesardić|'''Sesardić''', Neven]] * [[Mladenko Spahija|'''Spahija''', Mladenko]] * [[Ladislav Spaić|'''Spaić''', Ladislav]] * [[Josip Stadler|'''Stadler''', Josip]] * [[Rudi Supek|'''Supek''', Rudi]] (sociolog...) * [[Vanja Sutlić starejši|'''Sutlić''', Vanja]] (1925-1989) *[[Darko Suvin]] * [[Ivan Svitak|'''Svitak''', Ivan]] == Š == * [[Franjo Šanc|'''Šanc''', Franjo]] * [[Ljerka Šifler-Premec,|'''Šifler-Premec''', Ljerka]] * [[Dario Škarica|'''Škarica''', Dario]] * [[Gordana Škorić|'''Škorić''', Gordana]] * [[Željko Škuljević|'''Škuljević''', Željko]] * [[Šimo Šokčević]]? * [[Đuro Šušnjić|'''Šušnjić''', Đuro]] (sociolog) *Šuvar, Stipe (sociolog) * [[Goran Švob|'''Švob''', Goran]] Goran Švob (1947 – 2013) == T == * [[Josip Talanga]] *[[Marijan Tkalčić|'''Tkalčić''', Marijan]] *[[Dinko Tomašić]] (1902–1975) - sociolog * [[Stjepan Tomić|'''Tomić''', Stjepan]] * [[Ivan Ante Turić|'''Turić''', Ivan Ante]] == U == == V == * [[Tonči Valentić]] * [[Čedomil Veljačić|'''Veljačić''', Čedomil]] * [[Lino Veljak|'''Veljak''', Lino]] * [[Tomo Vereš|'''Vereš''', Tomo]] * [[Paskal Vladimirović|'''Vladimirović''', Paskal]] * [[Miroslav Volf]] (teolog) * [[Faust Vrančić|'''Vrančić''', Faust]] * [[Predrag Vranicki|'''Vranicki''', dr. Predrag]] *'''Vrcan''', Srđan (sociolog) * [[Pavao Vuk-Pavlović|'''Vuk-Pavlović''', Pavao]] * Vučetić, Marko == Z == * [[Ivan Zelić|'''Zelić''' Ivan]] * [[Boško Zenić|'''Zenić''', Boško]] * [[Franjo Zenko|'''Zenko,''' Franjo]] * [[Jure Zovko|'''Zovko''', Jure]] * [[Ivica Zvonar|'''Zvonar''', Ivica]] == Ž == * [[Berislav Žarnić|'''Žarnić,''' Berislav]] * [[Viktor Žmegač|'''Žmegač,''' Viktor]] *'''Županov''', Josip (sociolog) * [[Antun Žvan|'''Žvan''', Antun]] * Ozren Žunec (sociolog) {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Filozofi]] [[Kategorija:Seznami filozofov|Hrvati]] [[Kategorija:Hrvaški filozofi|*]] adjc552zlmy1dzylp197aw2sx58l2mk 0 49821 6752184 6673889 2026-09-17T18:13:50Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6752184 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[košarkar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC3}} == A == * [[Vladan Alanović]] * [[Lukša Andrić]] *[[Franjo Arapović]] == B == * [[Dalibor Bagarić]] * [[Marino Baždarić]] * [[Adnan Bečić]] * [[Dragan Bender]] * [[Danira Bilić]] *[[Mira Bjedov]] * [[Bojan Bogdanović]] * [[Andrew Bogut]] * [[Domagoj Bošnjak]] * [[Mate Bošnjak]] * [[Ivan Buva]] == C == * [[Danko Cvjetićanin]] == Č == * [[Teo Čizmić]] * [[Zoran Čutura]] == Ć == * [[Krešimir Ćosić]] == D == * [[Ante Delaš]] * [[Mario Delaš]] == F == * [[Davor Filipović]] == G == * [[Gordan Giriček]] * [[Josip Gjergja|Josip "Pino" Gjergja]] (trener) * [[Lovro Gnjidić]] * [[Ivan Grgat]] * [[Ante Grgurević]] (trener) == H == * [[Mario Hezonja]] == J == * [[Vinko Jelovac]] * [[Željko Jerkov]] * [[Ed Jurak]] == K == * [[Mario Kasun]] *[[Andro Knego]] * [[Arijan Komazec]] * [[Filip Krušlin]] *[[Ivan Kučan]] * [[Toni Kukoč]] * [[Davor Kus]] == L == * [[Žana Lelas]] * [[Krešimir Ljubičić]] == M == * [[Matej Mamić]] * [[Damir Markota]] * [[George Mikan]] == N == * [[Aramis Naglić]] *[[Franko Nakić]] *[[Ivo Nakić]] *[[Mario Nakić]] *[[Mihovil Nakić]] * [[Sandro Nicević]] * [[Mirko Novosel]] (1938–2023) (trener) == P == *[[Žarko Paspalj]] *[[Velimir Perasović]] *[[Zvonko Petričević|Zvonko "Džimi" Petričević]] *[[Aleksandar Petrović]] * [[Dražen Petrović]] * [[Darko Planinić]] * [[Zoran Planinić]] * [[Nikola Plećaš]] * [[Željko Poljak]] * [[Marko Popović]] == R == *[[Nikola Radulović]] *[[Zdravko Radulović]] (črnog. rodu) *[[Dino Rađa]] *Denan Rahimić * [[Ivan Ramljak]] * Marko Ramljak * [[Damir Rančić]] * [[Damjan Rudež]] == S == * [[Josip Sesar]] * [[Krunoslav Simon]] * [[Petar Skansi]] * [[Mate Skelin]] * [[Branko Skroče]] * [[Goran Sobin]] * [[Ivan Sunara]] == Š == * [[Dario Šarić]] * [[Jeronimo Šarin]] * [[Damir Šolman]] * [[Bruno Šundov]] == T == * [[Mirjana Tabak Kovčo|Mirjana (Mira) Tabak Kovčo]] * [[Žan Tabak]] * [[Željko Tankosić]] * [[Marko Tomas]] * [[Ante Tomić]] * [[Rato Tvrdić]] == U == * [[Roko Ukić]] == V == *[[Antonio Vrankovic]] (ZDA) *[[Stojko Vranković]] *[[Nikola Vujčić]] * == Ž == * [[Andrija Žižić]] * [[Luka Žorić]] {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Košarkarji]] [[Kategorija:Hrvaški košarkarji|*]] ff6eotyhwi0kwlgfvqzuu0223bjv097 0 49919 6752065 6289143 2026-09-17T13:22:19Z ~2026-45085-22 264465 /* Z */ 6752065 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švicarji|švicarskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Švicarjev|Švica|švicarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Henri-Frédéric Amiel]] *[[Richard Avenarius]] (nemško-švicarski) == B == * [[Karl Barth]] [[1886|(1886—]][[1968]]) * [[Hans Urs von Balthasar]] (1905—1988) * [[Charles Bonnet]] *[[Alain de Botton]] (*1969) *[[Aron Ronald Bodenheimer]] (1923-2011) == C == * [[Jean Calvin]] (1509-1564) *[[Benjamin Constant]] ([[1767]]-[[1830]]) == E == * [[Thomas Erastus]] == G == == H == *[[Jeanne Hersch]] ([[1910]]-[[2000]]) == J == *[[Karl Jaspers]] (nem.-švic.) *[[Carl Jung|Carl Gustav Jung]] ([[1875]]-[[1961]]) == K == *[[Ludwig Klages]] (1872–1956) (nemško-švicarski) *[[Hans Küng]] (1928-2021) == L == * [[Johann Heinrich Lambert]] (1728-1777) *[[Johann Kaspar Lavater]] == M == [[slika:Carl-Jung-mod.jpg|thumb|[[Carl Gustav Jung]] ]] * [[Jean-Paul Marat]] (1743–1793) * [[Anton Marty]] * [[Johann Bernhard Merian]] == P == * [[Paracelzij]] (1493-1541) *[[Hans A. Pestalozzi]] ([[1929]]-[[2004]]) *[[Johann Heinrich Pestalozzi]] ([[1746]]-[[1827]]) * [[Jean Piaget]] (1896-1980) == R == *[[Jean-Jacques Rousseau]] ([[1712]]-[[1778]]) == S == *[[Frithjof Schuon]] (1907-1998) (rojen v Baslu) *[[Francesco Soave]] (švic.-it.) *[[Rudolf Steiner]] ([[1861]]-[[1925]]) == T == *[[Ignaz Paul Vital Troxler]] ([[1780]]-[[1866]]) == U == * [[Ernst Uehli]] == V == * [[Jean Vanier]] (1928-2019) (švicarsko-kanadski) == Z == * [[Walther Christoph Zimmerli]] (*1945) (švicarsko-nemški) {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Švicarjev|Filozofi]] [[Kategorija:Švicarski filozofi|*]] j3uwrwjx66b9ww9375x3pg5k59jia0m 0 51396 6752225 6748992 2026-09-17T20:38:56Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6752225 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Javier Aguire]] *[[Lucía Alemany]] *[[Néstor Almendros]] (direktor fotografije šp./katal.-franc.) *[[Pedro Almodóvar]] *[[Luis César Amadori]] (argent.-šp.) *[[Alejandro Amenábar]] *[[Antonio del Amo]] *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] *[[Vicente Aranda|Vicente (Vincenç) Aranda]] y Ezguerra (katalonski) *[[Fernando León de Aranoa]] (1968) *[[César Ardavín]] *[[Carlos Arévalo]] *[[Alejandro Amenábar]] *[[Montxo Armendáriz]] *[[Jaime de Armiñán]] *[[Fernando Arrabal]] *[[Juan García Atienza]] *Rafael Azcona (scenarist) == B == *[[Jaume Balagueró]] *Alfonso Balcázar (scenarist) *[[António Balcázar]] *[[Antonio Banderas]] *[[Juan Antonio Bardem]] (1922–2002) *[[Miguel Bardem]] (1964) *[[Mariano Barroso]] (1959) *[[Juan Antonio Bayona]] *[[Francesc Bellmunt]] (Katalon.) *[[Luis García Berlanga]] (1921–2010) *[[Roberto Bodegas]] *[[Iciar Bollaín|Icíar Bollaín]] *[[Ricardo Bolfill]] (Katalon.) *[[José Luis Borau|José Luis Boráu]] (1929–2012) *[[José Buchs]] *[[Luis Buñuel]] Portolés (1900–1983) == C == *[[Francisco Camacho]] *[[Jaime Camino]] (1936–2015) *[[Mario Camús]] (1935–2021) *[[Alfredo Castellón]] *Álex Catalán (direktor fotografije) *[[Jaíme Chávarri]] (1943) *[[Segundo de Chomón]] (1871-1929) *[[Jorge Coira]] (1971) *[[Isabel Coixet]] Castillo (1960) *[[Julio Coll]] *[[Fernando Colomo]] (1946) *[[Antonio Cuesta]] == D == * [[Ricardo Muñoz Suay|Richardo De Baños]] (1882-1939) * [[Fernando Delgado]] * [[Julio Diamante]] * [[Agustín Díaz Yanes]] * [[Antonio Drove]] * [[Carles Durán]] == E == *[[Arantxa Echevarría]] *[[Antonio Eceiza]] *[[Francisco Elías]] *[[Víctor Erice]] *[[Luis Escobar Kirkpatrick|Luis Escobar]] *Vicente Escrivá (scenarist) *[[Jacinto Esteva]] == F == *[[Eusebio Fernández Ardavín]] *Luis Fernández Lago (direktor fotografije) *[[Jesús Fernández Santos]] *[[Oriol Ferrer]] *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (it.-španski) *[[Javier Fesser]] *[[Vicente Molina Foix]] *[[Angelino Fons]] *[[José Luis Font]] *[[José María Forn]] (Katalonec) *[[Alvar Forque]] *[[José Maria Forqué]] *[[Jesús Franco|Jesús "Jess" Franco]] ([[1930]]–[[2013]]) *[[Ricardo Franco]] *[[Juan Carlos Fresnadillo]] == G == *[[Jesús Garay]] (1949) *[[José Luis Garci]] (1944) *[[Luis García Berlanga]] (1921-2010) *[[Juan García Yubero]] *[[Manuel A. García Viñolas]] *[[Cesc Gay]] (Francesc Gay Puig) (Katalon.) *Fructuos(o) Gelabert *[[Rafael Gil]] *[[Ernesto Giménez Caballero]] (1899-1988) *[[António Giménez Rico]] *Xavi Giménez (direktor fotografije) *[[Fernando Fernán Gómez]] *[[Manuel Gómez Pereira]] * *[[Fernando González Molina]] (1975) *[[Jordi Grau]] (Katalon.) *Adria˙ Gual *[[Claudio Guerín Hill]] *Jorge Guerricaechevarría (scenarist) *[[Manuel Gutiérrez Aragón]] == H == *[[José Luis Sáenz de Heredia]] == I == *[[Álex de la Iglesia]] *[[Miquel Iglesias Bonns]] (1915-2012) *[[Ignacio F. Iquino]] *[[Antonio Isasi Isasmendi]] *[[Joris Ivens]] (nizoz.-šp.) == J == * Eduardo Jimeno * [[Joaquín Jorda˙]] (Katalon.) == K == * (Roman L. Karmen) *[[León Klimovsky]] Dulfán (1906-1996) (argentinsko-španski) == L == *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Pedro Lazaga]] *[[Fernando Méndez Leite]] *Fernando León de Arano (scenarist) *[[María Lidón]] *[[Gonzalo López-Gallego]] *[[Luis Lucia]] *[[Bigas Luna]] == M == *[[Kike Maíllo]] *[[Borja Manso]] *[[Fernando G. Mantilla]] *[[Javier Marco]] *[[Luis Marquina]] *[[Eugenio Martín]] *[[Óscar Martín]] *Fernando Marco (animator) *[[Pau Martínez]] *[[Emilio Martínez Lázaro]] *[[Jacobo Martos Figueroa]] *[[Julio Medem]] *[[Antonio Mercero]] *[[Fernando Mignoni]] *[[Pilar Miró]] *[[Jordi Mollá]] *[[Antonio Momplet]] (šp.-mehiški) *[[Rafael Moreno Alba]] (1942-2000) *[[Ricardo Muñoz Suay]] (1917-1997) *[[Antonio Mur Oti]] == N == * Fernando Navarro (scenarist) * [[Edgar Neville]] * [[José María Nunes]] (Katalon.) == O == *[[Pedro Olea]] *[[Gerardo Olivares]] *[[Juán de Orduña]] *[[Joaquín Oristrell]] *[[Paula Ortiz]] *[[Amando de Ossorio]] (1918-2001) == P == *[[Inés París]] *[[Basilio Martín Patino]] *[[Oriol Paulo]] *[[Alejandro Perla]] *[[Benito Perojo]] *[[Miguel Picazo]] (1927-2016) *[[Paco Plaza]] *[[Perre Portabella]] (Katalon.) *[[Diego Postigo]] *Francisco Prosper *[[Pedro Puche]] == R == * [[Antonio del Real]] *[[Marc Recha]] * [[Francisco Regueiro]] (1934) *[[Santiago Requejo]] * [[Florián Rey]] * [[Antoni Ribas]] (Katalon.) * [[Bernabé Rico]] * [[Alberto Rodíguez]] * [[Fernando Roldán]] * [[Antonio Román]] * [[Francisco Rovira y Beleta]] *[[Nacho Ruiz Capillas]] *[[Arturo Ruíz Castillo]] == S == *[[Antonio Sau]] *[[José Luis Sáenz de Heredia]] *[[José García Sánchez]] *[[Carlos Saura]] (1932-2023) *[[Santiago Segura]] *[[Carlos Serrano del Osma]] *[[Carla Simón]] (katalonka) *[[Rodrigo Sorogoyen]] del Amo *([[Paul Strand]]) *[[Gonzalo Suárez]] *[[Manuel Summers Rivero]] (1935-1993) == Š == * (Ester I. Šub) == T == *[[Manuel Tamayo]] *[[David Trueba]] *[[Fernando Trueba]] *[[Jonás Trueba]] == U == *[[Juanma Bajo Ulloa]] *[[Alfonso Ungría]] *[[Imanol Uribe]] == V == * [[Ladislao Vajda]] (madž.-špan.) * [[Horacio Valcárcel]] * [[Carlos Velo]] * [[José Luis Viloria]] == Y == * == Z == *[[Benito Zambrano]] *[[Alfonso Zarauza]] *[[Iván Zulueta]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Španski filmski režiserji|*]] dgkysf5whsxxk21wdgu1nxgq3rh8p2c 0 59535 6752372 6748683 2026-09-18T08:45:31Z ~2026-44996-51 264415 6752372 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Jure Ahtik]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Franci Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *[[Danilo Jakovčič]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Domen Jančič]] *Peter Janežič- Petrač (planinski) *[[Mirko Japelj]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Dejan Mijović]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Nejc Trampuž]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] 3x6z50nj0u9jlq3ftkldpptrc0m03h5 0 63224 6752412 6679480 2026-09-18T10:37:42Z ~2026-50424-74 265956 /* */ 6752412 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Σπάρτη | conventional_long_name = Šparta | common_name = Šparta | status = mestna država| | continent = Evropa | region = Balkan | country = Grčija | era = klasika | government_type = oligarhija| | year_start = 11. stoletje pr. n. št. | year_end = 195 pr. n. št.| | event1 = [[bitka pri Termopilah]] | date_event1 = 480 pr. n. št.| | event_start = [[peloponeška vojna]] | date_start = 431 pr. n. št. - 404 pr. n. št.| | date_end = | | image_map = Sparta territory.jpg | image_map_caption = Ozemlje Šparte| | capital = Šparta| | common_languages = dorščina | religion = grški politeizem | currency = Bitkojn }} '''Antična Šparta''' ([[dorščina|dorsko]] Σπάρτα, Spárta, [[atiščina|atiško]] Σπάρτη, Spárti, [[stara grščina|starogrško]] Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila [[mestna država]] v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] na jugovzhodnem delu [[Peloponez]]a v dolini reke [[Evrotas]] v [[Lakonija|Lakoniji]].<ref>{{Harvnb|Cartledge|2002|p=91}}</ref> Antična Šparta je bila znana po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč [[agoga|agogi]], sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte. Antična Šparta je začela rasti v mogočno vojaško silo v 7. st. pr. n. št. Zahvaljujoč svojemu vojaškega ugledu je bila Šparta priznana kot voditeljica kombinirane grške vojske v [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] v začetku 5. st. pr. n. št. Med letoma 431 in 404 pr. n. št. je bila glavna sovražnica [[Atene|Aten]] v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]], ki jo je na koncu dobila, čeprav z velikimi žrtvami, in nato postala vodilna država v helenskem svetu. Po porazu, ki ga je doživela s [[Tebe, Grčija|Tebami]] v [[Bitka pri Levktri|bitki pri Levktri]] leta 371 pr. n. št., je Šparta začela padati v globoko krizo, ki je bila v glavnem demografska in gospodarska. V drugi polovici 4. st. pr. n. št. in prvi polovici 3. st. pr. n. št. je Šparta zadržala politično neodvisnost, a izgubila svoje pomembno mesto v grški politiki. V drugi polovici 3. st. pr. n. št. je ponovno, a za malo časa spet postala pomemben političen dejavnik v antični Grčiji. Po letu 195 pr. n. št. pa je bila Šparta popolnoma pod nadzorom Rima in Ahajske zveze ter končno izgubila svojo politično neodvisnost. Med rimsko zasedbo Grčije je Šparta zadržala neko stopnjo avtonomije. S sistemom zakonov, ki so bili sprejeti pod imenom ''velika retra'', je Šparta zrasla v mogočno vojaško silo. Njeni prebivalci so bili razvrščeni kot ''spartiati'' (špartanski državljani, ki uživajo vse pravice), ''motaki'' (nešpartanski svobodni možje, vzgojeni kot Špartanci), ''periojki'' (svobodnjaki) in ''[[heloti]]'' (tlačani v državni lasti, zasužnjeni nešpartanski lokalni prebivalci). ''Spartiati'' so imeli strogo ''agogo'', posebno usposabljanje in izobraževanje, zato so bile špartanske [[Grška falanga|falange]] med najboljšimi v bitkah. Špartanske ženske so imele bistveno več pravic in enakopravnosti kot drugje v klasičnem svetu in zasedale precej visoke položaje v špartanski družbi. Šparta je bila zaradi svoje izključno vojaške narave zaprta za vplive iz drugih držav in drugih narodov, ni sprejemala tujih idej. Ustvarila je svojo zaprto in posebno kulturo, ki v primerjavi z drugimi helenskimi mesti ni imela velikih umetniških del. V sodobnem svetu imajo antično Šparto za najznačilnejši primer militaristične države, katere glavni cilj in smisel obstoja je bil ustvarjanje zdravih in močnih vojakov. Špartanski način življenja in kultura še danes uživata veliko spoštovanje v zahodnem svetu, kar je znano kot [[lakonizem]] ali [[lakonofilija]]. == Geografski položaj == [[Slika:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|250px| Ostanki antične Šparte in sodobno mesto, obkroženo z gorami]] Po zgodovinarju [[Tukidid]]u je špartanska država v 5. st. pr. n. št. obsegala okoli dve petini skupne površine Peloponeza ali 8400 km². Bila je približno trikrat večja od atenske države. Teritorialno se je delila na dve glavni upravni enoti: Lakonijo na jugovzhodu Peloponeza in Mesenijo zahodno od Lakonije. [[Lakonija]] je bila z juga, jugozahoda in vzhoda obkrožena z morjem, na zahodu je gorska veriga Tajget (2407 m), na vzhodu Parnon (1935 m). Tajget se konča na jugu na rtu Tenaron, Parnon na rtu Maleja. Špartanske meje proti severu so se menjavale. Okoli 545 pr. n. št. je Šparta zavzela plodno ravnino Kinurijo, ki jo je po [[grška mitologija|grški mitologiji]] prvi koloniziral Kinur, sin [[Perzej]]a iz [[Argos]]a. Od tedaj so se meje Šparte na severu razprostirale od antične Tireje na obali Egejskega morja do južnega dela partenijskih gora in zaokrožile dolino reke [[Evrotas]]. Te naravne ovire so antično Šparto naredile nedostopno pred napadalci. Značilno je, da Šparta večji del svoje zgodovine ni imela obzidij, prav zaradi topografije, ki je zagotavljala varnost. [[Mesenija]], ki je bila osvojena v mesenijskih vojnah, je imela na severu naravno mejo reko Nedas in [[Arkadija|arkadske]] gore, na vzhodu gorsko verigo Tajget, na jugu Mesenijski zaliv in na zahodu [[Jonsko morje]]. V Meseniji so bile visoke gore, kot sta Kipari in Itoma. Sredi Mesenije je bila zelo plodna dolina z reko Pamis. Lakonsko državo so na začetku sestavljala štiri naselja: Kinosura, Limni, Mesoji in Pitani. Peto naselje, Amikle, je bilo nekoliko južneje od teh štirih in pripojeno Šparti neznano kdaj, <ref>Cartledge 2001a, Strana 92-93</ref> čeprav se pogosto kot peto naselje omenja Dimni in ne Amikle. <ref>{{Harvnb|V. V. Struve/D. P. Kalistov|2000|p=102}}</ref><sup id="inlineaa" class="reference">[[#notea|[a]]]</sup> {| class="wikitable" |- ! Območje špartanske države (950–337 pr. n. št.)!! Površina v km² |- | prva štiri naselja, okoli 950 pr. n. št. || 200–300 |- | Pelana, Selasija, Egitis med 950 in 800 pr. n. št. || 700 |- | Amikle, Derontres, Dentelijatis do 760 pr. n. št. || 1200 |- | Eleja, rt Tenara, do okoli 750 pr. n. št. || 2.500 |- | Steniklar (država mesenskih Dorcev) do 715 pr. n. št. || 3000 |- | Makarija, Kiparisija, Palija, rt Akrita, Skiritis do okoli 570 pr. n. št. || 5500 |- | rt Maleja, Kitera, Prasijatis, Tireatis do 547 pr. n. št. || 8400 |- | Država Lakedemonska, 371 pr. n. št. || 8400 |- | po izgubi Steniklare, Makarije, Turije, Fare, Avije, Skirite, Egite, Dentelijatide, Pelane in Selasije leta 369 pr. n. št. || 6000 |- | ponovno zavzetje Pelane in Selasije okoli 366/365 pr. n. št. || 6200 |- | izguba Kiparisije in Palije, 365 pr. n. št. || 5200 |- | izguba Asine, Metone, Kardamalije, Tireatide, južne Kinurije leta 338/7 pr. n. št.|| 3200 |} Čeprav naj bi bila antična Šparta mestna država v antični Grčiji, so še v antični dobi temu nasprotovali. Atenski govornik [[Izokrat]] je Šparto imenoval velik vojaški tabor<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0144:speech=6:section=81 Isokrat 6.81]</ref>. Po mnenju sodobnih raziskovalcev to ni daleč od resnice. Antična Šparta se je bistveno razlikovala po geografskem in družbenem položaju od drugih grških [[polis]]ov. Ker je obvladovala velik del Peloponeza, je imela pod nadzorom veliko mest, vasi in manjših naselij. Velikost špartanske države je bolj spominjala na Makedonijo in Tesalijo ter njuno družbeno ureditev kot na druge polise. Okoli leta 500 pr. n. št. naj bi znotraj meja špartanske države živelo več kot 300.000 prebivalcev vseh družbenih slojev. == Mitologija antične Šparte == === Ime in legenda === Najzgodnejši potrjen izraz se nanaša na Lakedajmon v mikenski grščini ''ra-ke-da-mi-ni-jo'', ''Lakedajmonian'', napisan v linearni zlogovni pisavi B, v grški abecedi Λακεδαιμόνιος, ''Lakedaimonios'' (latinsko: ''Lacedaemonius''). <ref>{{harvnb|LIddell|Scott|1940|loc={{LSJ|*lakedai/mwn|Λακεδαιμόνιος, s.v. Λακεδαίμων}}}}.</ref><ref name=L&S-Lacedaemon>{{L&S|Lacedaemon|Lacedaemonius, s.v. Lacedaemon|ref}}</ref> Beseda Lakedaimon (Λακεδαίμων) je bila včasih uporabljena kot pridevnik in je pogosto uporabljena v delih [[Homer]]ja in atenskih zgodovinarjev [[Herodot]]a in Tukidida. Starogrški potopisec [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] je dal bogate informacije o grški mitologiji in imenih, povezanih z antično Šparto. Po špartanski tradiciji je bil prvi kralj Šparte (ki se tedaj ni tako imenovala) Leleg. Po njem so se prebivalci imenovali Lelegi<ref name="Pausanija">[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=1 Pausanija 3.1.1]</ref>. Leleg je imel dva sinova Miliasa in Polikaona. Drugi sin, Polikaon, se je poročil s hčerjo argejskega kralja Triopsa, z lepo Meseno. Ko je ugotovila, da kot drugi mož po vrsti ne more naslediti prestola, mu je svetovala, da zapustita državo. Ko sta prišla čez goro na zahodu, sta naletela na plodno ravnino. Tam sta zgradila mesto Mesena. Polikaon je postal kralj tega mesta. <ref name="Lakonika">[http://remacle.org/bloodwolf/erudits/pausanias/laconiegr.htm Pausanija, ''«Lakonski»'' Ι, 1-3]</ref> V Šparti je Malias nasledil Lelega, njega pa Evrot. Evrot je bil moder kralj, ki je izvedel velik podvig. V dolini Šparte je reka stalno poplavljala in ustvarila jezero. Evrot je zgradil kanal in tako preprečil nastajanje jezera. Reka je dobila ime po mitološkem kralju Evrotas. Ni imel moških potomcev, samo hčer z imenom Šparta. Za naslednika je določil njenega zaročenca Lakedajmona, ki je dal ime državi, glavno mesto pa je imenoval po svoji ženi Šparta. Gorovje, ki je delilo državo od Mesenije, je imenoval po mami, nimfi Tajgeti<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=2 Pausanija 3.1.2]</ref>. Njegov sin Amikl je po mitu osnoval mesto v bližini Šparte in mu dal ime Amikle. Potomci teh mitoloških likov so tudi junaki trojanskega ciklusa: trojanska [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Klitajmnestra]], [[Kastor in Polidevk|Dioskura]] in [[Penelopa]]. === Šparta v trojanskem ciklusu === {{Glavni|Helena (mitologija)}} [[Slika:Helene Paris Louvre K6.jpg|thumb|250px|Helena in Paris. Apulijski krater iz 4. st. pr. n. št., Louvre.]] Šparta se omenja v epih trojanskega ciklusa tudi pod imenom Lakedemonija, ki označuje kraljevino mitološkega kralja Šparte [[Menelaj]]a in njegove žene Helene. V Homerjevih epih je rečeno, da je imel špartanski kralj [[Tindarej]] hčer, prelepo Heleno, ki po mitologiji ni bila njegova hči, ampak hči Zevsa in njegove žene Lede. Ko se je Tindarej odločil poročiti svoji hčeri, Klitajmnestro in Heleno, so se v Šparti zbrali mladi plemiči in prestolonasledniki iz vse Grčije. Helena se je poročila z Menelajem, Klitajmnestra z Agamemnonom, oba sta bila sinova mikenskega kralja [[Atrej]]a. Menelaj je po smrti Tindareja postal kralj Šparte. V Homerjevih epih piše, da je [[Paris]], sin trojanskega kralja [[Priam]]a, ugrabil Heleno, kar je bilo po mitologiji povod za [[Trojanska vojna|vojno Ahajcev proti Troji]]. Po uničenju [[Troja|Troje]] sta se Menelaj in Helena po mnogih pustolovščinah vrnila v Šparto. Njuna hči Hermiona se je poročila z bratrancem [[Orest]]om, ko je zavladal v Argosu. Izraza Šparta in Lakedemonija se v Homerjevih epih uporabljata za Menelajev dvorec in ne za ozemlje. Homer je v [[Odiseja|Odiseji]] geografski položaj Menelajeve Šparte opredelil povsem drugače. == Prazgodovina == Najverodostojnejši arheološki podatki o prazgodovinski Šparti so odkritja iz sredine 6. tisočletja pr. n. št. V lakonski regiji so jih našli na hribu Kufovun, v jami Alepotrip na vzhodni obali Mesenijskega zaliva ter tudi v mestu Apidija na zahodnem delu gorske verige Parnon. V bližini jame je bil najden srebrn nakit, ki kaže precejšnje bogastvo. Čeprav so arheološki dokazi o Lakoniji iz kamene in bronaste dobe (srebrn nakit, veliko keramike), ni nič znano o pravi naravi prazgodovinske Šparte in Lakonije. <ref>{{Harvnb|Cartledge|2002|p=28-29}}</ref> === Mikenska Šparta === {{Glavni| Mikenska doba}} [[Slika:Vafeio Mycenaen laconian.jpg|thumb|Mikenska zlata skodelica z lovskim reliefom. Prva polovica 15. st. pr. n. št., Vafio, Lakonija|250px]] O Šparti v obdobju mikenske prevlade v Grčiji ni verodostojnih zgodovinskih podatkov. Dostopno je le ljudsko izročilo<ref name="Herodot, Book I, 56.3">Herodot, I, 56.3</ref> V pozni bronasti dobi je bila Lakonija gotovo del mikenskega kraljestva. V Lakoniji so v mestu Vafio našli mikenske grobove iz 15. st. pr. n. št. Mikensko kraljestvo je propadlo neposredno pred dorskim vdorom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. Pravi razlog propada mikenske Šparte in drugih mikenskih mest ni znan. Bilo je splošno znano, da je bil kriv dorski vdor, vendar so znanstvena odkritja pokazala, da je mikenska civilizacija doživela velik zlom še pred prihodom Dorcev v 12. st. pr. n. št. <ref name="Delijanis">{{Harvnb|Delijanis|2007|p=10}}</ref> Glavna teorija izginotja mikenske civilizacije je zasnovana na napadih neznanih morskih ljudstev, ki so se pojavila in skrivnostno izginila iz zgodovine v 12. in 11. st. pr. n. št. Arheološki podatki o mikenski Šparti kažejo na obstoj dvorcev in naselij iz mikenske dobe v mestu Pelena severno od Šparte. Pelena naj bi bila glavno mesto preddorske Lakonije. V Šparti so prav tako odkrili ostanke velike zgradbe iz 12. in 11. st. pr. n. št., imenovane Menelajon po mitološkem kralju Menelaju. <ref>[http://www.rassias.gr/SPARTA26.html Rassias Pellana]</ref> == Zgodovina antične Šparte == === Temna doba === [[Slika:Everdingen lycurgus.jpg|thumb|right|250px |Likurg pred Špartanci, delo Cezarja van Everdingna iz 17. st.]] Zgodovina antične Šparte je neposredno povezana z dorskim vpadom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. (po arheoloških podatkih je bila dorska selitev pozneje). Ni verodostojnih podatkov o njeni zgodnji zgodovini. Splošno je znano, da je grško pleme Dorcev prišlo iz Doride v osrednji Grčiji in se naselilo v dolini reke Evrotas. Izokrat piše, da skupno število Dorcev, ki so prišli v lakonsko dolino, ni presegalo 2000 ljudi. Na prostoru nekdanjega mikenskega naselja so Dorci ustanovili državo in zasužnjili lokalno prebivalstvo. V Lakoniji so bili razdeljeni na tri plemena: Pamfili, Hili in Dimanci. Ta tri plemena so zavzela pet vasi, ki so se združile v mesto Šparta. <ref>{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=36}}</ref> Značilnosti Šparte v temnem obdobju antične Grčije niso znane, ni zanesljivih podatkov o tem zgodovinskem obdobju. Po Herodotu in Tukididu je Šparta v tem obdobju preživljala čas anarhije.[28] Ob koncu temnega obdobja in v začetku arhajske dobe v 8. st. pr. n. št. so bile najverjetneje izpeljane [[Likurg]]ove reforme, ki so omogočile Šparti, da je postala mogočna vojaška sila. <ref name="Ehremberg33">{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=33}}</ref> === Arhaična Šparta === [[Slika:Cratère de Vix 0011 cropped.jpg|thumb|left|200px|Relief starogrškega hoplita iz Viksovega kraterja, okoli 510 pr. n. št.]] Ob koncu 8. st. pr. n. št. je Šparta nadaljevala osvajanja. Leta 724 pr. n. št. je po dolgotrajni vojni osvojila sosednjo Mesenijo in zasužnjila prebivalstvo. Leta 685 pr. n. št. so se Mesenci uprli in premagali špartansko vojsko. Špartanci so jih ponovno zasužnjili leta 668 pr. n. št. V 7. st. pr. n. št. je bil največji nasprotnik Šparte na Peloponezu mesto Argos pod oblastjo [[tiran]]a [[Fidon]]a. Argosu je uspelo premagati Šparto v bitki pri Heseji 669 pr. n. št. To je zadnji večji poraz špartanske vojske v naslednjih 300 letih. V 6. st. pr. n. št. je Šparta poskušala osvojiti mesto Tegej blizu svojih severnih meja. Po nekaj neuspehih je bilo sklenjeno dolgotrajno zavezništvo. Priključila so se mesta Mantineja, Orhomen, Elida in Flius. Tako je Šparta postavila zvezo, ki ji je pomagala povečati vpliv v Grčiji, znana v zgodovini kot [[Peloponeška zveza]], imenovani tudi Lakedajmončani in njihovi zavezniki. Okoli 545 pr. n. št. je Šparti uspelo končno premagati Argos in osvojiti plodno Kinursko ravnino. Meje špartanske države so ostale nespremenjene vse do 371 pr. n. št. Leta 510 pr. n. št. je špartanska vojska prvič prekoračila [[Korintska ožina|Korintsko ožino]] in posredovala v [[Atika (bivša država) |Atiki]]. Hoteli so zrušiti atensko tiranijo in nato so podprli Ishagoro, ki je želel postati tiran. Špartanski kralj [[Kleomen I.]] se je znašel obkoljen na atenski akropoli in se je moral predati. Leta 506. pr. n. št. sta se spopadla kralja Kleomen I. in Demarat, ki sta v Elevzini, predmestju Aten, izdala nasprotujoča si navodila svojim vojakom. Ta dogodek je povzročil prekinitev vojne in sprejetje zakona, da lahko samo en kralj vodi špartansko vojsko v vojni. Leta 499 pr. n. št. so Jonci prosili za pomoč Šparto v uporu proti [[[[Ahemenidsko cesarstvo|Perziji]], a jih je kralj Kleomen I. zavrnil. Po petih letih, 494. pr. n. št., je ponovno izbruhnila vojna med Argosom in Šparto. Špartanci so zmagali, pobili okoli 6000 argejskih vojakov. Ob koncu 6. in začetku 5. st. pr. n. št. so imeli vpliv na ozemlju 20.000 km², na katerem je živelo med 800.000 in 900.000 ljudi. Šparta je bila med najmočnejšimi polisi v Grčiji. === Klasična Šparta === V drugi mesenijski vojni se je Šparta uveljavila kot lokalna oblast na Peloponezu in v preostalem delu Grčije. V naslednjih stoletjih je bil ugled Šparte kot vojaške sile brez konkurence. <ref>"A Historical Commentary on Thucydides"—David Cartwright, p. 176</ref> Leta 480 pred našim štetjem je bila majhna vojska Špartancev pod vodstvom Tespijana in tebanskega kralja [[Leonid I.|Leonid]]a (približno 300 Špartancev, 700 Tespijancev in 400 Tebancev) legendarni zadnji branik v [[bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] proti mogočni perzijski vojski. Povzročili so jim veliko smrtnih žrtev, preden so jih končno premagali. <ref>{{Harvnb|Green|1998|p=10}}</ref> Dobro orožje, strategija in bronasti oklepi grških hoplitov in njihova falanga so se spet izkazali eno leto pozneje, ko je Šparta vodila grško zavezniško vojsko proti Perzijcem v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Odločilna grška zmaga pri Platajah je končala grško-perzijske vojne skupaj s perzijsko željo po širitvi v Evropo. Čeprav je bila ta vojna zmaga vsegrške vojske, je Šparta, ki je poleg tega, da je bila vodilna sila pri Termopilah in Platajah, dejansko vodila celotno grško vojsko. <ref>Britannica ed. 2006, "Sparta"</ref> V poznejših antičnih časih je imela Šparta skupaj z Atenami, Tebami glavno besedo pri medsebojnih spopadih s Perzijo. Posledica [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je bila, da je Šparta, ki je bila tradicionalno kopenska kultura, postala pomorska sila. Na vrhuncu svoje moči je Šparta umirila več ključnih grških držav in ji je celo uspelo premagati elitno atensko mornarico. Do konca 5. stoletja pred našim štetjem je bila država, ki je porazila atensko cesarstvo in napadla perzijske province v Anatoliji. To obdobje označuje [[Špartanska hegemonija|špartansko hegemonijo]]. Med korintskimi vojnami se je Šparta spoprijemala s koalicijo vodilnih grških držav: Tebe, Atene, Korint in Argos. Zavezništvo je sprva podpirala Perzija, katere ozemlja v Anatoliji so bila zasedena s Špartanci in se je bala nadaljnje špartanske širitve v Azijo. <ref>"Dictionary of Ancient&Medieval Warfare"—Matthew Bennett, p. 86</ref> Šparta je dosegla vrsto zmag, vendar je mnoge njene ladje v bitki pri Knidu uničila flota grško-feničanskih plačancev. Bitka je močno zmanjšala pomorsko moč Šparte, vendar se ni končala po njenih željah v Perziji, dokler atenski general Konon ni opustošil špartanske obale in izzval star špartanski strah pred uporom helotov. <ref name=boardman>"The Oxford Illustrated History of Greece and the Hellenistic World" p. 141, John Boardman, Jasper Griffin, Oswyn Murray</ref> Po več letih bojev je bil leta 387 pred našim štetjem podpisan Antalkidasov mir, po katerem so vsa jonska grška mesta vrnili pod perzijski nadzor in azijska meja Perzije naj bi bila rešena špartanske grožnje. Učinki vojne so ponovno potrdili sposobnost Perzije, da uspešno posega v grško politiko in uveljavlja oslabljeni hegemonski položaj Šparte v grškem političnem sistemu. <ref>Fine, ''The Ancient Greeks'', 556-9</ref> Začela se je dolga pot upadanja Šparte po hudem vojaškem porazu proti Epaminondasu v Tebah v bitki pri Levktri. To je bilo prvič, da je špartanska vojska izgubila bitko za ozemlje. Kot je bilo mogoče špartansko državljanstvo podedovati po krvi, se je Šparta zdaj vse bolj spoprijemala s heloti, ki so preglasovali prvotne državljane. Skrb vzbujajoče upadanje špartanskih državljanov je komentiral [[Aristotel]]. === Helenistična in rimska Šparta === Šparta si ni nikoli povsem opomogla zaradi izgub pri Levktri leta 371 pred našim štetjem in poznejših helotskih uporov, čeprav je lahko nadaljevala kot regionalna sila še več kot dve stoletji. Niti [[Filip II. Makedonski]] niti njegov sin [[Aleksander Veliki]] nista poskušala osvojiti Šparte. Tudi med upadanjem Šparta ni nikoli pozabila svoje trditve, da je "zagovornica helenizma" in njenega lakonizma. Po anekdoti so se Špartanci odzvali z enotnim, jedrnatim odgovorom: "aἴκα – če", ko je Filip II. poslal sporočilo Šparti: "Če vstopim v Lakonijo, bom zrušil Šparto." <ref>{{harvnb|Davies |1998|pp=[https://books.google.com/books?id=vD7SWb5lXBAC&lpg=PP1&pg=PA133#v=onepage&q&f=false 133]}}.</ref><ref>{{harvnb|Plutarch|1874|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0288%3Asection%3D17 17]}}.</ref><ref>{{harvnb|Plutarch|1891|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0286%3Asection%3D17 17]}}; in Greek.</ref> Ko je Filip ustvaril Grško ligo pod pretvezo poenotenja Grčije proti Perziji, so se Špartanci odločili, da se ne pridružijo, saj niso imeli nobenega interesa za pridružitev vsegrškemu pohodu, razen če bi bilo pod špartanskim vodstvom. Tako je ob osvojitvi Perzije Aleksander Veliki poslal Atenam 300 oblek s perzijskimi oklepi s pripisom: ''Aleksander, sin Filipa in vseh Grkov, razen Špartancev, dajem darilo, sprejeto od tujcev, ki živijo v Aziji.'' Med pohodi Aleksandra na vzhod je špartanski kralj [[Agis III.]] leta 333 pred našim štetjem poslal sile na Kreto, ker je nameraval osvojiti otok.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |title=Agis III |accessdate=2015-12-08 |archive-date=2013-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130508045716/http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |url-status=dead }}</ref> Agis je pozneje prevzel poveljstvo zavezniških grških sil proti Makedoniji, doživel prve uspehe, še preden je začel oblegati [[Megalopolis]] 331 pred našim štetjem. Velika makedonska vojska pod generalom [[Antipater]]jem je vkorakala na položaje in premagala špartanske sile v ostrem spopadu. <ref>[http://www.jstor.org/pss/4475455 ''Agis III'', by E. Badian © 1967 - Jstor]</ref> Več kot 5300 Špartancev in njihovih zaveznikov ter 3500 vojakov Antipaterja je bilo ubitih. <ref>Diodorus, World History</ref> Agis, ki je bil ranjen, je ukazal svojim možem, naj ga pustijo in se spoprimejo z napredujočo makedonsko vojsko, da bi pridobili čas za umik. Umrl jim je na rokah. <ref>Diodorus, World History, 17.62.1-63.4;tr. C.B. Welles</ref> Aleksander je bil usmiljen in je prisilil Špartance, da se pridružijo Korintski ligi, ki so jo pred tem zavrnili. <ref>{{navedi knjigo |author=Agnes Forbes Savill |year=1993 |title=Alexander the Great and his time |publisher=New York: Barnes & Noble |isbn=0-88029-591-0 |cobiss= |page=44}}</ref> Med [[Punske vojne |punskimi vojnami]] je bila Šparta zaveznica [[Rimska republika |Rimske republike]]. Špartanska politična neodvisnost se je obdržala do takrat, ko jo je koalicija drugih grških mestnih državic in Rima prisilila, da se je pridružila Ahajski zvezi po porazu v odločilni lakonijski vojni in po strmoglavljenju njihovega zadnjega kralja Nabisa. Leta 146 pr. n. št. je Grčijo osvojil rimski general Mumij. Po rimskih osvajanjih so Špartanci nadaljevali svoj način življenja in mesto je postalo turistično zanimivo za rimsko elito, ki je prihajala v spoštovanju občudovat eksotične špartanske običaje, zlasti Diamastigosis v [[Tempelj Artemide Ortije|templju Artemide Ortije]] v Limnah zunaj Šparte. Amfiteater je iz 3. stoletja n. št. Uporabljali so ga za opazovanje obrednega bičanja špartanskih mladeničev.<ref>{{navedi knjigo|author=Cicero|author-link=Cicero|title=[[Tusculanae Disputationes]]|chapter=II.34|chapter-url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2007.01.0044%3Abook%3D2%3Asection%3D34|editor-first=M.|editor-last=Pohlenz|place=Leipzig|publisher=Teubner|year=1918|language=la}} At the Perseus Project.</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Sparta|url=https://archive.org/details/sparta0000hmic|first=Humfrey|last=Michell|page=[https://archive.org/details/sparta0000hmic/page/174 175]|year=1964|publisher=Cambridge University Press}}</ref> === Srednjeveška in sodobna Šparta === Po bizantinskih virih so v nekaterih delih lakonijske regije ostali [[Poganstvo|pogani]] do 10. stoletja. Dorsko govoreče prebivalstvo danes živi v Tsakoniji. V srednjem veku se je politično in kulturno središče Lakonije preusmerilo na bližnje naselje [[Mistra]], Šparta pa je izgubila celo lokalni pomen. Sodobna [[Šparta (mesto)|Šparta]] je bila ponovno ustanovljena leta 1834 z odlokom kralja Ota Grškega. == Špartanska družba == {{glavni|Ženske v antični Šparti}} Šparta je bila vojaška država. Že ob rojstvu so pustili živeti le krepkim otrokom (šibke so vrgli v prepad). Dečke od 8 do 20 let so urili v posebnih zavodih. Dobivali so le pičlo hrano, hodili bosi in goli, saj so imeli samo ogrinjalo, ki so ga nosili poleti in pozimi namesto obleke, ponoči pa so ga uporabljali za odejo. Pogosto so jih tudi tepli, a so morali vse to prenašati molče. Špartanski vojaki so se bojevali tesno skupaj in s ščitom branili svojega soseda. Ker so živeli ves čas skupaj, so bili pogosto veliki prijatelji in včasih tudi ljubimci, zato so zvesto branili drug drugega. Imeli so dolge lase, ki so bili znak poguma. === Politična ureditev === Šparta se je razlikovala od drugih grških [[polis|polisov]] ravno po tem, da je obdržala [[kralj]]e po arhaični dobi vse do 3. stoletja pr. n. št., ko so polis vključili v Ahajsko zvezo. Celo več, medtem ko so drugi polisi v stari dobi imeli po enega kralja, je Šparta imela ves čas dva. Po tradiciji je bil en kralj iz rodbine Agaidov, drugi pa iz rodbine Evripontidov. Svoj izvor sta navajali po enem od dvojčkov, po Evristeju ali Proklesu, ki sta bila Heraklejeva potomca. Dve generaciji po [[trojanska vojna|trojanski vojni]] sta namreč zavzela Šparto. Zgodba se ujema s propadom [[Mikene|mikenske kulture]] in prihodom [[Dorci|Dorcev]] na [[Peloponez]]. V Šparti so sestavljali spisek kraljev od vsega začetka, čeprav danes za obdobje pred 6. stoletjem pr. n. št. nimamo zanesljivih dokazov o kraljih. Dva kralja so v Šparti uvedli zato, ker je bila ob koncu arhaične dobe zaradi širjenja v [[Mesenija|Mesenijo]] stalno v vojni. Če je en kralj padel, je drugi še vedno lahko vladal in preprečil slabljenje države. Tako je namreč svetovalo [[Delfi|Delfsko preročišče]], ko ni bilo jasno, kateri od dvojčkov naj bi zavladal mestu. Znano je tudi, da sta si bili obe kraljevi rodbini stalno v laseh, kar pa Špartancev ni obremenjevalo. Kralja sama pa nista imela veliko pristojnosti. Stalno ju je nadzorovalo pet [[efori|eforijev]] (ἔϕορος), ki so bili izvoljeni vsako leto. Ocenjevali so njuno vladanje in od njiju zahtevali pokornost. Državljani, starejši od 30 let, so bili lahko izvoljeni le enkrat v življenju. Eforiji so bili vrhovni sodniki, preganjali so nezaželene tujce, imeli so pravico do kaznovanja in nadzorovanja kraljev, napovedovali so vojne in sklepali mir. Da so lahko nekaznovano pobijali helote, so jim vsako leto napovedali vojno. Od 5. stol. pr. n. št. so bili najpomembnejša politična sila v državi. Vsakih osem let so celo vprašali preročišče, ali kralja še uživata naklonjenost bogov. V resnici sta kralja morala voditi samo še verske zadeve in vojaške pohode. Prva sta morala na pohod in se zadnja vrniti. S seboj sta lahko vzela živino, kolikor sta je hotela. Pri žrtvovanju sta prejela dvojno količino mesa in kožo zaklane živali. Vsako polno luno in sedem dni za tem sta na državne stroške v Apolonovem templju prejela žrtveno žival, ječmenovo kašo in vino. Na raznih prireditvah sta imela vedno častno mesto. Več privilegijev kralja nista imela, pravzaprav sta morala biti someščanom zgled poguma, skromnosti in kreposti. Čeprav je danes najbolj znan špartanski kralj [[Leonid I.]], ki se je s 300 Špartanci žrtvoval za domovino, je tretji veliki grški zgodovinar [[Ksenofont]] imel najbolj v čislih kralja [[Agezilaj II.|Agezilaja]]. Njegove dosežke opisuje v grški zgodovini, njemu na čast pa je napisal celo hvalnico. Geruzijo (svet starešin) so sestavljali kralja in 28 članov (gerontov), starih nad 60 let in izvoljenih dosmrtno. Geruzija je pripravljala zakone za ljudski zbor – apelo. Člani apele (zbora) so bili vsi moški Špartanci, stari nad 30 let. O predlogih niso smeli razpravljati, zato je apela z vzklikanjem potrjevala ali zavračala zakonske predloge geruzije. Lahko je razglasila vojno in določila kralja, ki je vodil vojsko. Med člani apele so izvolili člane geruzije in eforje. === Špartanska šola in vzgoja === Namen šolanja otrok v militaristični Šparti klasične dobe je bil vzgojiti poslušnega in učinkovitega vojaka. Vrline, kot so samoodpovedovanje, preprostost in poslušnost zakonu ali oblasti, so jim pomenile vse. Šparta je taka postala sicer šele po neprestanih vojnah z Mesenci, kljub vsemu pa so tak ustroj države pripisovali na pol mitološkemu kralju [[Likurg]]u. Špartanski deček ali deklica sta morala imeti popolno telo. Že ob rojstvu so dojenčke s pomanjkljivostmi vrgli s pečine ali pa jih dali v vzgojo helotom. Zdrave so pustili materam. Deček je šel zdoma v šolo s 6 ali 7 leti. Pridružil se je skupini, ki je že od začetka morala delovati kot vojaška enota. Do 18. leta so živeli v lopah v bratovščinah, se učili spretnosti za preživetje in vojaških spretnosti. Stalno so se urili bosi: tekli so, metali kopje in disk, skakali, plavali in lovili. Hrane so dobili premalo, če pa so jo kradli in bili pri tem zasačeni, so bili kaznovani. Nekaj malega so se učili tudi brati in pisati, vendar to ni bilo tako pomembno. Petja in plesa so se učili, če sta bila vključena v obrede pri vojaškem življenju. Samo fant, ki je ob koncu šolanja prestal test, je postal polnopravni državljan. Vsi drugi so postali periojki. V primerjavi z drugimi grškimi mesti v Šparti niso učili deklet samo domačih opravil, ampak so se prav tako učile teči, skakati, metati kopje in disk in se boriti. Samo močna dekleta so po njihovem mnenju lahko rodila močne otroke. ==Pomembni antični Špartanci== * [[Agis I.]] – kralj * [[Agis II.]] – kralj * [[Agezilaj II.]] – kralj * [[Kleomen I.]] – kralj * [[Leonid I.]] (pribl. 520–480 pr. n. št.) – kralj, znan po svojih dejavnostih v bitki pri Termopilah * [[Kleomen III.]] – kralj in reformator * [[Lizander]] (5.–4. st. pr. n. št.) – general * [[Likurg]] (10. st. pr. n št.) – zakonodajalec * [[Hionis]] (7. st. pr. n. št.) – atlet * [[Kiniska]] (4. st. pr. n št.) – princesa in atletinja * [[Hilon]] – filozof * [[Gorgo iz Šparte]] – kraljica in političarka * [[Helena (mitologija)]] – kraljica Šparte * [[Menelaj]] – kralj Šparte med trojansko vojno * [[Ksantip iz Kartagine]] – špartanski plačanec, prva punska vojna * [[Nabis]] – kralj == Glej tudi == * [[Bitka pri Termopilah]] * [[Bitka pri Platajah]] * [[Leonid I.]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Chrisp|first=Peter|year=2008|title=E.raziskovalec: Stara Grčija|publisher=Mladinska Knjiga|location=Ljubljana|cobiss=239256832}} * {{navedi knjigo|last=Morris|first=Neil|year=2005|title=Ilustrirana zgodovina sveta|publisher=Didakta|location=Radovljica|cobiss=220386304}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sparta}} * [http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html Encyclopedia Britannica, 11th Edition Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527142944/http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html |date=2010-05-27 }} * [http://www.sikyon.com/Sparta/sparta_eg.html sikyon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150530051232/http://www.sikyon.com/sparta/sparta_eg.html |date=2015-05-30 }} * [http://www.ekivolos.gr/arxaia sparti.htm ekivolos]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=9773 GTP—Sparta] * [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=61562 GTP—Antička Sparta] * [http://elysiumgates.com/~helena Špartanska zgodovina] * [http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk Journal of Laconian Studies—A peer-review open source Journal for the study of Laconian history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211192222/http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk/ |date=2010-02-11 }} * [http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk Sparta—An educational periodical for Sparta & Greek history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021064543/http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk/ |date=2016-10-21 }} * [http://www.fordham.edu/halsall/ancient/eb11-sparta.html Ancient History Sourcebook: 11th ''Britannica'': Sparta] * [http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html History of Ancient Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091210135050/http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html |date=2009-12-10 }} * [http://www.laconia.org/sparti_h_1.htm Facts on Sparta] * [http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html Arheologija Antične Šparte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012222426/http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html |date=2008-10-12 }} * [http://www.sikyon.com/sparta/Art/sparta_peg01.html Lakonska umetnost] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628065605/http://www.sikyon.com/Sparta/Art/sparta_peg01.html |date=2015-06-28 }} * [http://www.b92.net/zivot/nauka.php?yyyy=2011&mm=04&dd=04&nav_id=504161 Zablode o stari Šparti („B92“, 4. april 2011)] [[Kategorija:Šparta|*]] [[Kategorija:Bivše mestne države]] {{normativna kontrola}} bjygs9br6ur2h12fw9vurbt4jhgtty3 6752414 6752412 2026-09-18T10:40:13Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50424-74|~2026-50424-74]] ([[User talk:~2026-50424-74|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6679480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Σπάρτη |conventional_long_name = Šparta |common_name = Šparta |status = mestna država | |continent = Evropa |region = Balkan |country = Grčija |era = klasika |government_type = oligarhija | |year_start = 11. stoletje pr. n. št. |year_end = 195 pr. n. št. | |event1 = [[bitka pri Termopilah]] |date_event1 = 480 pr. n. št. | |event_start = [[peloponeška vojna]] |date_start = 431 pr. n. št. - 404 pr. n. št. | |date_end = | |image_map = Sparta territory.jpg |image_map_caption = Ozemlje Šparte | |capital = Šparta | |common_languages = dorščina |religion = grški politeizem |currency = železne ploščice }} '''Antična Šparta''' ([[dorščina|dorsko]] Σπάρτα, Spárta, [[atiščina|atiško]] Σπάρτη, Spárti, [[stara grščina|starogrško]] Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila [[mestna država]] v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]] na jugovzhodnem delu [[Peloponez]]a v dolini reke [[Evrotas]] v [[Lakonija|Lakoniji]].<ref>{{Harvnb|Cartledge|2002|p=91}}</ref> Antična Šparta je bila znana po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč [[agoga|agogi]], sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte. Antična Šparta je začela rasti v mogočno vojaško silo v 7. st. pr. n. št. Zahvaljujoč svojemu vojaškega ugledu je bila Šparta priznana kot voditeljica kombinirane grške vojske v [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] v začetku 5. st. pr. n. št. Med letoma 431 in 404 pr. n. št. je bila glavna sovražnica [[Atene|Aten]] v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]], ki jo je na koncu dobila, čeprav z velikimi žrtvami, in nato postala vodilna država v helenskem svetu. Po porazu, ki ga je doživela s [[Tebe, Grčija|Tebami]] v [[Bitka pri Levktri|bitki pri Levktri]] leta 371 pr. n. št., je Šparta začela padati v globoko krizo, ki je bila v glavnem demografska in gospodarska. V drugi polovici 4. st. pr. n. št. in prvi polovici 3. st. pr. n. št. je Šparta zadržala politično neodvisnost, a izgubila svoje pomembno mesto v grški politiki. V drugi polovici 3. st. pr. n. št. je ponovno, a za malo časa spet postala pomemben političen dejavnik v antični Grčiji. Po letu 195 pr. n. št. pa je bila Šparta popolnoma pod nadzorom Rima in Ahajske zveze ter končno izgubila svojo politično neodvisnost. Med rimsko zasedbo Grčije je Šparta zadržala neko stopnjo avtonomije. S sistemom zakonov, ki so bili sprejeti pod imenom ''velika retra'', je Šparta zrasla v mogočno vojaško silo. Njeni prebivalci so bili razvrščeni kot ''spartiati'' (špartanski državljani, ki uživajo vse pravice), ''motaki'' (nešpartanski svobodni možje, vzgojeni kot Špartanci), ''periojki'' (svobodnjaki) in ''[[heloti]]'' (tlačani v državni lasti, zasužnjeni nešpartanski lokalni prebivalci). ''Spartiati'' so imeli strogo ''agogo'', posebno usposabljanje in izobraževanje, zato so bile špartanske [[Grška falanga|falange]] med najboljšimi v bitkah. Špartanske ženske so imele bistveno več pravic in enakopravnosti kot drugje v klasičnem svetu in zasedale precej visoke položaje v špartanski družbi. Šparta je bila zaradi svoje izključno vojaške narave zaprta za vplive iz drugih držav in drugih narodov, ni sprejemala tujih idej. Ustvarila je svojo zaprto in posebno kulturo, ki v primerjavi z drugimi helenskimi mesti ni imela velikih umetniških del. V sodobnem svetu imajo antično Šparto za najznačilnejši primer militaristične države, katere glavni cilj in smisel obstoja je bil ustvarjanje zdravih in močnih vojakov. Špartanski način življenja in kultura še danes uživata veliko spoštovanje v zahodnem svetu, kar je znano kot [[lakonizem]] ali [[lakonofilija]]. == Geografski položaj == [[Slika:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|250px| Ostanki antične Šparte in sodobno mesto, obkroženo z gorami]] Po zgodovinarju [[Tukidid]]u je špartanska država v 5. st. pr. n. št. obsegala okoli dve petini skupne površine Peloponeza ali 8400 km². Bila je približno trikrat večja od atenske države. Teritorialno se je delila na dve glavni upravni enoti: Lakonijo na jugovzhodu Peloponeza in Mesenijo zahodno od Lakonije. [[Lakonija]] je bila z juga, jugozahoda in vzhoda obkrožena z morjem, na zahodu je gorska veriga Tajget (2407 m), na vzhodu Parnon (1935 m). Tajget se konča na jugu na rtu Tenaron, Parnon na rtu Maleja. Špartanske meje proti severu so se menjavale. Okoli 545 pr. n. št. je Šparta zavzela plodno ravnino Kinurijo, ki jo je po [[grška mitologija|grški mitologiji]] prvi koloniziral Kinur, sin [[Perzej]]a iz [[Argos]]a. Od tedaj so se meje Šparte na severu razprostirale od antične Tireje na obali Egejskega morja do južnega dela partenijskih gora in zaokrožile dolino reke [[Evrotas]]. Te naravne ovire so antično Šparto naredile nedostopno pred napadalci. Značilno je, da Šparta večji del svoje zgodovine ni imela obzidij, prav zaradi topografije, ki je zagotavljala varnost. [[Mesenija]], ki je bila osvojena v mesenijskih vojnah, je imela na severu naravno mejo reko Nedas in [[Arkadija|arkadske]] gore, na vzhodu gorsko verigo Tajget, na jugu Mesenijski zaliv in na zahodu [[Jonsko morje]]. V Meseniji so bile visoke gore, kot sta Kipari in Itoma. Sredi Mesenije je bila zelo plodna dolina z reko Pamis. Lakonsko državo so na začetku sestavljala štiri naselja: Kinosura, Limni, Mesoji in Pitani. Peto naselje, Amikle, je bilo nekoliko južneje od teh štirih in pripojeno Šparti neznano kdaj, <ref>Cartledge 2001a, Strana 92-93</ref> čeprav se pogosto kot peto naselje omenja Dimni in ne Amikle. <ref>{{Harvnb|V. V. Struve/D. P. Kalistov|2000|p=102}}</ref><sup id="inlineaa" class="reference">[[#notea|[a]]]</sup> {| class="wikitable" |- ! Območje špartanske države (950–337 pr. n. št.)!! Površina v km² |- | prva štiri naselja, okoli 950 pr. n. št. || 200–300 |- | Pelana, Selasija, Egitis med 950 in 800 pr. n. št. || 700 |- | Amikle, Derontres, Dentelijatis do 760 pr. n. št. || 1200 |- | Eleja, rt Tenara, do okoli 750 pr. n. št. || 2.500 |- | Steniklar (država mesenskih Dorcev) do 715 pr. n. št. || 3000 |- | Makarija, Kiparisija, Palija, rt Akrita, Skiritis do okoli 570 pr. n. št. || 5500 |- | rt Maleja, Kitera, Prasijatis, Tireatis do 547 pr. n. št. || 8400 |- | Država Lakedemonska, 371 pr. n. št. || 8400 |- | po izgubi Steniklare, Makarije, Turije, Fare, Avije, Skirite, Egite, Dentelijatide, Pelane in Selasije leta 369 pr. n. št. || 6000 |- | ponovno zavzetje Pelane in Selasije okoli 366/365 pr. n. št. || 6200 |- | izguba Kiparisije in Palije, 365 pr. n. št. || 5200 |- | izguba Asine, Metone, Kardamalije, Tireatide, južne Kinurije leta 338/7 pr. n. št.|| 3200 |} Čeprav naj bi bila antična Šparta mestna država v antični Grčiji, so še v antični dobi temu nasprotovali. Atenski govornik [[Izokrat]] je Šparto imenoval velik vojaški tabor<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0144:speech=6:section=81 Isokrat 6.81]</ref>. Po mnenju sodobnih raziskovalcev to ni daleč od resnice. Antična Šparta se je bistveno razlikovala po geografskem in družbenem položaju od drugih grških [[polis]]ov. Ker je obvladovala velik del Peloponeza, je imela pod nadzorom veliko mest, vasi in manjših naselij. Velikost špartanske države je bolj spominjala na Makedonijo in Tesalijo ter njuno družbeno ureditev kot na druge polise. Okoli leta 500 pr. n. št. naj bi znotraj meja špartanske države živelo več kot 300.000 prebivalcev vseh družbenih slojev. == Mitologija antične Šparte == === Ime in legenda === Najzgodnejši potrjen izraz se nanaša na Lakedajmon v mikenski grščini ''ra-ke-da-mi-ni-jo'', ''Lakedajmonian'', napisan v linearni zlogovni pisavi B, v grški abecedi Λακεδαιμόνιος, ''Lakedaimonios'' (latinsko: ''Lacedaemonius''). <ref>{{harvnb|LIddell|Scott|1940|loc={{LSJ|*lakedai/mwn|Λακεδαιμόνιος, s.v. Λακεδαίμων}}}}.</ref><ref name=L&S-Lacedaemon>{{L&S|Lacedaemon|Lacedaemonius, s.v. Lacedaemon|ref}}</ref> Beseda Lakedaimon (Λακεδαίμων) je bila včasih uporabljena kot pridevnik in je pogosto uporabljena v delih [[Homer]]ja in atenskih zgodovinarjev [[Herodot]]a in Tukidida. Starogrški potopisec [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] je dal bogate informacije o grški mitologiji in imenih, povezanih z antično Šparto. Po špartanski tradiciji je bil prvi kralj Šparte (ki se tedaj ni tako imenovala) Leleg. Po njem so se prebivalci imenovali Lelegi<ref name="Pausanija">[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=1 Pausanija 3.1.1]</ref>. Leleg je imel dva sinova Miliasa in Polikaona. Drugi sin, Polikaon, se je poročil s hčerjo argejskega kralja Triopsa, z lepo Meseno. Ko je ugotovila, da kot drugi mož po vrsti ne more naslediti prestola, mu je svetovala, da zapustita državo. Ko sta prišla čez goro na zahodu, sta naletela na plodno ravnino. Tam sta zgradila mesto Mesena. Polikaon je postal kralj tega mesta. <ref name="Lakonika">[http://remacle.org/bloodwolf/erudits/pausanias/laconiegr.htm Pausanija, ''«Lakonski»'' Ι, 1-3]</ref> V Šparti je Malias nasledil Lelega, njega pa Evrot. Evrot je bil moder kralj, ki je izvedel velik podvig. V dolini Šparte je reka stalno poplavljala in ustvarila jezero. Evrot je zgradil kanal in tako preprečil nastajanje jezera. Reka je dobila ime po mitološkem kralju Evrotas. Ni imel moških potomcev, samo hčer z imenom Šparta. Za naslednika je določil njenega zaročenca Lakedajmona, ki je dal ime državi, glavno mesto pa je imenoval po svoji ženi Šparta. Gorovje, ki je delilo državo od Mesenije, je imenoval po mami, nimfi Tajgeti<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0160:book=3:chapter=1:section=2 Pausanija 3.1.2]</ref>. Njegov sin Amikl je po mitu osnoval mesto v bližini Šparte in mu dal ime Amikle. Potomci teh mitoloških likov so tudi junaki trojanskega ciklusa: trojanska [[Helena (mitologija)|Helena]], [[Klitajmnestra]], [[Kastor in Polidevk|Dioskura]] in [[Penelopa]]. === Šparta v trojanskem ciklusu === {{Glavni|Helena (mitologija)}} [[Slika:Helene Paris Louvre K6.jpg|thumb|250px|Helena in Paris. Apulijski krater iz 4. st. pr. n. št., Louvre.]] Šparta se omenja v epih trojanskega ciklusa tudi pod imenom Lakedemonija, ki označuje kraljevino mitološkega kralja Šparte [[Menelaj]]a in njegove žene Helene. V Homerjevih epih je rečeno, da je imel špartanski kralj [[Tindarej]] hčer, prelepo Heleno, ki po mitologiji ni bila njegova hči, ampak hči Zevsa in njegove žene Lede. Ko se je Tindarej odločil poročiti svoji hčeri, Klitajmnestro in Heleno, so se v Šparti zbrali mladi plemiči in prestolonasledniki iz vse Grčije. Helena se je poročila z Menelajem, Klitajmnestra z Agamemnonom, oba sta bila sinova mikenskega kralja [[Atrej]]a. Menelaj je po smrti Tindareja postal kralj Šparte. V Homerjevih epih piše, da je [[Paris]], sin trojanskega kralja [[Priam]]a, ugrabil Heleno, kar je bilo po mitologiji povod za [[Trojanska vojna|vojno Ahajcev proti Troji]]. Po uničenju [[Troja|Troje]] sta se Menelaj in Helena po mnogih pustolovščinah vrnila v Šparto. Njuna hči Hermiona se je poročila z bratrancem [[Orest]]om, ko je zavladal v Argosu. Izraza Šparta in Lakedemonija se v Homerjevih epih uporabljata za Menelajev dvorec in ne za ozemlje. Homer je v [[Odiseja|Odiseji]] geografski položaj Menelajeve Šparte opredelil povsem drugače. == Prazgodovina == Najverodostojnejši arheološki podatki o prazgodovinski Šparti so odkritja iz sredine 6. tisočletja pr. n. št. V lakonski regiji so jih našli na hribu Kufovun, v jami Alepotrip na vzhodni obali Mesenijskega zaliva ter tudi v mestu Apidija na zahodnem delu gorske verige Parnon. V bližini jame je bil najden srebrn nakit, ki kaže precejšnje bogastvo. Čeprav so arheološki dokazi o Lakoniji iz kamene in bronaste dobe (srebrn nakit, veliko keramike), ni nič znano o pravi naravi prazgodovinske Šparte in Lakonije. <ref>{{Harvnb|Cartledge|2002|p=28-29}}</ref> === Mikenska Šparta === {{Glavni| Mikenska doba}} [[Slika:Vafeio Mycenaen laconian.jpg|thumb|Mikenska zlata skodelica z lovskim reliefom. Prva polovica 15. st. pr. n. št., Vafio, Lakonija|250px]] O Šparti v obdobju mikenske prevlade v Grčiji ni verodostojnih zgodovinskih podatkov. Dostopno je le ljudsko izročilo<ref name="Herodot, Book I, 56.3">Herodot, I, 56.3</ref> V pozni bronasti dobi je bila Lakonija gotovo del mikenskega kraljestva. V Lakoniji so v mestu Vafio našli mikenske grobove iz 15. st. pr. n. št. Mikensko kraljestvo je propadlo neposredno pred dorskim vdorom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. Pravi razlog propada mikenske Šparte in drugih mikenskih mest ni znan. Bilo je splošno znano, da je bil kriv dorski vdor, vendar so znanstvena odkritja pokazala, da je mikenska civilizacija doživela velik zlom še pred prihodom Dorcev v 12. st. pr. n. št. <ref name="Delijanis">{{Harvnb|Delijanis|2007|p=10}}</ref> Glavna teorija izginotja mikenske civilizacije je zasnovana na napadih neznanih morskih ljudstev, ki so se pojavila in skrivnostno izginila iz zgodovine v 12. in 11. st. pr. n. št. Arheološki podatki o mikenski Šparti kažejo na obstoj dvorcev in naselij iz mikenske dobe v mestu Pelena severno od Šparte. Pelena naj bi bila glavno mesto preddorske Lakonije. V Šparti so prav tako odkrili ostanke velike zgradbe iz 12. in 11. st. pr. n. št., imenovane Menelajon po mitološkem kralju Menelaju. <ref>[http://www.rassias.gr/SPARTA26.html Rassias Pellana]</ref> == Zgodovina antične Šparte == === Temna doba === [[Slika:Everdingen lycurgus.jpg|thumb|right|250px |Likurg pred Špartanci, delo Cezarja van Everdingna iz 17. st.]] Zgodovina antične Šparte je neposredno povezana z dorskim vpadom na Peloponez v 12. in 11. st. pr. n. št. (po arheoloških podatkih je bila dorska selitev pozneje). Ni verodostojnih podatkov o njeni zgodnji zgodovini. Splošno je znano, da je grško pleme Dorcev prišlo iz Doride v osrednji Grčiji in se naselilo v dolini reke Evrotas. Izokrat piše, da skupno število Dorcev, ki so prišli v lakonsko dolino, ni presegalo 2000 ljudi. Na prostoru nekdanjega mikenskega naselja so Dorci ustanovili državo in zasužnjili lokalno prebivalstvo. V Lakoniji so bili razdeljeni na tri plemena: Pamfili, Hili in Dimanci. Ta tri plemena so zavzela pet vasi, ki so se združile v mesto Šparta. <ref>{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=36}}</ref> Značilnosti Šparte v temnem obdobju antične Grčije niso znane, ni zanesljivih podatkov o tem zgodovinskem obdobju. Po Herodotu in Tukididu je Šparta v tem obdobju preživljala čas anarhije.[28] Ob koncu temnega obdobja in v začetku arhajske dobe v 8. st. pr. n. št. so bile najverjetneje izpeljane [[Likurg]]ove reforme, ki so omogočile Šparti, da je postala mogočna vojaška sila. <ref name="Ehremberg33">{{Harvnb|Ehrenberg|2004|p=33}}</ref> === Arhaična Šparta === [[Slika:Cratère de Vix 0011 cropped.jpg|thumb|left|200px|Relief starogrškega hoplita iz Viksovega kraterja, okoli 510 pr. n. št.]] Ob koncu 8. st. pr. n. št. je Šparta nadaljevala osvajanja. Leta 724 pr. n. št. je po dolgotrajni vojni osvojila sosednjo Mesenijo in zasužnjila prebivalstvo. Leta 685 pr. n. št. so se Mesenci uprli in premagali špartansko vojsko. Špartanci so jih ponovno zasužnjili leta 668 pr. n. št. V 7. st. pr. n. št. je bil največji nasprotnik Šparte na Peloponezu mesto Argos pod oblastjo [[tiran]]a [[Fidon]]a. Argosu je uspelo premagati Šparto v bitki pri Heseji 669 pr. n. št. To je zadnji večji poraz špartanske vojske v naslednjih 300 letih. V 6. st. pr. n. št. je Šparta poskušala osvojiti mesto Tegej blizu svojih severnih meja. Po nekaj neuspehih je bilo sklenjeno dolgotrajno zavezništvo. Priključila so se mesta Mantineja, Orhomen, Elida in Flius. Tako je Šparta postavila zvezo, ki ji je pomagala povečati vpliv v Grčiji, znana v zgodovini kot [[Peloponeška zveza]], imenovani tudi Lakedajmončani in njihovi zavezniki. Okoli 545 pr. n. št. je Šparti uspelo končno premagati Argos in osvojiti plodno Kinursko ravnino. Meje špartanske države so ostale nespremenjene vse do 371 pr. n. št. Leta 510 pr. n. št. je špartanska vojska prvič prekoračila [[Korintska ožina|Korintsko ožino]] in posredovala v [[Atika (bivša država) |Atiki]]. Hoteli so zrušiti atensko tiranijo in nato so podprli Ishagoro, ki je želel postati tiran. Špartanski kralj [[Kleomen I.]] se je znašel obkoljen na atenski akropoli in se je moral predati. Leta 506. pr. n. št. sta se spopadla kralja Kleomen I. in Demarat, ki sta v Elevzini, predmestju Aten, izdala nasprotujoča si navodila svojim vojakom. Ta dogodek je povzročil prekinitev vojne in sprejetje zakona, da lahko samo en kralj vodi špartansko vojsko v vojni. Leta 499 pr. n. št. so Jonci prosili za pomoč Šparto v uporu proti [[[[Ahemenidsko cesarstvo|Perziji]], a jih je kralj Kleomen I. zavrnil. Po petih letih, 494. pr. n. št., je ponovno izbruhnila vojna med Argosom in Šparto. Špartanci so zmagali, pobili okoli 6000 argejskih vojakov. Ob koncu 6. in začetku 5. st. pr. n. št. so imeli vpliv na ozemlju 20.000 km², na katerem je živelo med 800.000 in 900.000 ljudi. Šparta je bila med najmočnejšimi polisi v Grčiji. === Klasična Šparta === V drugi mesenijski vojni se je Šparta uveljavila kot lokalna oblast na Peloponezu in v preostalem delu Grčije. V naslednjih stoletjih je bil ugled Šparte kot vojaške sile brez konkurence. <ref>"A Historical Commentary on Thucydides"—David Cartwright, p. 176</ref> Leta 480 pred našim štetjem je bila majhna vojska Špartancev pod vodstvom Tespijana in tebanskega kralja [[Leonid I.|Leonid]]a (približno 300 Špartancev, 700 Tespijancev in 400 Tebancev) legendarni zadnji branik v [[bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] proti mogočni perzijski vojski. Povzročili so jim veliko smrtnih žrtev, preden so jih končno premagali. <ref>{{Harvnb|Green|1998|p=10}}</ref> Dobro orožje, strategija in bronasti oklepi grških hoplitov in njihova falanga so se spet izkazali eno leto pozneje, ko je Šparta vodila grško zavezniško vojsko proti Perzijcem v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Odločilna grška zmaga pri Platajah je končala grško-perzijske vojne skupaj s perzijsko željo po širitvi v Evropo. Čeprav je bila ta vojna zmaga vsegrške vojske, je Šparta, ki je poleg tega, da je bila vodilna sila pri Termopilah in Platajah, dejansko vodila celotno grško vojsko. <ref>Britannica ed. 2006, "Sparta"</ref> V poznejših antičnih časih je imela Šparta skupaj z Atenami, Tebami glavno besedo pri medsebojnih spopadih s Perzijo. Posledica [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je bila, da je Šparta, ki je bila tradicionalno kopenska kultura, postala pomorska sila. Na vrhuncu svoje moči je Šparta umirila več ključnih grških držav in ji je celo uspelo premagati elitno atensko mornarico. Do konca 5. stoletja pred našim štetjem je bila država, ki je porazila atensko cesarstvo in napadla perzijske province v Anatoliji. To obdobje označuje [[Špartanska hegemonija|špartansko hegemonijo]]. Med korintskimi vojnami se je Šparta spoprijemala s koalicijo vodilnih grških držav: Tebe, Atene, Korint in Argos. Zavezništvo je sprva podpirala Perzija, katere ozemlja v Anatoliji so bila zasedena s Špartanci in se je bala nadaljnje špartanske širitve v Azijo. <ref>"Dictionary of Ancient&Medieval Warfare"—Matthew Bennett, p. 86</ref> Šparta je dosegla vrsto zmag, vendar je mnoge njene ladje v bitki pri Knidu uničila flota grško-feničanskih plačancev. Bitka je močno zmanjšala pomorsko moč Šparte, vendar se ni končala po njenih željah v Perziji, dokler atenski general Konon ni opustošil špartanske obale in izzval star špartanski strah pred uporom helotov. <ref name=boardman>"The Oxford Illustrated History of Greece and the Hellenistic World" p. 141, John Boardman, Jasper Griffin, Oswyn Murray</ref> Po več letih bojev je bil leta 387 pred našim štetjem podpisan Antalkidasov mir, po katerem so vsa jonska grška mesta vrnili pod perzijski nadzor in azijska meja Perzije naj bi bila rešena špartanske grožnje. Učinki vojne so ponovno potrdili sposobnost Perzije, da uspešno posega v grško politiko in uveljavlja oslabljeni hegemonski položaj Šparte v grškem političnem sistemu. <ref>Fine, ''The Ancient Greeks'', 556-9</ref> Začela se je dolga pot upadanja Šparte po hudem vojaškem porazu proti Epaminondasu v Tebah v bitki pri Levktri. To je bilo prvič, da je špartanska vojska izgubila bitko za ozemlje. Kot je bilo mogoče špartansko državljanstvo podedovati po krvi, se je Šparta zdaj vse bolj spoprijemala s heloti, ki so preglasovali prvotne državljane. Skrb vzbujajoče upadanje špartanskih državljanov je komentiral [[Aristotel]]. === Helenistična in rimska Šparta === Šparta si ni nikoli povsem opomogla zaradi izgub pri Levktri leta 371 pred našim štetjem in poznejših helotskih uporov, čeprav je lahko nadaljevala kot regionalna sila še več kot dve stoletji. Niti [[Filip II. Makedonski]] niti njegov sin [[Aleksander Veliki]] nista poskušala osvojiti Šparte. Tudi med upadanjem Šparta ni nikoli pozabila svoje trditve, da je "zagovornica helenizma" in njenega lakonizma. Po anekdoti so se Špartanci odzvali z enotnim, jedrnatim odgovorom: "aἴκα – če", ko je Filip II. poslal sporočilo Šparti: "Če vstopim v Lakonijo, bom zrušil Šparto." <ref>{{harvnb|Davies |1998|pp=[https://books.google.com/books?id=vD7SWb5lXBAC&lpg=PP1&pg=PA133#v=onepage&q&f=false 133]}}.</ref><ref>{{harvnb|Plutarch|1874|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0288%3Asection%3D17 17]}}.</ref><ref>{{harvnb|Plutarch|1891|loc=De garrulitate, [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0286%3Asection%3D17 17]}}; in Greek.</ref> Ko je Filip ustvaril Grško ligo pod pretvezo poenotenja Grčije proti Perziji, so se Špartanci odločili, da se ne pridružijo, saj niso imeli nobenega interesa za pridružitev vsegrškemu pohodu, razen če bi bilo pod špartanskim vodstvom. Tako je ob osvojitvi Perzije Aleksander Veliki poslal Atenam 300 oblek s perzijskimi oklepi s pripisom: ''Aleksander, sin Filipa in vseh Grkov, razen Špartancev, dajem darilo, sprejeto od tujcev, ki živijo v Aziji.'' Med pohodi Aleksandra na vzhod je špartanski kralj [[Agis III.]] leta 333 pred našim štetjem poslal sile na Kreto, ker je nameraval osvojiti otok.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |title=Agis III |accessdate=2015-12-08 |archive-date=2013-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130508045716/http://www.livius.org/ag-ai/agis/agis_iii.html |url-status=dead }}</ref> Agis je pozneje prevzel poveljstvo zavezniških grških sil proti Makedoniji, doživel prve uspehe, še preden je začel oblegati [[Megalopolis]] 331 pred našim štetjem. Velika makedonska vojska pod generalom [[Antipater]]jem je vkorakala na položaje in premagala špartanske sile v ostrem spopadu. <ref>[http://www.jstor.org/pss/4475455 ''Agis III'', by E. Badian © 1967 - Jstor]</ref> Več kot 5300 Špartancev in njihovih zaveznikov ter 3500 vojakov Antipaterja je bilo ubitih. <ref>Diodorus, World History</ref> Agis, ki je bil ranjen, je ukazal svojim možem, naj ga pustijo in se spoprimejo z napredujočo makedonsko vojsko, da bi pridobili čas za umik. Umrl jim je na rokah. <ref>Diodorus, World History, 17.62.1-63.4;tr. C.B. Welles</ref> Aleksander je bil usmiljen in je prisilil Špartance, da se pridružijo Korintski ligi, ki so jo pred tem zavrnili. <ref>{{navedi knjigo |author=Agnes Forbes Savill |year=1993 |title=Alexander the Great and his time |publisher=New York: Barnes & Noble |isbn=0-88029-591-0 |cobiss= |page=44}}</ref> Med [[Punske vojne |punskimi vojnami]] je bila Šparta zaveznica [[Rimska republika |Rimske republike]]. Špartanska politična neodvisnost se je obdržala do takrat, ko jo je koalicija drugih grških mestnih državic in Rima prisilila, da se je pridružila Ahajski zvezi po porazu v odločilni lakonijski vojni in po strmoglavljenju njihovega zadnjega kralja Nabisa. Leta 146 pr. n. št. je Grčijo osvojil rimski general Mumij. Po rimskih osvajanjih so Špartanci nadaljevali svoj način življenja in mesto je postalo turistično zanimivo za rimsko elito, ki je prihajala v spoštovanju občudovat eksotične špartanske običaje, zlasti Diamastigosis v [[Tempelj Artemide Ortije|templju Artemide Ortije]] v Limnah zunaj Šparte. Amfiteater je iz 3. stoletja n. št. Uporabljali so ga za opazovanje obrednega bičanja špartanskih mladeničev.<ref>{{navedi knjigo|author=Cicero|author-link=Cicero|title=[[Tusculanae Disputationes]]|chapter=II.34|chapter-url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2007.01.0044%3Abook%3D2%3Asection%3D34|editor-first=M.|editor-last=Pohlenz|place=Leipzig|publisher=Teubner|year=1918|language=la}} At the Perseus Project.</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Sparta|url=https://archive.org/details/sparta0000hmic|first=Humfrey|last=Michell|page=[https://archive.org/details/sparta0000hmic/page/174 175]|year=1964|publisher=Cambridge University Press}}</ref> === Srednjeveška in sodobna Šparta === Po bizantinskih virih so v nekaterih delih lakonijske regije ostali [[Poganstvo|pogani]] do 10. stoletja. Dorsko govoreče prebivalstvo danes živi v Tsakoniji. V srednjem veku se je politično in kulturno središče Lakonije preusmerilo na bližnje naselje [[Mistra]], Šparta pa je izgubila celo lokalni pomen. Sodobna [[Šparta (mesto)|Šparta]] je bila ponovno ustanovljena leta 1834 z odlokom kralja Ota Grškega. == Špartanska družba == {{glavni|Ženske v antični Šparti}} Šparta je bila vojaška država. Že ob rojstvu so pustili živeti le krepkim otrokom (šibke so vrgli v prepad). Dečke od 8 do 20 let so urili v posebnih zavodih. Dobivali so le pičlo hrano, hodili bosi in goli, saj so imeli samo ogrinjalo, ki so ga nosili poleti in pozimi namesto obleke, ponoči pa so ga uporabljali za odejo. Pogosto so jih tudi tepli, a so morali vse to prenašati molče. Špartanski vojaki so se bojevali tesno skupaj in s ščitom branili svojega soseda. Ker so živeli ves čas skupaj, so bili pogosto veliki prijatelji in včasih tudi ljubimci, zato so zvesto branili drug drugega. Imeli so dolge lase, ki so bili znak poguma. === Politična ureditev === Šparta se je razlikovala od drugih grških [[polis|polisov]] ravno po tem, da je obdržala [[kralj]]e po arhaični dobi vse do 3. stoletja pr. n. št., ko so polis vključili v Ahajsko zvezo. Celo več, medtem ko so drugi polisi v stari dobi imeli po enega kralja, je Šparta imela ves čas dva. Po tradiciji je bil en kralj iz rodbine Agaidov, drugi pa iz rodbine Evripontidov. Svoj izvor sta navajali po enem od dvojčkov, po Evristeju ali Proklesu, ki sta bila Heraklejeva potomca. Dve generaciji po [[trojanska vojna|trojanski vojni]] sta namreč zavzela Šparto. Zgodba se ujema s propadom [[Mikene|mikenske kulture]] in prihodom [[Dorci|Dorcev]] na [[Peloponez]]. V Šparti so sestavljali spisek kraljev od vsega začetka, čeprav danes za obdobje pred 6. stoletjem pr. n. št. nimamo zanesljivih dokazov o kraljih. Dva kralja so v Šparti uvedli zato, ker je bila ob koncu arhaične dobe zaradi širjenja v [[Mesenija|Mesenijo]] stalno v vojni. Če je en kralj padel, je drugi še vedno lahko vladal in preprečil slabljenje države. Tako je namreč svetovalo [[Delfi|Delfsko preročišče]], ko ni bilo jasno, kateri od dvojčkov naj bi zavladal mestu. Znano je tudi, da sta si bili obe kraljevi rodbini stalno v laseh, kar pa Špartancev ni obremenjevalo. Kralja sama pa nista imela veliko pristojnosti. Stalno ju je nadzorovalo pet [[efori|eforijev]] (ἔϕορος), ki so bili izvoljeni vsako leto. Ocenjevali so njuno vladanje in od njiju zahtevali pokornost. Državljani, starejši od 30 let, so bili lahko izvoljeni le enkrat v življenju. Eforiji so bili vrhovni sodniki, preganjali so nezaželene tujce, imeli so pravico do kaznovanja in nadzorovanja kraljev, napovedovali so vojne in sklepali mir. Da so lahko nekaznovano pobijali helote, so jim vsako leto napovedali vojno. Od 5. stol. pr. n. št. so bili najpomembnejša politična sila v državi. Vsakih osem let so celo vprašali preročišče, ali kralja še uživata naklonjenost bogov. V resnici sta kralja morala voditi samo še verske zadeve in vojaške pohode. Prva sta morala na pohod in se zadnja vrniti. S seboj sta lahko vzela živino, kolikor sta je hotela. Pri žrtvovanju sta prejela dvojno količino mesa in kožo zaklane živali. Vsako polno luno in sedem dni za tem sta na državne stroške v Apolonovem templju prejela žrtveno žival, ječmenovo kašo in vino. Na raznih prireditvah sta imela vedno častno mesto. Več privilegijev kralja nista imela, pravzaprav sta morala biti someščanom zgled poguma, skromnosti in kreposti. Čeprav je danes najbolj znan špartanski kralj [[Leonid I.]], ki se je s 300 Špartanci žrtvoval za domovino, je tretji veliki grški zgodovinar [[Ksenofont]] imel najbolj v čislih kralja [[Agezilaj II.|Agezilaja]]. Njegove dosežke opisuje v grški zgodovini, njemu na čast pa je napisal celo hvalnico. Geruzijo (svet starešin) so sestavljali kralja in 28 članov (gerontov), starih nad 60 let in izvoljenih dosmrtno. Geruzija je pripravljala zakone za ljudski zbor – apelo. Člani apele (zbora) so bili vsi moški Špartanci, stari nad 30 let. O predlogih niso smeli razpravljati, zato je apela z vzklikanjem potrjevala ali zavračala zakonske predloge geruzije. Lahko je razglasila vojno in določila kralja, ki je vodil vojsko. Med člani apele so izvolili člane geruzije in eforje. === Špartanska šola in vzgoja === Namen šolanja otrok v militaristični Šparti klasične dobe je bil vzgojiti poslušnega in učinkovitega vojaka. Vrline, kot so samoodpovedovanje, preprostost in poslušnost zakonu ali oblasti, so jim pomenile vse. Šparta je taka postala sicer šele po neprestanih vojnah z Mesenci, kljub vsemu pa so tak ustroj države pripisovali na pol mitološkemu kralju [[Likurg]]u. Špartanski deček ali deklica sta morala imeti popolno telo. Že ob rojstvu so dojenčke s pomanjkljivostmi vrgli s pečine ali pa jih dali v vzgojo helotom. Zdrave so pustili materam. Deček je šel zdoma v šolo s 6 ali 7 leti. Pridružil se je skupini, ki je že od začetka morala delovati kot vojaška enota. Do 18. leta so živeli v lopah v bratovščinah, se učili spretnosti za preživetje in vojaških spretnosti. Stalno so se urili bosi: tekli so, metali kopje in disk, skakali, plavali in lovili. Hrane so dobili premalo, če pa so jo kradli in bili pri tem zasačeni, so bili kaznovani. Nekaj malega so se učili tudi brati in pisati, vendar to ni bilo tako pomembno. Petja in plesa so se učili, če sta bila vključena v obrede pri vojaškem življenju. Samo fant, ki je ob koncu šolanja prestal test, je postal polnopravni državljan. Vsi drugi so postali periojki. V primerjavi z drugimi grškimi mesti v Šparti niso učili deklet samo domačih opravil, ampak so se prav tako učile teči, skakati, metati kopje in disk in se boriti. Samo močna dekleta so po njihovem mnenju lahko rodila močne otroke. ==Pomembni antični Špartanci== * [[Agis I.]] – kralj * [[Agis II.]] – kralj * [[Agezilaj II.]] – kralj * [[Kleomen I.]] – kralj * [[Leonid I.]] (pribl. 520–480 pr. n. št.) – kralj, znan po svojih dejavnostih v bitki pri Termopilah * [[Kleomen III.]] – kralj in reformator * [[Lizander]] (5.–4. st. pr. n. št.) – general * [[Likurg]] (10. st. pr. n št.) – zakonodajalec * [[Hionis]] (7. st. pr. n. št.) – atlet * [[Kiniska]] (4. st. pr. n št.) – princesa in atletinja * [[Hilon]] – filozof * [[Gorgo iz Šparte]] – kraljica in političarka * [[Helena (mitologija)]] – kraljica Šparte * [[Menelaj]] – kralj Šparte med trojansko vojno * [[Ksantip iz Kartagine]] – špartanski plačanec, prva punska vojna * [[Nabis]] – kralj == Glej tudi == * [[Bitka pri Termopilah]] * [[Bitka pri Platajah]] * [[Leonid I.]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Chrisp|first=Peter|year=2008|title=E.raziskovalec: Stara Grčija|publisher=Mladinska Knjiga|location=Ljubljana|cobiss=239256832}} * {{navedi knjigo|last=Morris|first=Neil|year=2005|title=Ilustrirana zgodovina sveta|publisher=Didakta|location=Radovljica|cobiss=220386304}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sparta}} * [http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html Encyclopedia Britannica, 11th Edition Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527142944/http://encyclopedia.jrank.org/SOU_STE/SPARTA_Gr_Eirapril_or_AaKe5atyc.html |date=2010-05-27 }} * [http://www.sikyon.com/Sparta/sparta_eg.html sikyon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150530051232/http://www.sikyon.com/sparta/sparta_eg.html |date=2015-05-30 }} * [http://www.ekivolos.gr/arxaia sparti.htm ekivolos]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=9773 GTP—Sparta] * [http://www.gtp.gr/LocPage.asp?id=61562 GTP—Antička Sparta] * [http://elysiumgates.com/~helena Špartanska zgodovina] * [http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk Journal of Laconian Studies—A peer-review open source Journal for the study of Laconian history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211192222/http://www.journaloflaconicstudies.markoulakispublications.org.uk/ |date=2010-02-11 }} * [http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk Sparta—An educational periodical for Sparta & Greek history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021064543/http://www.sparta.markoulakispublications.org.uk/ |date=2016-10-21 }} * [http://www.fordham.edu/halsall/ancient/eb11-sparta.html Ancient History Sourcebook: 11th ''Britannica'': Sparta] * [http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html History of Ancient Sparta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091210135050/http://www.sikyon.com/sparta/history_eg.html |date=2009-12-10 }} * [http://www.laconia.org/sparti_h_1.htm Facts on Sparta] * [http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html Arheologija Antične Šparte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012222426/http://web.missouri.edu/~daw262/sparta.html |date=2008-10-12 }} * [http://www.sikyon.com/sparta/Art/sparta_peg01.html Lakonska umetnost] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628065605/http://www.sikyon.com/Sparta/Art/sparta_peg01.html |date=2015-06-28 }} * [http://www.b92.net/zivot/nauka.php?yyyy=2011&mm=04&dd=04&nav_id=504161 Zablode o stari Šparti („B92“, 4. april 2011)] [[Kategorija:Šparta|*]] [[Kategorija:Bivše mestne države]] {{normativna kontrola}} jtpbsi18fhulizl1tgrkn3e7rk4sj3a 0 67833 6752438 6720568 2026-09-18T11:39:55Z Ljuba24b 92351 /* Na poti v Chang'an */ 6752438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba| module = {{Infobox Chinese|child=yes |pic=Li Bai (Chinese characters).svg |piccap="Li Bai" in Chinese characters |picupright=0.4 |c=李白 |p={{Zhwb|Lǐ Bái|Lǐ Bó}} |w={{Zhwb|Li<sup>3</sup> Pai<sup>2</sup>|Li<sup>3</sup> Po<sup>2</sup>}} |mi={{Zhwb|{{IPAc-cmn|l|i|3|-|b|ai|2}}|{{IPAc-cmn|l|i|3|-|b|o|2}} }} |j=Lei<sup>5</sup> Baak<sup>6</sup> |y=Léih Baahk |ci={{IPAc-yue|l|ei|5|-|b|aak|6}} |poj=Lí Pe̍k |lmz=Lij Baq |mc=Ljɨ Bɐk, or Lǐ Bhæk |kanji=李白 |hiragana=りはく |romaji=Ri Haku |hangul=이백 |hanja=李白 |rr=I Baek |mr=I Paek |vie=Lý Bạch |altname = Taibai |c2 = 太白 |l2 = |p2 = Tàibái |altname3 = Qinglian [[Householder (Buddhism)|Jushi]] |t3 = 青蓮居士 |s3 = 青莲居士 |l3 = {{nowrap|Lotus [[Householder (Buddhism)|Householder]]}} |p3 = Qīnglián Jūshì }}}} '''Li Baj''' ({{zh|c=李白|p=Lǐ Bái}}); Pe̍h-ōe-jī: ''Lí Pe̍k'', 701–762), poznan tudi kot '''Li Bo''', vljudnostno ime '''Tajbaj''' ({{lang|zh|太白}}), umetniško ime '''Čingljan Džuši''' ({{zh|c=青蓮居士|p= Qinglian Jushi}}), [[Kitajci|kitajski]] [[pesnik]], * [[701]], [[Sujab]], [[Dinastija Tang]], † [[762]], [[Dangtu]], [[Dinastija Tang]]. On in njegovi prijatelji, kot je [[Du Fu]] (712–770), so bili med vidnimi osebnostmi v razcvetu kitajske poezije dinastije Tang, ki jo pogosto imenujejo »zlata doba kitajske poezije«. Izraz ''tri čudesa'' označuje Li Baijevo poezijo, Pei Minovo mečevanje in Džang Šujevo kaligrafijo.<ref>New Book of Tang 文宗時，詔以白歌詩、裴旻劍舞、張旭草書為「三絕」</ref> Ohranilo se je približno 1000 pesmi, ki se pripisujejo Liju. Njegove pesmi so bile zbrane v najpomembnejši zbirki dinastije Tang, ''Heyue yingling ji'', ki jo je leta 753 sestavil Jin Fan. Štiriintrideset Li Baijevih pesmi je vključenih v antologijo ''Tristo pesmi dinastije Tang'', ki je bila prvič objavljena v 18. stoletju. Približno v istem času so se v Evropi začeli pojavljati prevodi njegovih pesmi predstavljene predvsem preko [[Japonščina|japonskih]] prevodov. V znamenitem delu [[Ezra Pound|Ezre Pounda]] ''Cathay'' (1915) Li Baijeve pesmi uživajo levji delež (11 od 19).[4] Li Baijeve pesmi so postale vzorniki za praznovanje užitkov prijateljstva, globine narave, samote in radosti pitja in vključevanju [[taoizem|taoistične]] [[simbolika|simbolike]]. Med najbolj znanimi so ''Prebujanje iz pijanosti na pomladni dan'' ({{lang|zh|春日醉起言志}}), ''Težka pot v Shu'' ({{lang|zh|蜀道难}}),<ref>{{navedi splet |title=李白 蜀道難 Translation: The Difficulty of the Shu Road, by Li Bai {{!}} East Asia Student |url=https://eastasiastudent.net/china/classical/li-bai-shudao-nan/ |access-date=2023-09-24 |website=eastasiastudent.net |language=en}}</ref> ''Prinesite vino'' ({{lang|zh|将进酒}}),<ref>{{navedi splet |title=085 李白 將進酒 Translation: Bring in the Wine, by Li Bai {{!}} East Asia Student |url=https://eastasiastudent.net/china/classical/li-bai-jiang-jin-jiu/ |access-date=2023-09-24 |website=eastasiastudent.net |language=en}}</ref> in ''Misel v mirni noči'' ({{lang|zh|静夜思}}), ki se še vedno učijo v šolah na Kitajskem. Na Zahodu še vedno nastajajo večjezični prevodi Lijevih pesmi. Njegovo življenje je celo dobilo legendaren vidik, vključno z zgodbami o pijanstvu in viteštvu ter znano zgodbo o Liju, ki se je utopil, ko je pijan segel iz čolna, da bi se dotaknil odseva lune v reki. Velik del Lijevega življenja se odraža v njegovih pesmih, ki govorijo o krajih, ki jih je obiskal; o prijateljih, ki jih je pospremil na potovanja v oddaljene kraje, morda da jih nikoli več ne bo srečal; o njegovih lastnih sanjskih domišljijah, prepletenih s šamanskimi prizvoki; aktualni dogodki, o katerih je imel novice; opisi narave, dojeti kot v brezčasnem trenutku; in še več. Vendar pa so še posebej pomembne spremembe na Kitajskem v času njegovega življenja. Njegove zgodnje pesmi so bile napisane v ''zlati dobi'' notranjega miru in blaginje, pod cesarjem, ki je aktivno spodbujal in sodeloval v umetnosti. To se je končalo z začetkom upora generala An Lušana, ki je sčasoma večino severne Kitajske opustošil zaradi vojne in lakote. Lijeve pesmi v tem obdobju dobijo nove tone in lastnosti. Za razliko od svojega mlajšega prijatelja Du Fuja Li ni dočakal konca kaosa. Li Bai je upodobljen v delu ''Vu Šuang Pu'' (無雙譜, Miza neprimerljivih junakov) Džin Gulianga. ==Življenjepis== Dve Knjigi dinastije Tang, ''Stara knjiga dinastije Tang'' in ''Nova knjiga dinastije Tang'', ostajata glavna vira bibliografskega gradiva o Li Baiju.<ref>Obata, Part III</ref> Drugi viri vključujejo notranje dokaze iz pesmi Li Baija ali o njem ter nekatere druge vire, kot je predgovor k njegovim zbranim pesmim, ki ga je napisal njegov sorodnik in literarni izvršitelj Li Jangbin. === Ozadje in rojstvo === Na splošno velja, da se je Li Bai rodil leta 701 v Sujabu (碎葉) v starodavni kitajski Srednji Aziji (današnja [[Kirgizija]]),<ref name="Beckwith, 127">Beckwith, 127</ref> v premožno obmejno trgovsko družino.<ref name="Sun, 20">Sun, 20</ref> Kasneje se je družina pod vodstvom očeta, Li Keja (李客) preselila v [[Džjangjou]] (江油) v bližini današnjega mesta [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u, ko je bil otrok star približno pet let. Okoliščine selitve družine so nekoliko skrivnostne ali negotove zaradi pomanjkanja pravnega dovoljenja, ki bi bilo običajno potrebno za selitev iz obmejnih območij, zlasti če je bila družina tja dodeljena ali izgnana. === Zgodnja leta === Leta 705, ko je bil Li Bai star štiri leta, je njegov oče na skrivaj preselil družino v Sečuan blizu Čengduja, kjer je preživel otroštvo.<ref name="Wu, 58">Wu, 58</ref> Trenutno v mestu Džongba v provinci Sečuan (območje sodobne province, takrat znane kot Šu, po nekdanji neodvisni državi, ki jo je priključila dinastija Sui in kasneje vključila v dežele dinastije Tang) stoji spomenik v spomin na to. Mladi Li je večino svojih odraščajočih let preživel v Činglianu (青莲; dobesedno "Modri ​​[prevaja se tudi kot 'zelen', 'azurni' ali 'naravnih barv'] lotos"), mestu v okrožju Čang-ming v Sečuanu na Kitajskem. To zdaj nominalno ustreza mestu Činglian (青蓮鎮) v mestu na ravni okrožja Džjangjou v Sečuanu. Mladi Li je veliko bral, vključno s [[konfucijanstvo|konfucijanskimi]] klasikami, kot sta ''Klasika poezije (Šidžing)'' in ''Klasika zgodovine (Šudžing)'', pa tudi različna astrološka in metafizična gradiva, ki so se jim konfucijanci običajno izogibali, čeprav je preziral opravljanje pismenega izpita. Branje »Sto avtorjev« je bilo del družinske literarne tradicije in poezijo je znal pisati že pred desetim letom. Mladi Li se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi, kot sta krotenje divjih ptic in sabljanje. Njegove druge dejavnosti so vključevale jahanje, lov, potovanja in pomoč revnim ali zatiranim z denarjem in orožjem. Sčasoma se zdi, da je mladi Li postal precej spreten v mečevanju; kot priča in tudi pomaga ponazoriti divje življenje, ki ga je živel v Sečuanu v svoji mladosti: {{Blockquote|»Ko sem bil star petnajst let, sem imel rad mečevanje in s to umetnostjo sem izzval kar nekaj velikih mož.«<ref>Wu, 58. Translation by Wu. Note that by East Asian age reckoning, this would be fourteen rather than fifteen years old.</ref>}} Preden je bil star dvajset let, se je Li boril in ubil več mož, očitno iz viteških razlogov, v skladu s tradicijo potujočih vitezov (''joušja''). Leta 720 ga je intervjuval guverner Su Ting, ki ga je imel za genija. Čeprav je izrazil željo, da bi postal uradnik, ni nikoli opravil izpita za državno službo. === Zakonska zveza in družina === Znano je, da se je Li poročil štirikrat. Prvič se je leta 727 v Anluju v [[Hubej]]u poročil z vnukinjo nekdanjega vladnega ministra. Njegova žena je bila iz dobro povezane družine Šu (许). Li Bai je tukaj živel približno deset let in živel v hiši, ki je bila v lasti ženine družine na gori Bišan (碧山). Leta 744 se je drugič poročil na območju, ki je danes okrožje Liangjuan v [[Henan]]u. Ta poroka je bila z drugim pesnikom s priimkom Zong (宗), s katerim sta imela otroke[19] in izmenjala pesmi, vključno s številnimi izrazi ljubezni do nje in njunih otrok. Njegova žena Zong je bila vnukinja Zong Čukeja (宗楚客, umrl 710), pomembnega vladnega uradnika v času dinastije Tang in medvladnega obdobja Vu Zetiana. === Na poti v Čangan === [[File:Dufuschina.jpg|thumb|left|300px|alt=Zemljevid vzhodnih notranjih kitajskih mest Luoyang, Chang'an, Qinzhou, Chengdu, Kuizhou in Tanzhou|Kitajska Li Baija in Du Fuja]] Sredi dvajsetih let, okoli leta 725, je Li Bai zapustil Sečuan in odplul po reki [[Jangce]] skozi jezero Dongting do [[Nanking]]a, kjer je začel svoje potepanje. Nato se je vrnil po reki navzgor v Junmeng, v današnjem Hubeju, kjer se zdi, da je bila njegova poroka z vnukinjo upokojenega predsednika vlade Šu Jušija le kratka.<ref>Wu, 58–59</ref> V prvem letu potovanja je srečeval znane osebnosti in velik del svojega bogastva podaril prijateljem v stiski. Leta 730 se je Li Bai zadrževal na gori DŽongnan blizu prestolnice Čangan ([[Šjan]]) in poskušal dobiti položaj, vendar mu ni uspelo. Odplul je po [[Rumena reka|Rumeni reki]], se ustavil v Luojangu in obiskal Taijuan, preden se je vrnil domov. Leta 735 je bil Li Bai v [[Šanši]]ju, kjer je posredoval na vojaškem sodišču proti Guo Zijiju, ki je kasneje, potem ko je postal eden najvišjih generalov dinastije Tang, oddolžil za uslugo med nemiri An Ši.<ref name="Wu, 59">Wu, 59</ref> Morda do leta 740 se je preselil v Šandong. V tem času je v Šandongu postal član skupine, znane kot ''Šest lenuhov Bambusovega potoka'' ali ''Sedem modrecev Bambusovega gaja'' (vključitev Rong Čičija je bila anahronična), neformalne skupine, posvečene literaturi in vinu. Potepal je po območju Džedžjanga in Džjangsuja ter se sčasoma spoprijateljil z znanim daoističnim duhovnikom Vu Junom. Leta 742 je cesar poklical Vu Juna na cesarski dvor, kjer je bil deležen velike pohvale o Li Baiju. === V Čanganu === [[Image:L'empereur Minghuang regardant Li Bai.jpg|thumb|right|250px|Cesar Minghuang, sedeč na terasi, opazuje Li Baija, kako piše poezijo, medtem ko mu sezujejo škornje (ilustracija dinastije Čing)]] Vu Junova pohvala Li Baija je cesarja Šuanzonga (rojenega kot Li Longdži in znanega tudi kot cesar Minghuang) spodbudila, da je poklical Lija na dvor v [[Čangan]]. Lijeva osebnost je fascinirala tako aristokrate kot navadne ljudi, vključno z drugim taoistom (in pesnikom), He Džidžangom, ki mu je podelil vzdevek ''Nesmrtni izgnanec iz nebes''. Po začetni avdienci, kjer so Li Baija spraševali o njegovih političnih stališčih, je bil cesar tako navdušen, da je v njegovo čast priredil velik banket. Na tem banketu naj bi mu cesar izkazal svojo naklonjenost, celo do te mere, da mu je osebno začinil juho. Cesar Šuanzong ga je zaposlil kot prevajalca, saj je Li Bai znal vsaj en nekitajski jezik. Ming Huang mu je sčasoma dal mesto na Akademiji Hanlin, ki je cesarju zagotavljala znanstveno znanje in poezijo. Ko je cesar ukazal Li Baiju, naj pride v palačo, je bil ta pogosto pijan, a je bil povsem sposoben nastopiti na kraju samem. Li Bai je napisal več pesmi o cesarjevi lepi in ljubljeni Jang Guifei, najljubši kraljevi soprogi.<ref name="Wu, 60">Wu, 60</ref> V tem obdobju kroži o Li Baiju zgodba, verjetno apokrifna. Nekoč si je Li Bai, ko je bil pijan, umazal škornje in Gao Lišija, politično najmočnejšega evnuha v palači, so prosili, naj mu pomaga pri njihovem snemanju pred cesarjem. Gao se je užalil, ker so ga prosili, naj opravi to podrejeno storitev in kasneje mu je uspelo prepričati Jang Guifei, da je bila užaljena tudi zaradi Lijevih pesmi o njej. Na prepričevanje Yang Guifei in Gao Lišija je Šuanzong nejevoljno, a vljudno ter z velikimi darili zlata in srebra poslal Li Baija stran od kraljevega dvora.<ref name="Wu, 61">Wu, 61</ref> Po odhodu z dvora je Li Bai formalno postal taoist in se naselil v provinci Šandong, a je naslednjih deset let potoval daleč naokoli in pisal pesmi. Li Bai je živel in pisal pesmi v Bišanu (ali gori Bi (碧山), danes gora Baidžao (白兆山)) v Jandianu v provinci Hubej. Gora Bi (碧山) v pesmi ''Vprašanje in odgovor med gorami'' (山中问答 Shanzhong Wenda) se nanaša na to goro.<ref name="govyd">{{navedi splet|url=http://www.anlu.gov.cn/alweb/index/xiangzhen.shtml?subjectId=43de60f611854494b1187f0854e4144c|title=中国安陆网–乡镇 烟店镇简介|trans-title=Anlu, China Website-Township-Level Divisions Yandian Town Overview|website=中国安陆网|language=zh|publisher=中共安陆市委 安陆市人民政府 中共安陆市委宣传部 安陆市互联网信息中心|quote="烟店镇人文底蕴深厚，诗仙李白"酒隐安陆，蹉跎十年"，谪居于此。"问余何意栖碧山，笑而不答心自闲。桃花流水窅然去，别有天地非人间。"这首《山中问答》中的碧山就是位于烟店镇的白兆山，李白在白兆山居住期间，"|access-date=19 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180419053601/http://www.anlu.gov.cn/alweb/index/xiangzhen.shtml?subjectId=43de60f611854494b1187f0854e4144c|archive-date=19 April 2018}}</ref> === Srečanje z Du Fujem === Du Fuja je srečal jeseni leta 744, ko sta si delila eno sobo in se skupaj ukvarjala z različnimi dejavnostmi, kot so potovanja, lov, vino in poezija, ter tako vzpostavila tesno in trajno prijateljstvo.<ref name="Sun, 24 and 25">Sun, 24 and 25</ref> Naslednje leto sta se ponovno srečala. To so bile edine priložnosti, ko sta se srečala osebno, čeprav sta še naprej vzdrževala odnos prek poezije. To se odraža v približno dvanajstih pesmih Du Fuja, namenjenih Li Baiju ali o njem, ki so se ohranile, in v pesmi Li Baija, namenjeni Du Fuju, ki je ostala. === Vojna in izgnanstvo === [[File:Riders on Horseback, Northern Qi Dynasty.jpg|thumb|Jezdci na konjih, severna dinastija Či, splošno območje uporniškega središča, čeprav iz zgodnejšega obdobja]] Konec leta 755 so se po deželi razširili nemiri, ki jih je sprožil uporniški general An Lušan. Cesar je sčasoma pobegnil v Sečuan in abdiciral. Med zmedo se je prestolonaslednik primerno razglasil za cesarja in vodjo vlade. Nemiri An Šija so se nadaljevali (kot so jih kasneje poimenovali, saj so trajali tudi po smrti njihovega pobudnika, ki so jih nadaljevali Ši Siming in drugi). Li Bai je postal štabni svetovalec princa Jonga, enega od sinov Ming Huanga (cesarja Šuanzonga), ki je bil daleč od vrha seznama prvorojencev, a je bil imenovan za generala, ki si je delil cesarsko oblast po Šuanzongovem abdiciranju leta 756. Po porazu knežjih sil leta 757 je Li Bai pobegnil, a so ga kasneje ujeli, zaprli v Jiujiangu in obsodili na smrt. Rešil ga je general Guo Ziji, ki je ponudil, da bo svoj uradni čin zamenjal za Li Baijevo življenje, je bila Li Baijeva smrtna kazen spremenjena v izgnanstvo: poslan je bil v Jelang. Obvestilo o cesarski pomilostitveni odpovedi, s katero je bil Li Bai odpoklican, je prišlo do njega, še preden se je sploh približal Jelangu. Prišel je le do Vušana, potujoč v počasnem tempu, kot je zapisano v pesmi ''Borba po treh soteskah'', ki namiguje, da je trajalo tako dolgo, da so mu med potjo po reki proti izgnanstvu lasje postali beli. Nato ga je novica o njegovi pomilostitve dohitela leta 759. === Vrnitev in druga potovanja === Ko je Li prejel novico o cesarski pomilostitvi, se je vrnil po reki v Džjangši, na poti skozi Baidičeng v prefekturi Kuidžov, kjer se je še vedno prepuščal užitkom hrane, vina, dobre družbe in pisanja poezije; njegova pesem ''Odhod iz Baidija zjutraj'' beleži to fazo njegovih potovanj, hkrati pa pesniško norčuje iz svojih sovražnikov in obrekovalcev, kar nakazuje vključitev podob opic. Čeprav Li ni prenehal s svojim potepuškim načinom življenja, je nato svoja potovanja večinoma omejil na Nanking in dve mesti Anhui, Šuančeng in Li Jang (v sodobnem okrožju Džao). Njegove pesmi iz tega časa vključujejo naravne pesmi in pesmi družbeno-političnega protesta. Sčasoma je leta 762 Lijev sorodnik Li Jangbing postal magistrat Dangtuja, Li Bai pa je odšel tja, da bi ostal pri njem. Medtem sta Suzong in Šuanzong v kratkem času umrla in Kitajska je dobila novega cesarja. Kitajska je bila prav tako vključena v obnovljena prizadevanja za zatiranje nadaljnjih vojaških nemirov, ki so izhajali iz uporov Anši, in Li se je prostovoljno javil za službo v generalštabu kitajskega poveljnika Li Guangbija. Vendar je Li pri 61 letih kritično zbolel in njegovo zdravje mu ni dopuščalo, da bi izpolnil ta načrt.<ref>Sun, 26–28</ref> === Smrt === [[File:LiBaimemorialhall000.jpg|thumb|right|Spominska dvorana Li Bai v Džjangjouu v Sečuanu]] Novi cesar Daizong je januarja 764 imenoval Li Baija za dvornega svetovalca, toda ko je cesarski odlok prispel v Dangtu v Anhuiju, je bil Li Bai že več kot eno leto mrtev. Lokalne oblasti pa so lahko ugotovile le, da je umrl nekje leta 762, datum in vzrok njegove smrti pa sta izgubljena v zgodovini. Kasnejši pisci so ugibali o Lijevi smrti. Pesnik dinastije Tang iz 9. stoletja, Pi Rišju, je v pesmi namignil, da je Li umrl zaradi kronične torakalne suppuracije (gnoj, ki je vstopil v prsno votlino). Po drugem viru se je Li Bai utopil, potem ko je nekega dne pijan padel s čolna, ko je poskušal objeti odsev lune v reki Jangce. == Kaligrafija == [[File:Libai shangyangtai.jpg|thumb|400px|Edina ohranjena kaligrafija v Li Baijevi lastni roki z naslovom ''Šangjangtai'' (''K templju Jangtaj''), ki je v Palačnem muzeju v Pekingu na Kitajskem.<ref name="mag">{{navedi splet|url=http://www.flashpointmag.com/libai10.htm|title=Going Up To Sun Terrace by Li Bai: An Explication, Translation & History|author=Belbin, Charles and T.R. Wang|work=Flashpoint Magazine|quote=It is now housed in the Palace Museum in Beijing. Scholars commonly acknowledge it as authentic and the only known surviving piece of calligraphy by Li Bai.|access-date=6 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20181006075209/http://www.flashpointmag.com/libai10.htm|archive-date=6 October 2018}}</ref>]] Li Bai je bil spreten kaligraf. Danes obstaja en ohranjen kos njegovega kaligrafskega dela napisan z njegovo lastno roko. Delo ima naslov ''Šàng jáng tái'' (''Gremo na sončno teraso''), 38,1 x 28,5 centimetra dolg zvitek (s kasnejšim dodatkom naslova, ki ga je napisal cesar Huizong iz dinastije Song, in dodatkom, ki ga je dodal cesar Čjanlong); kaligrafija se hrani v Palačnem muzeju v Pekingu na Kitajskem.<ref name=arts>{{cite magazine |title=Selected paintings and calligraphy acquired by the Palace Museum in the last fifty years|volume=30|magazine=Arts of Asia|year=2000|page=56}}</ref> == Ohranjena besedila in urejanje == Celo Li Bai in Du Fu, dva najbolj znana in najbolj celovito urejana pesnika dinastije Tang, sta bila prizadeta zaradi uničenja cesarskih knjižnic dinastije Tang in izgube številnih zasebnih zbirk v obdobjih nemirov (upor An Lušan in upor Huang Čao). Čeprav se je veliko Li Baijevih pesmi ohranilo, se jih je še več izgubilo in obstajajo težave z različicami besedil. Eden prvih poskusov urejanja Li Baijevih del je bil njegov sorodnik Li Jangbing, sodnik Dangtuja, pri katerem je živel v zadnjih letih in kateremu je zaupal svoje rokopise. Vendar pa najbolj zanesljiva besedila niso nujno v najzgodnejših izdajah. Učenjaki dinastije Song so izdali različne izdaje njegove poezije, vendar so šele v času dinastije Čing zbirke, kot je ''Popolne pesmi Tang'', naredile najobsežnejše študije takrat ohranjenih besedil.<ref>Paul Kroll, "Poetry of the T'ang Dynasty," in [[Victor H. Mair]], ed., ''The Columbia History of Chinese Literature.'' (New York: Columbia University Press, 2001). {{ISBN|0-231-10984-9}}), pp. 278–282, section "The Sources and Their Limitations" describes this history.</ref> == Tehnična virtuoznost == Li Bai je znan po tehnični virtuoznosti svoje poezije in mojstrstvu verzov. Kar zadeva pesniško obliko, se »kritiki na splošno strinjajo, da Li [Bai] ni ustvaril nobenih pomembnih inovacij ... Tudi v temi in vsebini njegova poezija ni toliko pomembna zaradi novih elementov, ki jih uvaja, temveč zaradi spretnosti, s katero polepša stare.« Burton Watson komentira Li Baijevo slavno pesem, ki jo prevaja kot ''Prinesite vino'': ​​»Tako kot mnoga Li [Baijeva] dela ima tudi ta milino in lahkotno dostojanstvo, zaradi česar je nekako bolj prepričljiva kot prejšnje obdelave istega dela.«<ref>Watson, 144</ref> Li Baijeve pesmi v slogu ''juefu'' je učenjak in pisatelj iz dinastije Ming Hu Jinglin označil za največje vseh časov.<ref>Shisou(Thickets of Poetic Criticism)</ref> Li Bai je še posebej blestel v obliki ''Guši'' ali pesmih v »starem slogu«, vrsti poezije, ki omogoča veliko svobode glede oblike in vsebine dela. Primer je njegova pesem »蜀道難«, ki jo je Witter Bynner prevedel kot ''Trde ceste v Šuu''. Šu je pesniški izraz za Sečuan, zatočišče, kamor je cesar Šuanzong želel zbežati pred bližajočimi se silami uporniškega generala An Lušana. Watson komentira, da ta pesem »uporablja vrstice, dolge od štiri do enajst znakov, oblika vrstic pa s svojo nepravilnostjo nakazuje nazobčane vrhove in neravne gorske ceste Sečuana, upodobljene v pesmi.« Li Bai je bil znan tudi kot mojster ''džuedžu'' oziroma verzov.<ref>Watson, 146</ref> Pesnik dinastije Ming, Li Pan Long, je menil, da je bil Li Bai največji mojster ''džuedžuja'' dinastije Tang.<ref>Selections of Tang Poetry</ref> Li Bai je bil znan po svojem obvladovanju ''lüšija'' oziroma »reguliranih verzov«, formalno najzahtevnejše pesniške oblike tistega časa. Watson pa ugotavlja, da je bila njegova pesem ''Seeing a Friend Off'' »nenavadna, saj krši pravilo, da morata srednja dvostiha ... upoštevati besedno vzporednost«, in dodaja, da so kitajski kritiki tovrstno kršitev v primeru genija, kot je Li, opravičevali.<ref>Watson, 147</ref> == Vpliv == [[Image:Leng Mei - Figures - Spring Evening Banquet.jpg|thumb|right|''Spomladanski večerni banket v vrtu cvetov breskev in hrušk'' s citiranim besedilom Li Baija, naslikal Leng Mei, konec 17. ali začetek 18. stoletja, Narodni palačni muzej, Tajpej]] === Na vzhodu === Li Baijeva poezija je imela izjemen vpliv tako v njegovem času kot tudi na poznejše generacije na Kitajskem. Že od zgodnjega obdobja je bil v paru z Du Fujem. Nedavna znanstvenica Paula Varsano ugotavlja, da sta bila »v literarni domišljiji in ostajata dva največja pesnika dinastije Tang – ali celo Kitajske«. Vendar pa opaža vztrajnost »tista, kar lahko upravičeno imenujemo 'razprava Li-Du', katere izrazi so se tako globoko vtisnili v kritični diskurz, ki je obkrožal ta dva pesnika, da je skoraj vsaka karakterizacija enega implicitno kritizirala drugega«.{{sfnb|Varsano|2014}} Lijev vpliv se je pokazal tudi na neposrednem geografskem območju kitajskega kulturnega vpliva, ki je na Japonskem znano kot ''Ri Haku''. Ta vpliv se nadaljuje še danes. Primeri segajo od poezije do slikarstva in literature. V svojem življenju, med številnimi potepanji in obiskovanjem dvora v Čanganu se je Li Bai srečeval in ločeval od različnih sodobnih pesnikov. Ta srečanja in ločitve so bile tipične priložnosti za pesniško ustvarjanje v tradiciji pismenih Kitajcev tistega časa, odličen primer pa je njegov odnos z Du Fujem. Po njegovem življenju je Li Baijev vpliv še naprej naraščal. Približno štiri stoletja pozneje, na primer v času dinastije Song, je pesnik Jang Vanli v primeru svoje pesmi, ki jo včasih prevajajo kot ''Piti sam pod luno'', napisal celo pesem, v kateri se je skliceval nanjo (in na dve drugi Li Baijevi pesmi) v istem ''gušiju'' oziroma staromodni pesniški obliki.<ref>Frankel, 22</ref> V 20. stoletju je Li Bai vplival celo na poezijo [[Mao Cetung]]a. Na Kitajskem si je njegovo pesem ''Misli v mirni noči'', ki odraža nostalgijo popotnika stran od doma,<ref>''How to read Chinese poetry: a guided anthology'' By Zong-qi Cai p. 210. Columbia University Press [https://books.google.com/books?id=u-oTHkUit_kC&q=%22Li+Bai%22&pg=PA211]</ref> na široko »zapomnila šolska mladina in jo citirali odrasli«.<ref>Speaking of Chinese By Raymond Chang, Margaret Scrogin Chang p. 176 WW Norton & Company [https://books.google.com/books?id=i2xrmK_GZ4kC&dq=Chinese+Poet+%22Li+Bai%22&pg=PA174]</ref> V kitajski ljudski religiji ga včasih častijo kot nesmrtnega, v vietnamski religiji Cao Dai pa velja za božanstvo. === Na Zahodu === Avstrijski skladatelj [[Gustav Mahler]] je leta 1908 v svoji simfonični pesnitvi ''Das Lied von der Erde'' uporabil nemške priredbe štirih Lijevih pesmi kot besedila za štiri pesmi. Ameriški skladatelj Harry Partch je svojih ''Sedemnajst besedil Li Poja'' (zgodnja 1930-ta, njegovo najstarejše ohranjeno priznano delo) za intoniranje glasu in Prirejeno violo (instrument, ki ga je Partch sam izumil) zasnoval na besedilih iz ''Dela Li Poja, kitajskega pesnika'', ki ga je prevedel Šigejoši Obata.<ref>Obata, Shigeyoshi (1923). ''The Works of Li Po, the Chinese Poet'' (J.M. Dent & Co, ). {{ASIN|B000KL7LXI}}</ref> Približno v istem času (1931) je švicarski skladatelj Volkmar Andreae osem pesmi uglasbil kot ''Li-Tai-Pe: Osem kitajskih pesmi za tenor in orkester, op. 37.'' V Braziliji je tekstopisec Beto Furquim v svoj album ''Muito Prazer'' vključil uglasbitev pesmi ''Jing Ye Si''.<ref>(2008, ISRC BR-OQQ-08-00002)</ref> Li Bai je na Zahodu vpliven deloma zaradi [[Ezra Pound]]ovih različic nekaterih njegovih pesmi v zbirki ''Cathay'', (Pound je svoje ime prečrkoval po japonsko kot ''Rihaku''). Li Baijeva interakcija z naravo, prijateljstvo, ljubezen do vina in njegova ostra opažanja življenja oblikujejo njegove bolj priljubljene pesmi. Nekatere, kot je ''Čanggan šing'' (ki jo je Ezra Pound prevedel kot ''Žena rečnega trgovca: Pismo''), beležijo stiske ali čustva preprostih ljudi. Primer liberalnih, a poetično vplivnih prevodov ali priredb japonskih različic njegovih pesmi so nastali, v veliki meri na podlagi dela Ernesta Fenollose ter profesorjev Morija in Arige.<ref name="Pound">Pound, Ezra (1915). ''Cathay'' (Elkin Mathews, London). {{ASIN|B00085NWJI}}.</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam kitajskih pesnikov]] == Zunanje povezave == {{commons category|Li Bai}} *{{Gutenberg author|id=26288}} Spletni prevodi (nekateri z originalno kitajščino, izgovorjavo in dobesednim prevodom): * [http://www.chinese-poems.com/lb.html 20 Li Bai poems], in Chinese using simplified and traditional characters and pinyin, with literal and literary English translations by [https://web.archive.org/web/20070820010121/http://www.dmoz.org/profiles/markalexander100.html Mark Alexander]. * [http://wengu.tartarie.com/wg/wengu.php?l=Tangshi&auteur=Li_Bai&no=-1 34 Li Bai poems], in Chinese with English translation by Witter Bynner, from the Three Hundred Tang Poems anthology. * [[iarchive:cathayezrapound00pounrich|Complete text of ''Cathay'']], the Ezra Pound/Ernest Fenollosa translations of poems principally by Li Po (J., Rihaku) * [https://web.archive.org/web/20131129185630/http://www.mountainsongs.net/poet_.php?id=101 Profile] Variety of translations of Li Bai's poetry by a range of translators, along with photographs of geographical sites relevant to his life. * [http://www.gutenberg.org/files/16500/16500-0.txt At Project Gutenberg] from ''More Translations From The Chinese'' by Arthur Waley, 1919 (includes six titles of poems by Li Po). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Li Bai}} [[Kategorija:Kitajski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 701]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] qi8u58dh7aspiy23dqy950ipgchvm1n 0 69921 6752119 6748480 2026-09-17T14:14:19Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6752119 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] 29ijlz0w262gk3jkvsac520d2dfhhwa 6752120 6752119 2026-09-17T14:17:23Z ~2026-45085-22 264465 /* S   */ 6752120 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] mc250x989tq3ha5if5nk4z0fqp572m9 0 71181 6752047 5997720 2026-09-17T12:27:11Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6752047 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Theodor Aman]] * Aurel Gheorghe Ardeleanu (1936-2021) (kipar) * [[Ion Andreescu|Io(a)n Andreescu]] *[[Gheorghe Asachi]] == B == * [[Corneliu Baba]] * [[Sabin Bălaşa]] * [[Dumitru Bâșcu]] *[[Auguste Baillayre]] (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) * [[Ignat Bednarik]] * [[Friedrich von Bömches]] * ([[Constantin Brâncuși]] - kipar) * [[Victor Brauner]] (kipar) == C == * Irina Codreanu (Irène Codreano) - kiparka * Cecilia Cuțescu-Storck == D == * [[Nicolae Dărăscu]] * [[Ștefan Dimitrescu]] == G == * [[François Gall]] (romun.-franc.) *[[Nicolae Grigorescu]] == H == * [[Dora Hitz]] (1856-1924) (nem.-romun.-fr.) == I == * [[Iosif Iser]] == J == * [[Marcel Janco]] == L == * [[Myra Landau]] * Gheorghe Leonida (kipar) * [[Ştefan Luchian]] == M == * [[Eugen Mihăescu]] == N == * [[Alexandra Nechita]] == P == * [[Theodor Pallady]] * [[Dan Perjovschi]] (1961) (risar...) *[[Florica Prevenda]] == R == * [[Camil Ressu]] == S == * Dimitrie Serafim *[[Jean Alexandru Steriadi]] *Ipolit Strâmbu (1871-1934) == T == * [[Gheorghe Tattarescu]] * [[Nicolae Tonitza]] == Z == * Rudolf Züllich (1813–1890), kipar {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Romunov|Slikarji]] [[Kategorija:Romunski slikarji|*]] sx5ospez0lc5s9z7uddrlf7shvrhck2 0 71583 6752250 6537254 2026-09-17T22:41:17Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6752250 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Matej Bel]] *[[Anton Bernolák]] == G == * [[Želmira Gašparik]] == H == * [[Martin Hattala]] *[[Michal Miloslav Hodža]] * [[Mark Hucko|Mark Hučko]] == I == * [[Aleksander Isačenko]] == L == * [[Jana Levická]] == M == * [[Štefan Michlaus]] (1931-1995) * [[František Miko]] (1920–2011) * [[Jozef Mistrík]] (1921–2000) == P == * [[Jozef Pallay]] == R == * [[František Ruščák]] (1941-) == S == * [[Ján Sabol]] (1939-) == Š == *[[Pavol Jozef Šafárik]]/[[Josef Pavol Šafárik]] (češ. ''Pavel Josef Šafařik'') *[[Pavol Štekauer]] *[[Ľudovít Štúr]] == T == == V == * [[Ján Valašťan Dolinský]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] * [[seznam čeških jezikoslovcev]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} [[Kategorija:Seznami Slovakov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovaški jezikoslovci|*]] 3zzvk8fwlkdwsra8r0v8kjl6c4r8g72 0 72602 6752149 6751962 2026-09-17T16:16:37Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752149 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=80% ! Sedež ! Občina ! Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! Prebivalci ! Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev od<br>komune/občine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |Primorska,<br>Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3444 | 412 | 1 | 2011 |Primorska |Obalno-kraška |Koper |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3562 | 67 | 21 | 2006 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8078 | 130 | 8 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2727 | 113 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]] | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1334 | 43 | 11 | 1998 |Štajerska |Posavska |Podčetrtek |- | [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]] | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8103 | 113 | 10 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Radovljica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1563 | 21 | 45 | 1998 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Loška dolina |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5216 | 16 | 24 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Radovljica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4688 | 112 | 12 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]] | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3052 | 8 | 13 | 1994 |Primorska |Goriška |Tolmin |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5564 | 77 | 45 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]] | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small>,<br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4445 | 34 | 30 | 1994 |Primorska |Goriška |Idrija |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]] | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]] | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | 153 | 7739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8755 | 153 | 19 | 1994 |Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska |Hrastnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | 195 | 5451 | 27 | 39 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |Notranjska |Goriška |Idrija |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7974 | 79 | 25 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |Notranjska <small>(Il. Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik)</small> Primorska <small>(Brkini)</small> |Primorsko-notranjska |Ilirska Bistrica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]] | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Izola |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |Gorenjska |Gorenjska |Preddvor |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2486 | 68 | 13 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]] | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]] | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5047 | 35 | 35 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6606 | 92 | 18 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3964 | 21 | 33 | 1994 |Primorska |Goriška |Tolmin |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3476 | 34 | 35 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6800 | 280 | 15 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]] | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2424 | 42 | 28 | 2006 |Dolenjska |Posavska |Krško |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]] | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2996 | 33 | 23 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5143 | 21 | 10 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3531 | 76 | 16 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save) |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5018 | 103 | 19 | 1994 |Štajerska |Podravska |Pesnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1663 | 71 | 5 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8674 | 138 | 22 | 1994 |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |Dolenjska <br>(desno od Save),<br>Gorenjska <small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]] | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |Gorenjska, Dolenjska, Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2476 | 32 | 9 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |Štajerska |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3895 | 345 | 3 | 2006 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]] | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3506 | 21 | 21 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1839 | 13 | 17 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2981 | 35 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1396 | 13 | 7 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6193 | 82 | 66 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4009 | 55 | 26 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2052 | 55 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]] | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4050 | 137 | 9 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8812 | 385 | 4 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]] | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8552 | 78 | 59 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3536 | 134 | 6 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7300 | 575 | 4 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5069 | 81 | 15 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]] | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2895 | 88 | 22 | 2011 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3238 | 66 | 28 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4489 | 41 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]] | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3320 | 44 | 43 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5683 | 92 | 49 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5967 | 41 | 28 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5494 | 194 | 13 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2681 | 62 | 15 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]] | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7879 | 102 | 30 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]] | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Postojna |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Primorsko-notranjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5318 | 131 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3946 | 44 | 14 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6668 | 116 | 13 | 1998 |Koroška |Koroška |Ravne-Prevalje |- | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5800 | 55 | 23 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | 51 | 8363 | 157 | 14 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]] | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4046 | 79 | 23 | 1994 |Dolenjska |Posavska |Laško |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5064 | 149 | 22 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6229 | 66 | 14 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]] | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | style="text-align:center;" | / |Koroška |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1231 | 125 | 6 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2300 | 77 | 12 | 2006 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | 30 | 4424 | 150 | 6 | 2006 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9825 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1071 | 18 | 6 | 1998 |Štajerska |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3027 | 77 | 11 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3081 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7157 | 118 | 7 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4359 | 69 | 14 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ruše |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3780 | 26 | 47 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]] | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | style="text-align:center;" | / |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]] | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Konjice - Stari trg5.JPG|sredina|160x160_pik]] | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2354 | 47 | 23 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small>, Luče <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1827 | 57 | 5 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4111 | 121 | 8 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4000 | 136 | 11 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2347 | 64 | 12 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] | 26 | 2297 | 86 | 8 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] | 18 | 1191 | 68 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2795 | 54 | 27 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] | 31 | 2238 | 71 | 8 | 2006 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1966 | 52 | 17 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1342 | 23 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | 15 | 6451 | 419 | 2 | 1998 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9041 | 218 | 12 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8371 | 130 | 22 | 1994 |Štajerska |Podravska |Pesnica |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7446 | 77 | 58 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2915 | 61 | 25 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3531 | 58 | 39 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3606 | 105 | 24 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3436 | 187 | 10 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5854 | 61 | 54 | 2002 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9007 | 95 | 11 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4542 | 158 | 12 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1833 | 50 | 7 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3908 | 102 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | style="text-align:center;" | / |Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1400 | 61 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]] | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]] | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2594 | 53 | 5 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1453 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6657 | 99 | 27 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6629 | 41 | 29 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1299 | 34 | 5 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5159 | 103 | 18 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4515 | 107 | 10 | 1998 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]] | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4708 | 28 | 51 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] g6cr6joqeuk8rsiy0jcfzys6g7hvuyw 6752152 6752149 2026-09-17T16:29:54Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752152 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=80% ! Občina ! Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! Prebivalci ! Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev od<br>komune/občine |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |Primorska,<br>Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3444 | 412 | 1 | 2011 |Primorska |Obalno-kraška |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3562 | 67 | 21 | 2006 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8078 | 130 | 8 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2727 | 113 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1334 | 43 | 11 | 1998 |Štajerska |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8103 | 113 | 10 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1563 | 21 | 45 | 1998 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5216 | 16 | 24 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4688 | 112 | 12 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3052 | 8 | 13 | 1994 |Primorska |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5564 | 77 | 45 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small>,<br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4445 | 34 | 30 | 1994 |Primorska |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8755 | 153 | 19 | 1994 |Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | 195 | 5451 | 27 | 39 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |Notranjska |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7974 | 79 | 25 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |Notranjska<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik)</small>Primorska<br><small>-Brkini</small> |Primorsko-notranjska |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |Gorenjska |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2486 | 68 | 13 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5047 | 35 | 35 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6606 | 92 | 18 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3964 | 21 | 33 | 1994 |Primorska |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3476 | 34 | 35 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6800 | 280 | 15 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2424 | 42 | 28 | 2006 |Dolenjska |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2996 | 33 | 23 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5143 | 21 | 10 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3531 | 76 | 16 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small><br>Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5018 | 103 | 19 | 1994 |Štajerska |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1663 | 71 | 5 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8674 | 138 | 22 | 1994 |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |Dolenjska <br>(desno od Save),<br>Gorenjska <small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |Gorenjska, Dolenjska, Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2476 | 32 | 9 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |Štajerska |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3895 | 345 | 3 | 2006 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3506 | 21 | 21 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1839 | 13 | 17 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2981 | 35 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1396 | 13 | 7 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6193 | 82 | 66 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4009 | 55 | 26 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2052 | 55 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4050 | 137 | 9 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8812 | 385 | 4 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8552 | 78 | 59 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3536 | 134 | 6 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7300 | 575 | 4 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5069 | 81 | 15 | 1994 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2895 | 88 | 22 | 2011 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3238 | 66 | 28 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4489 | 41 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3320 | 44 | 43 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5683 | 92 | 49 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5967 | 41 | 28 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5494 | 194 | 13 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2681 | 62 | 15 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7879 | 102 | 30 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Primorsko-notranjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5318 | 131 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3946 | 44 | 14 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6668 | 116 | 13 | 1998 |Koroška |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5800 | 55 | 23 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8363 | 157 | 14 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4046 | 79 | 23 | 1994 |Dolenjska |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5064 | 149 | 22 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6229 | 66 | 14 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | style="text-align:center;" | / |Koroška |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1231 | 125 | 6 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2300 | 77 | 12 | 2006 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | 30 | 4424 | 150 | 6 | 2006 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9825 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1071 | 18 | 6 | 1998 |Štajerska |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3027 | 77 | 11 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3081 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7157 | 118 | 7 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4359 | 69 | 14 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3780 | 26 | 47 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | style="text-align:center;" | / |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2354 | 47 | 23 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1827 | 57 | 5 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4111 | 121 | 8 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4000 | 136 | 11 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2347 | 64 | 12 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slov. goricah]] | 26 | 2297 | 86 | 8 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] | 18 | 1191 | 68 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2795 | 54 | 27 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] | 31 | 2238 | 71 | 8 | 2006 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1966 | 52 | 17 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1342 | 23 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6451 | 419 | 2 | 1998 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9041 | 218 | 12 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8371 | 130 | 22 | 1994 |Štajerska |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7446 | 77 | 58 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2915 | 61 | 25 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3531 | 58 | 39 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3606 | 105 | 24 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3436 | 187 | 10 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5854 | 61 | 54 | 2002 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9007 | 95 | 11 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4542 | 158 | 12 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1833 | 50 | 7 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3908 | 102 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | style="text-align:center;" | / |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1400 | 61 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2594 | 53 | 5 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1453 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6657 | 99 | 27 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6629 | 41 | 29 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1299 | 34 | 5 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5159 | 103 | 18 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4515 | 107 | 10 | 1998 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4708 | 28 | 51 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] nt31rzdjglld507s6f5ifpxlx4ws6et 6752159 6752152 2026-09-17T16:46:35Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752159 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=80% ! Občina ! Povr.<br>km<sup>2</sup> ! Prebivalci ! Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4445 | 34 | 30 | 1994 |Primorska |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |Primorsko-notranjska |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br>(desno od Save)<br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2476 | 32 | 9 | 1994 [[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5494 | 194 | 13 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2681 | 62 | 15 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7879 | 102 | 30 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Primorsko-notranjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5318 | 131 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3946 | 44 | 14 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6668 | 116 | 13 | 1998 |Koroška |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5800 | 55 | 23 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8363 | 157 | 14 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4046 | 79 | 23 | 1994 |Dolenjska |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5064 | 149 | 22 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6229 | 66 | 14 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | style="text-align:center;" | / |Koroška |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1231 | 125 | 6 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2300 | 77 | 12 | 2006 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | 30 | 4424 | 150 | 6 | 2006 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9825 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1071 | 18 | 6 | 1998 |Štajerska |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3027 | 77 | 11 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3081 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7157 | 118 | 7 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4359 | 69 | 14 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3780 | 26 | 47 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | style="text-align:center;" | / |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Koroška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2354 | 47 | 23 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1827 | 57 | 5 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4111 | 121 | 8 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4000 | 136 | 11 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2347 | 64 | 12 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slov. goricah]] | 26 | 2297 | 86 | 8 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] | 18 | 1191 | 68 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2795 | 54 | 27 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] | 31 | 2238 | 71 | 8 | 2006 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1966 | 52 | 17 | 2006 |Štajerska |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1342 | 23 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6451 | 419 | 2 | 1998 |Primorska |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9041 | 218 | 12 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8371 | 130 | 22 | 1994 |Štajerska |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7446 | 77 | 58 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2915 | 61 | 25 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3531 | 58 | 39 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3606 | 105 | 24 | 2006 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3436 | 187 | 10 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5854 | 61 | 54 | 2002 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9007 | 95 | 11 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4542 | 158 | 12 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1833 | 50 | 7 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3908 | 102 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | style="text-align:center;" | / |Primorska |Goriška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | style="text-align:center;" | / |Štajerska<br><small>(levi breg Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desni breg Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | style="text-align:center;" | / |Dolenjska |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1400 | 61 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |Notranjska |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2594 | 53 | 5 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save) |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1453 | 77 | 9 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6657 | 99 | 27 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6629 | 41 | 29 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1299 | 34 | 5 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5159 | 103 | 18 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4515 | 107 | 10 | 1998 |Gorenjska |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4708 | 28 | 51 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] g5012kvsk0ansrklbpeeubrj6pbzkdw 6752172 6752159 2026-09-17T17:12:22Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752172 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št. preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4445 | 34 | 30 | 1994 |Primorska |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |Primorsko-notranjska |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2476 | 32 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5494 | 194 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2681 | 62 | 15 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — |[[Primorska]] |Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7879 | 102 | 30 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — |Primorska |Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5318 | 131 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3946 | 44 | 14 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6668 | 116 | 13 | 1998 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5800 | 55 | 23 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8363 | 157 | 14 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4046 | 79 | 23 | 1994 |[[Dolenjska]] |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5064 | 149 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6229 | 66 | 14 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — |[[Gorenjska]] |Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — |[[Koroška]] |Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1231 | 125 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2300 | 77 | 12 | 2006 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4424 | 150 | 6 | 2006 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9825 | 64 | 64 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1071 | 18 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3027 | 77 | 11 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3081 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7157 | 118 | 7 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4359 | 69 | 14 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3780 | 26 | 47 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — |[[Primorska]] |Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2354 | 47 | 23 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1827 | 57 | 5 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4111 | 121 | 8 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4000 | 136 | 11 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2347 | 64 | 12 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slov. goricah]] | 26 | 2297 | 86 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slov. goricah]] | 18 | 1191 | 68 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2795 | 54 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slov. goricah]] | 31 | 2238 | 71 | 8 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1966 | 52 | 17 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1342 | 23 | 6 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6451 | 419 | 2 | 1998 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9041 | 218 | 12 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8371 | 130 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7446 | 77 | 58 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2915 | 61 | 25 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3531 | 58 | 39 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — |Gorenjska |Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3606 | 105 | 24 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3436 | 187 | 10 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5854 | 61 | 54 | 2002 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9007 | 95 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4542 | 158 | 12 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1833 | 50 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3908 | 102 | 12 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — |Primorska |Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1400 | 61 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2594 | 53 | 5 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — |[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1453 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6657 | 99 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6629 | 41 | 29 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1299 | 34 | 5 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5159 | 103 | 18 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4515 | 107 | 10 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4708 | 28 | 51 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] huqptzhrrybsntirvfpkidgpt0ctccm 6752174 6752172 2026-09-17T17:26:16Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752174 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št. preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 |Primorska |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |Primorsko-notranjska |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — |[[Primorska]] |Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — |Primorska |Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |Primorsko-notranjska |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — |[[Notranjska]] |Primorsko-notranjska | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 |[[Dolenjska]] |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — |[[Gorenjska]] |Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — |[[Koroška]] |Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — |[[Primorska]] |Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slov. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slov. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slov. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — |Gorenjska |Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — |Primorska |Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — |[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 9daueq03gcqmexm5rpkgjbyehftb535 6752180 6752174 2026-09-17T17:41:49Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752180 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št. preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |Dobrova - Polhov Gradec |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small>, Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — |[[Primorska]] |Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — |Primorska |Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 |[[Dolenjska]] |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — |[[Gorenjska]] |Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — |[[Koroška]] |Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — |[[Primorska]] |Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slov. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slov. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small>,<br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slov. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — |Gorenjska |Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — |Primorska |Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Destrnik-Tr. vas <small>(1998)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — |[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 1uudelba2ygfhxi5rty07pyouncirhr 6752182 6752180 2026-09-17T17:56:09Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752182 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št. preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — |[[Primorska]] |Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — |Primorska |Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 |[[Dolenjska]] |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — |[[Gorenjska]] |Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — |[[Koroška]] |Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — |[[Primorska]] |Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — |Gorenjska |Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — |Primorska |Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — |[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 6siowq8u07i1cjky4lequ7fu0b44jjm 6752183 6752182 2026-09-17T17:58:24Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752183 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 |[[Primorska]]<br>[[Notranjska]] |[[Goriška statistična regija|Goriška]] |Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 |[[Primorska]] |[[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] |Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 |[[Štajerska]] |Posavska |Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>Dolenjska<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska |Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Cankova-Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 |Štajerska |Podravska |Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 |Štajerska |Podravska |Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 |Koroška |Koroška |Ravne na Koroškem |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 |Primorska |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 |Notranjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 |Dolenjska |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 |Koroška |Koroška |Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 |Gorenjska |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 |Gorenjska |Gorenjska |Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 |Štajerska |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče-Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 |Notranjska |Osrednjeslovenska |[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska |Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 |[[Notranjska]] |Goriška |Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 |[[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška |Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 |[[Primorska]] |Obalno-kraška | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 |[[Dolenjska]] |Posavska |Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Posavska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 |[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> |Zasavska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 |[[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Bežigrad,<br>LJ Center,<br>LJ Moste-Polje,<br>LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska |Brezovica<br>,Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Šiška,<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 |[[Koroška]] |Koroška |[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 |[[Gorenjska]] |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 |Prekmurje |Pomurska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — |[[Primorska]] |Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 |Prekmurje |Pomurska |Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 |Štajerska |Podravska |Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 |Dolenjska |Jugovzhodna |Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — |Štajerska |Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — |Primorska |Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 |Notranjska |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] |Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 |Štajerska |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 |Štajerska |Podravska |Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — |[[Notranjska]] |[[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 |[[Koroška]] |Koroška |Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 |[[Dolenjska]] |Posavska |Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — |[[Gorenjska]] |Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — |[[Koroška]] |Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 |[[Štajerska]] |Koroška |Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — |[[Primorska]] |Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — |[[Štajerska]] |Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — |[[Štajerska]] |Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Pomurska |Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 |[[Štajerska]] |Podravska |Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 |[[Primorska]] |Goriška |Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — |Gorenjska |Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — |Štajerska |Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 |[[Dolenjska]] |Osrednjeslovenska |Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 |[[Prekmurje]] |Pomurska |Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — |Primorska |Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — |[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | style="text-align:center;" | / |Gorenjska |Gorenjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | 1994* |Prekmurje |Pomurska |Lendava* |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | style="text-align:center;" | / |Štajerska |Savinjska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 |Prekmurje |Pomurska |Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 |Dolenjska |Osrednjeslovenska |LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 |Štajerska |Pomurska |Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 |Štajerska |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 |Notranjska |Goriška |Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 |Gorenjska |Osrednjeslovenska |LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 |Štajerska |Savinjska |Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 |Štajerska |Savinjska |Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | style="text-align:center;" | / |[[Notranjska]] |Osrednjeslovenska | style="text-align:center;" | / |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 |[[Štajerska]] |Koroška |Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — |[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> |Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 |[[Štajerska]] |Savinjska |Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | |[[Štajerska]] |Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 |[[Štajerska]] |Podravska |Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 |[[Gorenjska]] |Gorenjska |Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 |[[Dolenjska]] |Jugovzhodna |Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] ne682zklh22aedxgyzlnnepevyhae38 6752221 6752183 2026-09-17T20:27:47Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752221 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | Pomurska | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Pomurska | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Pomurska | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | Pomurska | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | Štajerska | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | Prekmurje | Pomurska | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | Štajerska | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notra.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Pomurska | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Pomurska | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Pomurska | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | Pomurska | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | Pomurska | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | Pomurska | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] k84jw35ssdpsm1l99lccxz3i72t4nx4 6752226 6752221 2026-09-17T20:44:01Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752226 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notra.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notra.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | Štajerska | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | Štajerska | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notra.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notr.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 7jioumyf246ea6itjvvab4au5uttgu9 6752227 6752226 2026-09-17T20:49:01Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752227 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>-Il. Bistrica<br>-Zg. Pivka<br>-Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>-Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | Štajerska | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | Štajerska | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | Gorenjska | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | Gorenjska | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] jahztmgdensgxqgddda40b9n0g84hhh 6752235 6752227 2026-09-17T21:17:10Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752235 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | Obalno-kraška | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] e8e42gmpto1gprbvdwvrf0nyvwrem8o 6752238 6752235 2026-09-17T21:25:42Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752238 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | Podravska | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | Podravska | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | Podravska | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 5r9gcrf9u5b9lajpl3puqyp7xrmt2yn 6752293 6752238 2026-09-18T06:02:07Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752293 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | Goriška | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | Goriška | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | Goriška | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] r0t9iw4k65r9ar0uzpxvped7bnuwrfd 6752298 6752293 2026-09-18T06:11:16Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752298 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | Jugovzhodna | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] amb6tnsdaihrbpgqg9kq45shdaott7g 6752310 6752298 2026-09-18T06:57:15Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752310 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Zasavska | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Zasavska | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 2y9qwkepqtmdlpbtcugbvvgewuxublw 6752315 6752310 2026-09-18T07:11:48Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752315 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Posavska | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | Posavska | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | Posavska | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | Posavska | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] 35dycdk689is4qws0ll90vxzv957cap 6752319 6752315 2026-09-18T07:15:58Z Sportomanokin 14776 /* Seznam */ 6752319 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011). == Statistika == === Število občin po letih === * 1994: 147 občin * 1998: 192 občin * 2002: 193 občin * 2006: 210 občin * 2011: 212 občin === Podrobno === Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin. [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]] {{-}} == Seznam == Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.<ref>{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right" width=100% ! Občina ! Pov.<br>km<sup>2</sup> ! Št.<br>preb ! Preb.<small><br>(/km<sup>2</sup>)</small> ! Naselja ! Leto ! Pokrajina ! Statistična<br>regija ! Odcepitev<br><small>(komune/občine)</small> |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | 245 | 19.977 | 81 | 45 | 1994 | [[Primorska]]<br>[[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | 8 | 3.444 | 412 | 1 | 2011 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Koper |- | [[Občina Apače|Apače]] | 53 | 3.562 | 67 | 21 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | 62 | 8.078 | 130 | 8 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | 24 | 2.727 | 113 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | 31 | 1.334 | 43 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Podčetrtek |- | [[Občina Bled|Bled]] | 72 | 8.103 | 113 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | 75 | 1.563 | 21 | 45 | 1998 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Loška dolina |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | 334 | 5.216 | 16 | 24 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Radovljica |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | 42 | 4.688 | 112 | 12 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Vrhnika |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | 367 | 3.052 | 8 | 13 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | 55 | 5.908 | 106 | 22 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Brda|Brda]] | 72 | 5.564 | 77 | 45 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | 91 | 13.202 | 143 | 16 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | 268 | 24.412 | 91 | 109 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Brežice |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | 31 | 1.748 | 58 | 8 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Cankova–Tišina |- | '''[[Mestna občina Celje|Celje]]''' | 95 | 49.802 | 519 | 39 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 78 | 8.029 | 100 | 30 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | 241 | 11.899 | 49 | 65 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | 132 | 4.445 | 34 | 30 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | 25 | 2.250 | 92 | 15 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | 32 | 2.357 | 74 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Gorišnica |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | 34 | 3.870 | 117 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | 156 | 3.001 | 20 | 9 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | 340 | 14.170 | 42 | 122 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | 34 | 2.737 | 78 | 17 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Divača|Divača]] | 145 | 4.604 | 31 | 31 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | 18 | 965 | 56 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šentjur |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | 103 | 3.946 | 38 | 24 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | 32 | 2.347 | 73 | 11 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Vojnik |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] | 118 | 8.068 | 68 | 33 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | 31 | 1.217 | 40 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | 33 | 6.438 | 193 | 19 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Moste-Polje |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | 110 | 3.666 | 33 | 29 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | 72 | 38.326 | 523 | 50 | {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | 28 | 2.915 | 102 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | 105 | 8.773 | 84 | 25 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | Dravograd |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | 40 | 7.067 | 176 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] | 153 | 7.739 | 50 | 73 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | 29 | 4.212 | 144 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | 116 | 2.733 | 24 | 13 | 2006 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Bled |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | 75 | 8.555 | 114 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | 90 | 2.534 | 29 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | 67 | 1.918 | 30 | 14 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Grad|Grad]] | 37 | 1.953 | 54 | 7 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Kuzma |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | 134 | 22.276 | 163 | 67 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | 22 | 4.092 | 184 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] | 54 | 12.061 | 223 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | 18 | 335 | 19 | 2 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Hodoš-Šalovci |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | 32 | 3.085 | 94 | 9 | 1998 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]] |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | 59 | 8.755 | 153 | 19 | 1994 | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | Hrastnik |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] | 195 | 5.451 | 27 | 39 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | 293 | 11.482 | 40 | 38 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Idrija |- | [[Občina Ig|Ig]] | 99 | 7.974 | 79 | 25 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič–Rudnik |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 480 | 13.130 | 28 | 64 | 1994 | [[Notranjska]]<br><small>- Il. Bistrica<br>- Zg. Pivka<br>- Snežnik<br></small>[[Primorska]]<br><small>- Brkini</small> | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Ilirska Bistrica |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | 227 | 18.272 | 80 | 137 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Grosuplje |- | [[Občina Izola|Izola]] | 29 | 16.447 | 578 | 9 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Izola |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | 76 | 21.769 | 289 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | 69 | 679 | 10 | 2 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Preddvor |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | 36 | 2.486 | 68 | 13 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | 266 | 29.830 | 113 | 102 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]] | 147 | 5.047 | 35 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | 71 | 6.606 | 92 | 18 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | 193 | 3.964 | 21 | 33 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Tolmin |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | 20 | 502 | 26 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | 556 | 15.595 | 28 | 86 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Komen|Komen]] | 103 | 3.476 | 34 | 35 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | Sežana |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | 24 | 6.800 | 280 | 15 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Kamnik |- | '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' | 303 | 54.795 | 179 | 104 | 1994 | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | 58 | 2.424 | 42 | 28 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Krško |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | 56 | 604 | 11 | 54 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | 90 | 2.996 | 33 | 23 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' | 151 | 57.491 | 379 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | 256 | 5.143 | 21 | 10 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | 46 | 3.531 | 76 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | '''[[Mestna občina Krško|Krško]]''' | 287 | 26.210 | 91 | 158 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | 49 | 5.018 | 103 | 19 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | 23 | 1.663 | 71 | 5 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Laško|Laško]] | 198 | 13.023 | 66 | 85 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | 62 | 8.674 | 138 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | 121 | 10.088 | 84 | 22 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Litija|Litija]] | 221 | 15.890 | 72 | 107 | 1994 | [[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small><br>[[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' | 275 | 302.826 | 1.082 | 38 | 1994 | [[Gorenjska]]<br>[[Dolenjska]]<br>[[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Bežigrad<br>LJ Center<br>LJ Moste–Polje<br>LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | 79 | 2.476 | 32 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | 107 | 10.850 | 103 | 44 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] | 11 | 3.895 | 345 | 3 | 2006 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | Brezovica<br>Vrhnika<br><small>(samost. 1907-52)</small> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | 173 | 15.129 | 87 | 19 | 1994 | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | 167 | 3.506 | 21 | 21 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Cerknica |- | [[Občina Loški Potok|Loški potok]] | 135 | 1.839 | 13 | 17 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | 84 | 2.981 | 35 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | MB Ruše <small>(1994)</small><br>Ruše <small>(1998)</small> |- | [[Občina Luče|Luče]] | 110 | 1.396 | 13 | 7 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | 75 | 6.193 | 82 | 66 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | 73 | 4.009 | 55 | 26 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Makole|Makole]] | 37 | 2.052 | 55 | 13 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' | 148 | 114.872 | 771 | 32 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | 30 | 4.050 | 137 | 9 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | 78 | 17.580 | 222 | 31 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška<br>LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | 23 | 8.812 | 385 | 4 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | 109 | 8.552 | 78 | 59 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | 27 | 3.536 | 134 | 6 | 1994 | [[Koroška]] | Koroška | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]] |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] | 13 | 7.300 | 575 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] | 63 | 5.069 | 81 | 15 | 1994 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | 31 | 2.895 | 88 | 22 | 2011 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | 48 | 3.238 | 66 | 28 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | 112 | 4.489 | 41 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Slovenj Gradec |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] | 73 | 3.320 | 44 | 43 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | 61 | 5.683 | 92 | 49 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | 144 | 5.967 | 41 | 28 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | 54 | 4.438 | 85 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | 64 | 18.317 | 289 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | — |- | [[Občina Muta|Muta]] | 39 | 3.329 | 86 | 6 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | 28 | 5.494 | 194 | 13 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | 44 | 2.681 | 62 | 15 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' | 280 | 31.781 | 114 | 44 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' | 236 | 38.678 | 163 | 98 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | 7 | 1.609 | 230 | 1 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | 33 | 4.203 | 126 | 21 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slovenska Bistrica |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | 142 | 11.792 | 83 | 61 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | 36 | 326 | 9 | 19 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Kočevje<br><small>(nekoč samostojna)</small> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | 76 | 7.879 | 102 | 30 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Piran|Piran]] | 44 | 18.206 | 417 | 11 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | 223 | 6.168 | 28 | 29 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | Postojna |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | 61 | 3.699 | 60 | 26 | 1994 |[[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | 46 | 1.828 | 40 | 13 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | 104 | 2.242 | 22 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | 38 | 4.327 | 117 | 18 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Slov. Bistrica |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | 34 | 6.668 | 193 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | 270 | 17.192 | 66 | 40 | — | [[Notranjska]] | [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]] | — |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | 41 | 5.318 | 131 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | 87 | 3.946 | 44 | 14 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | 58 | 6.668 | 116 | 13 | 1998 | [[Koroška]] | Koroška | Ravne-Prevalje |- | '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' | 67 | 23.898 | 359 | 10 | {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}<br>{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}} | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | 108 | 5.800 | 55 | 23 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] | 51 | 8.363 | 157 | 14 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | 52 | 4.046 | 79 | 23 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | Laško |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | 34 | 5.064 | 149 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | 94 | 6.229 | 66 | 14 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | 119 | 19.359 | 164 | 52 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | 64 | 11.179 | 176 | 15 | — | [[Koroška]] | Koroška | — |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | 10 | 1.231 | 125 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | 30 | 2.300 | 77 | 12 | 2006 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] | 30 | 4.424 | 150 | 6 | 2006 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | 154 | 9.825 | 64 | 64 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | 60 | 1.071 | 18 | 6 | 1998 | [[Štajerska]] | Koroška | Podvelka-Ribnica |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | 71 | 11.679 | 162 | 41 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | 40 | 3.027 | 77 | 11 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | 40 | 3.081 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Šmarje pri Jelšah |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | 61 | 7.157 | 118 | 7 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | 65 | 4.359 | 69 | 14 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ruše |- | [[Občina Semič|Semič]] | 147 | 3.780 | 26 | 47 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Črnomelj |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | 272 | 17.602 | 65 | 119 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Posavska statistična regija|Posavska]] | — |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | 217 | 13.669 | 64 | 64 | — | [[Primorska]] | [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]] | — |- | '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' | 174 | 17.063 | 98 | 22 | — | [[Štajerska]] | Koroška | — |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | 260 | 26.363 | 100 | 79 | — | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | — |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | 98 | 15.534 | 159 | 58 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | 49 | 2.354 | 47 | 23 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Ribnica |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | 102 | 493 | 5 | 4 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Mozirje <small>(1994)</small><br>Luče <small>(1998)</small> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | 33 | 1.827 | 57 | 5 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Starše|Starše]] | 34 | 4.111 | 121 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Maribor |- | [[Občina Straža|Straža]] | 29 | 4.000 | 136 | 11 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | 37 | 2.347 | 64 | 12 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] | 26 | 2.297 | 86 | 8 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] | 18 | 1.191 | 68 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>('94)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | 51 | 2.795 | 54 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Gornja Radgona |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] | 31 | 2.238 | 71 | 8 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Lenart |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | 38 | 1.966 | 52 | 17 | 2006 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ormož |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | 58 | 1.342 | 23 | 6 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] | 15 | 6.451 | 419 | 2 | 1998 | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Nova Gorica |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | 40 | 9.041 | 218 | 12 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Kranj |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | 65 | 8.371 | 130 | 22 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Pesnica |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | 96 | 7.446 | 77 | 58 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | 222 | 19.757 | 88 | 108 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | 49 | 2.915 | 61 | 25 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Trebnje |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | 61 | 3.531 | 58 | 39 | 1994 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | 146 | 23.850 | 164 | 62 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | 44 | 12.199 | 276 | 18 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | 108 | 10.575 | 98 | 77 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | 34 | 3.606 | 105 | 24 | 2006 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | 18 | 3.436 | 187 | 10 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 95 | 5.854 | 61 | 54 | 2002 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | Litija |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | 96 | 9.007 | 95 | 11 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Velenje |- | [[Občina Štore|Štore]] | 28 | 4.542 | 158 | 12 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | 35 | 1.833 | 50 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | 39 | 3.908 | 102 | 12 | 1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Murska Sobota |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | 382 | 10.661 | 28 | 72 | — | [[Primorska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | — |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | 58 | 15.935 | 275 | 18 | — | [[Štajerska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | 163 | 13.855 | 83 | 133 | — | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | — |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | 23 | 1.400 | 61 | 7 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] <small>(̆'98)</small> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | 9 | 4.000 | 472 | 1 | 1998 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | Domžale |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | 155 | 15.044 | 97 | 35 | — | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | — |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | 24 | 3.070 | 131 | 4 | *1994 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | *Lendava |- | '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' | 84 | 33.873 | 402 | 25 | — | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | 19 | 1.379 | 75 | 3 | 1998 | [[Prekmurje]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Lendava <small>(1994)</small><br>Črenšovci <small>(1998)</small> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | 103 | 4.546 | 44 | 88 | 1994 | [[Dolenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Vič-Rudnik |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | 12 | 1.361 | 113 | 3 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Pomurska statistična regija|Pomurska]] | Ljutomer |- | [[Občina Videm|Videm]] | 80 | 5.612 | 70 | 30 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | 107 | 5.866 | 55 | 20 | 1994 | [[Notranjska]] | [[Goriška statistična regija|Goriška]] | Ajdovščina |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | 59 | 2.200 | 38 | 8 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | 31 | 5.291 | 166 | 16 | 1994 | [[Gorenjska]] | Osrednjeslovenska | LJ Šiška |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | 75 | 9.360 | 122 | 56 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Celje |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | 53 | 2.792 | 51 | 16 | 1998 | [[Štajerska]] | Savinjska | Žalec |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | 116 | 18.296 | 157 | 25 | — | [[Notranjska]] | Osrednjeslovenska | — |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | 50 | 2.594 | 53 | 5 | 1994 | [[Štajerska]] | Koroška | Radlje ob Dravi |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 147 | 16.347 | 112 | 78 | — | [[Gorenjska]]<br><small>(levo od Save)</small><br>[[Dolenjska]]<br><small>(desno od Save)</small> | [[Zasavska statistična regija|Zasavska]] | — |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | 19 | 1.453 | 77 | 9 | 1994 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | 67 | 6.657 | 99 | 27 | 1994 | [[Štajerska]] | Savinjska | Slovenske Konjice |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | 117 | 21.737 | 186 | 39 | | [[Štajerska]] | Savinjska | — |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | 164 | 6.629 | 41 | 29 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | 38 | 1.299 | 34 | 5 | 1998 | [[Štajerska]] | [[Podravska statistična regija|Podravska]] | Ptuj <small>(1994)</small><br>Majšperk <small>(1998)</small> |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | 49 | 5.159 | 103 | 18 | 1994 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Škofja Loka |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | 43 | 4.515 | 107 | 10 | 1998 | [[Gorenjska]] | [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]] | Jesenice |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | 164 | 4.708 | 28 | 51 | 1998 | [[Dolenjska]] | [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]] | Novo mesto |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam županov občin v Sloveniji]] * [[seznam občin v Sloveniji (1990)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2005)]] * [[seznam občin v Sloveniji (2006)]] == Zunanje povezave == * [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si] * [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Občine Slovenije| ]] [[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]] hs0ab4xf4udkufh58sn8ho8tt0tp4d0 0 73662 6752234 6751492 2026-09-17T21:04:58Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752234 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] mah90buca8czqdideuoyenrz0xkogmt 6752237 6752234 2026-09-17T21:20:51Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6752237 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 15q075kejsrfdzkxbm850052lkwm1br 0 78059 6752404 6749279 2026-09-18T10:09:20Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6752404 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] 3lts5gj7109fiifk0m793udv8vnfk3j 0 79867 6752243 6675681 2026-09-17T21:55:07Z ~2026-44996-51 264415 /* Dela */ 6752243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Iztok Geister''' s psevdonimom '''Plamen''', [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esejist]], [[pravnik]] in [[ornitolog]], * [[20. avgust]] [[1945]], [[Laško]]. ==Življenjepis== Iztok Geister se je rodil leta 1945 v Laškem. V dijaških letih je v Kranju skupaj z [[Marko Pogačnik (kipar)|Markom Pogačnikom]] in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična [[skupina OHO]] (1965–1971). Po omenjenem glasilu si je nadel nadimek Plamen, s katerim je objavljal svojo avantgardno poezijo. S to je poleg [[Tomaž Šalamun|Šalamuna]] postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske [[neoavantgarda|neoavantgarde]] 70. let 20. stoletja. Študiral je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]]. V 70. letih 20. stoletja je pisal konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, in spet poezijo, literarne eseje, radijske igre in prozo. Doslej je objavil zajetno zbirko knjig (cca. 50), ki so odprle v slovenski besedni umetnosti novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti. Je eden od treh ustanoviteljev (še Dare Šere in Dare Magajna) [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije|Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] (DOPPS), kjer je bil od leta 1980-1999 urednik revije ''Acrocephalus''. Leta 1969 je prejel ''Zlato ptico'' za poezijo, dvakrat ''[[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]]'': 2001 za esej ''[[Levitve]]'', 2026 tudi za ''[[Esej o otoku]]'', leta 2004 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za prozo in 2020 [[Zlatnik poezije]]. Bil je tudi en od pobudnikov in nato ustanoviteljev Slovenskega odonatološkega društva, v katerega so od ustanovitve (leta 1992) dalje združeni slovenski raziskovalci in ljubitelji [[Kačji pastirji|kačjih pastirjev]].<ref>{{Navedi revijo|last=Erbida|first=Nina|last2=Vinko|first2=Damjan|date=2017|title=Slovensko odonatološko društvo z vami že 25 let|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q10DG84C/f506ecc6-4afa-4f7e-9bf2-8242f24bbe03/PDF|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=VI(2)|pages=30–31}}</ref> V letih 1992–1995 je bil njegov predsednik.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Vinko|first=Damjan|last2=Erbida|first2=Nina|date=2018|title=Četrt stoletja Slovenskega odonatološkega društva|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3SHU4LNX|magazine=Proteus|issue=80(10)|pages=468–475, 478–479}}</ref> Pripravil je tudi seznam slovenskih imen kačjih pastirjev,<ref>{{Navedi revijo|last=Geister|first=Iztok|date=1999|title=Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata)|magazine=Exuviae|issue=5/1|pages=1-5}}</ref> ki so od takrat pri nas v veljavi.<ref name=":0" /> == Dela == === Poezija === * OHO (samozaložba,1966, ponatis 2018) * Pegam in Lambergar (samozaložba, 1968) * Ikebana (Obzorja, 1969) * Žalostna majna (DZS, 1969) ''nagrada Zlata ptica'' * Pesmi (MK, 1972) * Parjenje čevljev (Obzorja, 1977) * Večni krog  (Zaklad, 1995) * Plavje in usedline (Nova revija, 1996) * Ptičja strašila (samozaložba, 1996) * Besede ženskega pomena (ZFK, 2002) * Hvalnica ruju (ZFK, 2004) * Lepolistje (ZFK, 2007) * Potonikini vrtovi (ZFK, 2022) * Tihe stvari (2024) (risbe [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]]) === Zborne objave poezije === * Polnočne metamorfoze (EVA, samozaložba, 1966) * Ranunculus L., zlatica (Katalog 2, Obzorja, 1969) * Ilustracije posvečene m.l. (PericarežeracireP, Obzorja, 1969) * Sedem sprehodov z žensko s čopičem v laseh (Lirikon 21,Poetikon,2007) * Sedem krvoločnih mačk (Vilenica 23, 2008) === Prevod poezije === * Haiku (DZS, 1973) === Proza === * Pospala poželenja (ZFK, 2002) ''nagrada Prešernovega sklada'' * Mojster zloženih peruti (MK, 2003) * Stol za enega (CZ, 2006) * Zverinice Nadiških dolin (Topolovo, 2009) * Risarica (ZFK, 2012) * Newyorški dnevnik (ZFK, 2013) * Drhtenja (2022) === Radijske igre === * Hudičeva mati (Radio Trst, 1989) * Listna ljubica (Radio Ljubljana, 1990) * Razodetje fige (Radio Ljubljana, 1990) === Esejistika === * Zgodbe iz grmovja (Kmečki glas, 1988) * Prelestne prikazni (samozaložba, 1990) * Gozd skušnjav (samozaložba, 1990) * Zagovori narave (samozaložba 1994) * Levitve (MK, 2001) ''[[Rožančeva nagrada]]'' * Ko ogenj spi in je voda zvezana (ZFK, 2002) * Popotovanje od Pirana do Ankarana (ZFK, 2006) * Dopuščanje narave (MK, 2006) * O zaupanju v naravo (ZFK, 2022) * Tako imenovane stvari (ZFK, 2022) * Soočenje z naravo: eseji o divjini in kulturi (2025) * Esej o otoku (2026) '''Poljudna znanost''' * Ptice okoli našega doma (Kmečki glas, 1977) * Slovenske ptice (MK, 1981) * Nenavadni izleti (CZ, 1988) * Ljubljansko barje (Tehniška založba, 1994) * Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995) * Naravna znamenitost Bobovek (ZVNKD Kranj, 1995) * Nakelska Sava (MOP, 1998) * Ali ptice res izginjajo? (Tehniška založba, 1998) * Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji (Modrijan, 1999) * Sečoveljske soline (Kmečki glas, 2004) * Doživetja krasa (ZFK, 2005) * Naravni zakladi Brda pri Kranju (JGZ Protokolarne storitve RS, 2006) * Razodetja ptičjih imen (ZFK, 2008) * Naravoslovni sprehodi na Brdu pri Kranju (ZFK 2009) * Narava, kot jo vidi narava (ZFK 2010) * Doživeti Škocjanski zatok (ZFK & DOPPS, 2016) === Otroška slikanica === * Gobe v knjigi (edicija OHO, 1966) * Steklenica bi rada pila (samozaložba, 2013) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performancea]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih ornitologov]] {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{RozanceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski ornitologi|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Avantgardni pesniki|Geister, Iztok]] jdrf6aapwqeaepa3mum9ixxju8eu64e 0 81359 6752068 6413836 2026-09-17T13:24:29Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752068 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Film |name = Matrica |image = The_Matrix_Poster.jpg |caption = Filmski plakat |director = [[Brata Wachowski]] |producer = [[Joel Silver]]<br />brata Wachowski |writer = brata Wachowski |narrator = |starring = [[Keanu Reeves]]<br />[[Laurence Fishburne]]<br />[[Carrie-Anne Moss]]<br />[[Hugo Weaving]]<br />[[Joe Pantoliano]] |music = [[Don Davis (skladatelj)|Don Davis]] |cinematography = [[Bill Pope]] |editing = [[Zach Staenberg]] |distributor = [[Warner Bros.]]<br />[[Village Roadshow Pictures|Village Roadshow]] |released = '''[[Severna Amerika]]:'''<br />31. marec 1999<br />'''[[Avstralija]]:'''<br />9. april 1999<br />'''[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]:'''<br />11. junij 1999 |runtime = 136 min. |country = [[Ameriška kinematografija|ZDA]] |language = angleščina |budget = 63 milijonov [[USD]] |gross = 460.379.930 USD }} '''''Matrica''''' (izvorno {{jezik-en|The Matrix}}) je [[znanstvenofantastični film|znanstvenofantastični]]-[[pustolovski film]], ki sta ga napisala in režirala [[brata Wachovski|Larry in Andy Wachowski]] in v katerem so nastopili [[Keanu Reeves]], [[Laurence Fishburne]], [[Carrie-Anne Moss]], [[Joe Pantoliano]] in [[Hugo Weaving]]. Prvič so ga predvajali 31. marca 1999 v Združenih državah Amerike in je prvi v seriji ''[[Matrica (serija)|Matrica]]'', ki poleg filmov obsega še stripe, videoigre in animacije. Film opisuje prihodnost, v kateri je [[resničnost]], kot jo zaznavajo ljudje, pravzaprav [[Matrica (domišljijski svet)|Matrica]]: [[Navidezna resničnost|simulirana resničnost]], ki so jo ustvarili [[umetna inteligenca|misleči stroji]], da bi ukrotili in si podjarmili [[človek|človeško]] prebivalstvo, njihovo [[termogeneza|telesno toploto]] in [[električna aktivnost|električno aktivnost]] pa zdaj (v kombinaciji z [[Jedrsko zlivanje|jedrsko fuzijo]]) uporabljajo kot [[vir energije]]. Ko to spozna računalniški programer [[Neo (Matrica)|Neo]], se priključi uporu proti strojem. Film vsebuje številne sklice na [[Kiberpank|kiberpankovsko]] in [[heker]]sko subkulturo, [[filozofija|filozofske]] in [[religija|religiozne]] predstave (posebno [[Zen budizem|zen]]) ter črpa iz ''[[Aličine dogodivščine v čudežni deželi|Aličinih dogodivščin v čudežni deželi]]'', [[hongkonška kinematografija|hongkonške kinematografije]], [[špageti vestern|špagetivesternov]], [[Antiutopija|distopične]] fikcije in [[anime|japonske animacije]]. == Vloge == * [[Keanu Reeves]] kot [[Neo (Matrica)|Thomas A. Anderson/Neo]]: računalniški programer, ki uporablja vzdevek Neo in pozneje, ko je treba Morfeja rešiti iz rok agentov, spozna, da je Izbrani. * [[Laurence Fishburne]] kot [[Morfej (Matrica)|Morfej]]: človek, ki se je osvobodil iz Matrice, poveljnik ''Nebukadnezarja''. On je tisti, ki poišče Nea in ga seznani z resnico. * [[Carrie-Anne Moss]] kot [[Trojica (Matrica)|Trojica]]: članica posadke ''Nebukadnezarja'' in Neova partnerica; osvobodil jo je Morfej. * [[Hugo Weaving]] kot [[agent Smith]]: misleči program Matrice, katerega smoter je uničenje Ziona in preprečevanje izhoda iz Matrice. V nasprotju z drugimi agenti pa se želi osvoboditi svojih dolžnosti. * [[Joe Pantoliano]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Cifra|Cifra]]: še eden od Morfejevih osvobojencev. Morfeja izda agentom, ki ga vrnejo v Matrico. * [[Julian Arahanga]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Apoc|Apoc]]: osvobojenec in član posadke ''Nebukadnezarja''. Ubije ga Cifra. * [[Anthony Ray Parker]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Dozer|Dozer]]: »Naravni« človek, rojen zunaj Matrice. Pilot ''Nebukadnezarja''. * [[Marcus Chong]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Tank|Tank]]: »operater« ''Nebukadnezarja'', Dozerjev brat. Rojen zunaj Matrice. * [[Matt Doran]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Miš|Miš]]: Osvobojenec in programer na krovu ''Nebukadnezarja''. * [[Gloria Foster]] kot [[Orakelj (Matrica)|Orakelj]]: izgnani misleči računalniški program, ki še vedno prebiva v Matrici in s svojo jasnovidnostjo in modrostjo pomaga pri osvobajanju ljudi. * [[Belinda McClory]] kot [[Seznam stranskih likov v seriji Matrica#Stikalo|Stikalo]]: Morfejev osvobojenec in član posadke ''Nebukadnezarja''. Ubije jo Cifra. * [[Paul Goddard (igralec)|Paul Goddard]] kot [[Agent (Matrica)#Agenta Jones in Brown|agent Brown]]: eden od dveh mislečih programov agentov, ki si skupaj z agentom Smithom prizadevata uničiti Zion in ljudem preprečiti pobeg iz sistema. * [[Robert Taylor (avstralski igralec)|Robert Taylor]] kot [[Agent (Matrica)#Agenta Jones in Brown|agent Jones]]: drugi misleči program agent, ki sodeluje z agentom Smithom. == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina ZF-filma}} [[Kategorija:Matrica|*]] [[Kategorija:Antiutopični filmi]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1999]] [[Kategorija:Filmske trilogije]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Postapokaliptični filmi]] [[Kategorija:Ameriški pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi o borilnih veščinah]] [[Kategorija:Kiberpankovski filmi]] [[Kategorija:Filmi o robotih]] [[Kategorija:Filmi o navidezni resničnosti]] [[Kategorija:Kung fu filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji sester Wachowski]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]] [[Kategorija:Filmi Silver Pictures]] [[Kategorija:Filmi o vstajenju od mrtvih]] [[Kategorija:Filmi o brezpilotnih letalih]] [[Kategorija:Filmi o prenosu zavesti]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] ovyudri4t0azpz8xyyzjkcu3isd37ux 0 81927 6752321 6685926 2026-09-18T07:20:56Z ~2026-50384-08 265940 6752321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Petrušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jazz]]-[[pianist]], * [[1974]], [[Ljubljana]]. Leta 1991 je zaključil šolanje na [[Gimnazija Bežigrad|Bežigrajski gimnaziji]] in [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli]] v Ljubljani. Klavir je študiral na ''Visoki šoli za glasbo v [[Graz|Gradcu]]''. Od leta 2001 ima status svobodnega umetnika. Je ustanovitelj ansambla ''Trio Petrušič'', ki deluje v dveh zasedbah (glasbeniki: [[Tomaž Grom]], [[Nikola Matošič]], [[Gašper Bertoncelj]], Marko Petrušič). Od leta 2004 igra v ansamblu [[Greentown jazz band]], sicer pa sodeluje tudi s skupino [[Latino messengers]], [[Vitalij Osmačko|Vitalijem Osmačkom]] in drugimi. Ob nedeljah ob 21. uri pogosto sodeluje pri maši v [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja]] v Ljubljani, kjer igra orgle. 16 let je sodeloval z Greentown jazz bandom. Slovensko jazzovsko zakladnico je obogatil z več 40 jazzovskimi skladbami, ki so izšle na cdjih Blue train quinteta, Just friends quarteta in Ljubljanskega jazz okteta. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pianistov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Člani Kvarteta Toneta Janše]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Petrušič, Marko]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Petrušič, Marko]] 2tsm2qmzemk7tchofxif2lprehypn17 6752323 6752321 2026-09-18T07:28:19Z Doncsecz~slwiki 9581 6752323 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Petrušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jazz]]-[[pianist]], * [[23. julij]] [[1974]], [[Ljubljana]]. Leta 1991 je zaključil šolanje na [[Gimnazija Bežigrad|Bežigrajski gimnaziji]] in [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli]] v Ljubljani. Klavir je študiral na ''Visoki šoli za glasbo v [[Graz|Gradcu]]''. Od leta 2001 ima status svobodnega umetnika. Je ustanovitelj ansambla ''Trio Petrušič'', ki deluje v dveh zasedbah (glasbeniki: [[Tomaž Grom]], [[Nikola Matošič]], [[Gašper Bertoncelj]], Marko Petrušič). Od leta 2004 igra v ansamblu [[Greentown jazz band]], sicer pa sodeluje tudi s skupino [[Latino messengers]], [[Vitalij Osmačko|Vitalijem Osmačkom]] in drugimi. Ob nedeljah ob 21. uri pogosto sodeluje pri maši v [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja]] v Ljubljani, kjer igra orgle. 16 let je sodeloval z Greentown jazz bandom. Slovensko jazzovsko zakladnico je obogatil z več 40 jazzovskimi skladbami, ki so izšle na cdjih Blue train quinteta, Just friends quarteta in Ljubljanskega jazz okteta. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pianistov]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Člani Kvarteta Toneta Janše]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Petrušič, Marko]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Petrušič, Marko]] 51594e0ycrqsc4pztivs3nscek4sc56 0 84184 6752356 6690848 2026-09-18T08:25:25Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6752356 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Brda}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |zastava=Zastava Občine Brda.png |grb=Grb Občine Brda.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Brda.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |župan=[[Franc Mužič]] |površina=72,0 |prebivalstvo=5564 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2788 |ženske=2776 }} '''Občina Brda''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. ==Zgodovina== V začetku 8. stoletja se je vzdolž zahodnih Brd ustalila slovensko-romanska jezikovna meja, k čemur je pripomogel langobardski limes. Ta fortifikacijski sistem je Langobarde v Furlanski nižini branili pred preseljevanjem slovanskih plemen z vzhoda. Etnična meja med Italijani in Slovenci, izoblikovana v tistem obdobju, je ostala nespremenjena do danes. Po letu 1500 je zadnji goriški grof, čigar družina je Brda prevzela leta 1277 od oglejskih patriarhov, prepustil posestva Habsburški monarhiji. Do začetka 16. stoletja so na ozemlji Brd potekale bitke med Habsburžani in Benečani ter vdori Turkov. Brda so bila med prvo svetovno vojno zaledje Soške fronte s številnimi vojaškimi bolnišnicami in pokopališči padlih vojakov. Prebivalci so bili prisiljeni v begunstvo. Po vojni so od 1920 dalje, tako kot ostala Primorska, Brda dvajset let izpostavljena fašistični raznarodovalni politiki Italije. Po kapitulaciji Italije leta 1943, ustanovijo Brici, kot sebe imenujejo domačini, Briško-beneški odred [[narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|partizanske vojske]]. Po drugi svetovni vojni jih nesmiselno prerežejo, tako da južni in skrajno zahodni del pripadata Italiji (italijansko ime zanje je Collio, kamor spadata občina [[Števerjan]], kjer se je na popisu leta 1971 91,4% prebivalcev izreklo za Slovence, in občina [[Dolenje, Italija|Dolenje]]), kjer ostanejo tudi številni Slovenci. == Naselja v občini == [[Barbana]], [[Belo, Brda|Belo]], [[Biljana]], [[Brdice pri Kožbani]], [[Brdice pri Neblem]], [[Breg pri Golem Brdu]], [[Brestje]], [[Brezovk]], [[Ceglo]], '''[[Dobrovo]]''', [[Dolnje Cerovo]], [[Drnovk]], [[Fojana]], [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[Gonjače]], [[Gornje Cerovo]], [[Gradno]], [[Hlevnik]], [[Hruševlje]], [[Hum, Brda|Hum]], [[Imenje, Brda|Imenje]], [[Kojsko]], [[Kozana]], [[Kozarno]], [[Kožbana]], [[Krasno]], [[Medana]], [[Neblo]], [[Nozno]], [[Plešivo]], [[Podsabotin]], [[Pristavo]], [[Senik, Brda|Senik]], [[Slapnik, Brda|Slapnik]], [[Slavče]], [[Snežatno]], [[Snežeče]], [[Šlovrenc]], [[Šmartno, Brda|Šmartno]], [[Vedrijan]], [[Vipolže]], [[Višnjevik]], [[Vrhovlje pri Kojskem]], [[Vrhovlje pri Kožbani]], [[Zali Breg]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 5543 (96,1 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 39 (0,7 %), [[hrvaščina]] pa 28 (0,5 %) osebam. Neznano je za 93 (1,6 %) oseb. 3564 ali 61,8 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Mužič]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== *[[Goriška brda]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.obcina-brda.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Brda]] [[Kategorija:Občina Brda| ]] 1to7yfu21nzyzietgac5kyoz99nx1dy 0 85100 6752421 6718477 2026-09-18T11:11:29Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6752421 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Treh sotesk<br />{{nobold|{{lang|zh-hans|三峡大坝}}}} | image = ThreeGorgesDam-China2009.jpg | image_caption = Jez september 2009 | image_size = 260px | location_map = Kitajska | location_map_size = | location_map_caption = Lega v Hubeju | coordinates = {{coord|30|49|23|N|111|00|12|E|dim:3000_region:CN-42|display=inline,title}} | country = [[Ljudska republika Kitajska]] | location = Sandouping, okrožje Jiling, [[Hubej]] | purpose = Nadzor poplav, elektrika, plovba | status = O | construction_began = 14. december 1994 | opening = 2003<ref>{{navedi splet | archive-date=April 11, 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160411083631/http://large.stanford.edu/courses/2010/ph240/ma2/ | url=http://large.stanford.edu/courses/2010/ph240/ma2/ | title=Three Gorges Dam | publisher=Stanford University | website=large.stanford.edu | date=November 26, 2010 | access-date=February 13, 2016 | author=Ma, Yue | url-status=live}}</ref> | demolished = | cost = ¥ 203&nbsp;mrd (US$31,765&nbsp;mrd)<ref>{{navedi splet | date=February 21, 2020 | access-date=May 27, 2018 | archive-date=May 28, 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180528052556/https://www.power-technology.com/projects/gorges/ | url=https://www.power-technology.com/projects/gorges/ | title=Three Gorges Dam Hydro Electric Power Plant, China | website=Power Technology | url-status=live}}</ref> | owner = China Yangtze Power (hčerinska družba China Three Gorges Corporation) | dam_type = G | dam_length = 2335 m | dam_height = 181 m | dam_width_crest = 40 m | dam_width_base = 115 m | dam_volume = 27,2 e6m<sup>3</sup> | dam_crosses = [[Jangce]] | spillway_type = | spillway_capacity = 116.000 m<sup>3</sup> | res_name = zajezitveno jezero Treh sotesk | res_elevation = 175 m | res_capacity_total = 39,3 km<sup>3</sup> | res_capacity_active = | res_capacity_inactive = | res_catchment = 1.000.000 km<sup>2</sup> | res_surface = 1084 km<sup>2</sup><ref name="chincold">{{navedi splet | archive-date=March 5, 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140305215839/http://www.chincold.org.cn/dams/rootfiles/2010/07/20/1279253974143251-1279253974145520.pdf | url=http://www.chincold.org.cn/dams/rootfiles/2010/07/20/1279253974143251-1279253974145520.pdf | title=Three Gorges Project | website=chincold.org.cn | access-date=January 1, 2015 | url-status=dead}}</ref> | res_max_depth = | res_max_length = 600 km<ref name="resstat">{{navedi knjigo | title=Engineering Geology for Society and Territory – Volume 2: Landslide Processes | publisher=Springer | date=2014 | page=1415 | isbn=978-3-319-09057-3}}</ref> | res_max_width = <!--Average: {{cvt|1.1|km}}<ref name=resstat />--> | res_tidal_range = | plant_operator = | plant_commission = 2003–2012 | plant_decommission = | plant_type = C | plant_turbines = 32 × 700 [[Megawatt|MW]]<br />2 × 50 MW [[Francis-type]] | plant_capacity = 22.500 MW | plant_capacity_factor = 45 % | plant_annual_gen = 101,6 TWh (2018) | plant_hydraulic_head = Rated: 80,6 m<br />Maximum: 113 m | website = | extra = }} '''Jez Treh sotesk''' ({{zh-stp |t=三峽大壩 |s=三峡大坝 |p=Sānxiá Dàbà}}), uradno znan kot '''Projekt varstva vode treh sotesk reke Jangce''' ({{zh|s=长江三峡水利枢纽工程|t=長江三峽水利樞紐工程}}) je gravitacijski jez hidroelektrarne, ki prečka reko [[Jangce]] blizu Sandoupinga v okrožju Jiling, [[Jičang]], [[province Kitajske|provinca Hubej]], osrednja Kitajska, dolvodno od [[Tri soteske|Treh sotesk]]. Največja elektrarna na svetu po nameščeni moči (22.500 MW),<ref name="ClevelandMorris2013">{{navedi knjigo | first1=Cutler J. | last1 = Cleveland | url=https://books.google.com/books?id=ScL77rOCZn0C&pg=PA44 | title=Handbook of Energy: Chronologies, Top Ten Lists, and Word Clouds | publisher=Elsevier Science | date= 2013 | first2=Christopher G. |last2=Morris | page=44 | isbn=978-0-12-417019-3}}</ref><ref name="Ehrlich2013">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h3zSBQAAQBAJ&pg=PA219|title=Renewable Energy: A First Course|author1-link=|last=Ehrlich|first=Robert|date=2013|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4665-9944-4|page=219|via=Google Books}}</ref> Jez treh sotesk proizvede v povprečju 95±20 TWh električne energije na leto, odvisno od količine padavin v porečju. Po obsežnih [[monsun]]skih padavinah leta 2020 je jez v enem letu proizvedel skoraj 112 TWh, s čimer je podrl prejšnji svetovni rekord ~103 TWh, ki ga je leta 2016 postavil [[jez Itaipu]].<ref name=wr20>{{navedi splet|url=https://www.spglobal.com/marketintelligence/en/news-insights/latest-news-headlines/china-s-three-gorges-dam-sets-world-hydropower-production-record-8211-china-daily-61949193 |title=China's Three Gorges Dam sets world hydropower production record – China Daily |date=January 2, 2021 |website=spglobal.com |last=Kirong |first=Nephele |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624195815/https://www.spglobal.com/marketintelligence/en/news-insights/latest-news-headlines/china-s-three-gorges-dam-sets-world-hydropower-production-record-8211-china-daily-61949193 |archive-date=June 24, 2021 |url-status=live}}</ref> Telo jezu je bilo dokončano leta 2006; elektrarna je začela v celoti obratovati leta 2012,<ref name="autogenerated5">{{navedi splet|url=http://www.ctg.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=60653|publisher=China Three Gorges Corporation| website=ctg.com.cn|language=zh|script-title=zh:三峡工程最后一台机组结束72小时试运行|trans-title=The last unit of the Three Gorges Project has completed its 72-hour test run|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512233812/http://www.ctg.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=60653|archive-date=May 12, 2013|date=May 24, 2012|access-date=June 23, 2012}}</ref> ko je začela delovati zadnja od glavnih vodnih turbin v podzemni elektrarni. Zadnji večji del projekta, dvigalo za ladje, je bil dokončan leta 2015. Jez, ki meri 185 metrov v višino in 2309 metrov v širino, znatno presega brazilsko hidroelektrarno Itaipu z močjo 12.600 MW in je ena največjih hidroelektrarn na svetu.<ref name=":0">{{navedi novice |last=Singham |first=Ichchha |date=2023-12-12 |title=Project in-depth: The Three Gorges Dam, China |url=https://www.re-thinkingthefuture.com/case-studies/a11629-project-in-depth-the-three-gorges-dam-china/#google_vignette |archive-url=https://web.archive.org/web/20240521230550/https://www.re-thinkingthefuture.com/case-studies/a11629-project-in-depth-the-three-gorges-dam-china/#google_vignette |archive-date=May 21, 2024 |access-date=2025-02-22 |work=RTF {{!}} Rethinking The Future |language=en-US |url-status=live }}</ref> Vsaka od glavnih vodnih turbin, ki so bile ob namestitvi najsodobnejše, ima zmogljivost 700 MW.<ref name="iet2009">{{navedi splet | archive-date=July 16, 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180716092946/https://eandt.theiet.org/content/articles/2009/03/taming-the-yangtze/ | url=https://eandt.theiet.org/content/articles/2009/03/taming-the-yangtze/ | title=Taming the Yangtze | url-status=live | work=IET magazine | date=March 2, 2009 | last=Acker | first=Fabian}}</ref> Če združimo zmogljivost 32 glavnih turbin jezu z dvema manjšima generatorjema (vsak po 50 MW), ki zagotavljata energijo sami elektrarni, znaša skupna zmogljivost proizvodnje električne energije jezu Treh sotesk 22.500 MW z minimalnimi emisijami toplogrednih plinov.<ref>{{navedi splet |date=February 3, 2009 |script-title=zh:一座自主创新历史丰碑 三峡工程的改革开放之路 |trans-title=The road to reform and the opening up of the Three Gorges Project, a historical monument of independent innovation |url=http://www.hb.xinhuanet.com/zhibo/2009-02/03/content_15593414.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090228093530/http://www.hb.xinhuanet.com/zhibo/2009-02/03/content_15593414.htm |archive-date=February 28, 2009 |access-date=August 1, 2009 |language=zh |agency=Xinhua News Agency}}</ref> Jez izboljšuje zmogljivost vodnega prometa reke Jangce in zagotavlja nadzor nad poplavami, s čimer pomaga zaščititi milijone ljudi pred hudimi poplavami na ravnini Jangce. Poleg tega je proizvodnja hidroelektrarne spodbudila gospodarsko rast Kitajske. Zato kitajska vlada projekt smatra za vir nacionalnega ponosa in velik družbeni in gospodarski uspeh. Vendar pa je sporen tako doma kot v tujini.<ref name="controversy">{{cite magazine | archive-date=March 31, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090331191540/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,1671000,00.html | url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,1671000,00.html | title=China's Three Gorges Dam Under Fire | url-status=dead | magazine=Time | date=October 12, 2007 | access-date=March 28, 2009 | first=Lin |last=Yang | quote=The giant Three Gorges Dam across China's Yangtze River has been mired in controversy ever since it was first proposed}}</ref><ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/china/stories/death081798.htm | title=Untamed Waterways Kill Thousands Yearly | newspaper=The Washington Post | date=August 17, 1998 | access-date=March 28, 2009 | archive-date=March 6, 2012 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120306071112/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/china/stories/death081798.htm | last=Laris | first=Michael | quote=Officials now use the deadly history of the Yangtze, China's longest river, to justify the country's riskiest and most controversial infrastructure project&nbsp;– the enormous Three Gorges Dam. | url-status=live}}</ref> Ocene števila ljudi, ki jih je gradnja jezu razselila, se gibljejo od 1,13 milijona do približno 1,4 milijona. Njegova gradnja je poplavila tudi starodavna in kulturno pomembna najdišča. Med delovanjem je jez povzročil nekaj ekoloških sprememb, vključno s povečanim tveganjem za zemeljske plazove.<ref>{{navedi splet | agency=Xinhua News Agency | access-date=August 1, 2009 | archive-date=April 11, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090411013034/http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-04/09/content_11157017.htm | language=zh | script-title=zh:探访三峡库区云阳故陵滑坡险情 | trans-title=Visiting the Yunyang Guling Landslide Danger in the Three Gorges Reservoir Area | date=April 9, 2009 | url=http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-04/09/content_11157017.htm | url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == [[File:Wuhan-Flood-Memorial-0220.jpg|thumb|left|V svoji pesmi ''Plavanje'' (1956), vgravirani na spomeniku poplavam iz leta 1954 v Wuhanu, si [[Mao Cetung]] predstavlja »Veliki kamniti zid, ki bo ujel oblake in dež iz Vušana, ko bo padel«, kot »Veliko jezero bo vzšlo nad sotesko!«.<ref>{{navedi splet | archive-date=September 12, 2009 | url=http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/poems/poems23.htm | title="Swimming" by Mao Zedong | publisher=Marxists.org | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090912071107/http://www.marxists.org/reference/archive/mao/selected-works/poems/poems23.htm | url-status=live}}</ref>]] [[File:Threegorges.png|thumb|left|Zemljevid lokacije jezu Tri soteske in najpomembnejših mest ob reki Jangce]] Sun Jat-sen si je v delu ''Mednarodni razvoj Kitajske'' (1919) zamislil velik jez čez reko Jangce.<ref>{{cite magazine | access-date=October 13, 2007 | archive-date=October 13, 2007 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071013172456/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,1671000,00.html | url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,1671000,00.html | title=China's Three Gorges Dam Under Fire | magazine=Time | date=October 12, 2007 | author=Lin Yang | url-status=dead}}</ref> Zapisal je, da je jez, ki bi lahko ustvaril 30 milijonov konjskih moči (22 GW), mogoč dolvodno od Treh sotesk. Leta 1932 je nacionalistična vlada pod vodstvom [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]] začela s predhodnim delom na načrtih za Treh soteskah. Leta 1939 so med drugo kitajsko-japonsko vojno japonske vojaške sile zasedle Jičang in pregledale območje. Leta 1944 je glavni inženir projektiranja pri Uradu za rekultivacijo Združenih držav Amerike, John L. Savage, pregledal območje in pripravil predlog jezu za ''projekt reke Jangce''.<ref name="nasbio">{{navedi knjigo | archive-date=June 7, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110607121452/http://books.nap.edu/html/biomems/jsavage.pdf | date=1978 | first1=Abel | publisher=National Academy of Science | last2=Lyles | first2=W. H. | last1=Wolman | url=http://books.nap.edu/html/biomems/jsavage.pdf | title=John Lucian Savage Biography}}</ref> Približno 54 kitajskih inženirjev je odšlo na usposabljanje v ZDA. Prvotni načrti so predvidevali, da bi jez uporabljal edinstveno metodo za premikanje ladij: ladje bi vstopile v zapornice na spodnjem in zgornjem koncu jezu, nato pa bi jih žerjavi premikali od vsake zapornice do naslednje. Skupine plovil bi se zaradi učinkovitosti dvigovale skupaj. Ni znano, ali je bila ta rešitev upoštevana zaradi varčevanja z vodo ali zato, ker so inženirji menili, da je razlika v višini med reko nad in pod jezom prevelika za alternativne metode. Zaradi slabšanja položaja nacionalistov v kitajski državljanski vojni gradbena dela niso bila izvedena.<ref name=":122">{{navedi knjigo |last=Harrell |first=Stevan |title=An Ecological History of Modern China |publisher=University of Washington Press |year=2023 |isbn=9780295751719 |location=Seattle}}</ref>{{Rp|page=204}} Po komunistični revoluciji leta 1949 je Mao Cetung podprl projekt, vendar je najprej začel graditi bližnji jez Gedžouba, gospodarske težave, vključno z [[Veliki skok naprej|velikim skokom]] naprej in [[kulturna revolucija|kulturno revolucijo]], pa so upočasnile napredek. Po poplavah reke Jangce leta 1954 je Mao leta 1956 napisal pesem »Plavanje« o svoji fascinaciji nad jezom na reki Jangce. Leta 1958, po kampanji ''Sto rož'', so nekatere inženirje, ki so nasprotovali projektu, zaprli.<ref name="WPhist">{{navedi novice | archive-date=January 6, 2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100106142004/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/yangtze/yangtze.htm | url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/yangtze/yangtze.htm | title=The Yangtze Dam: Feat or Folly? | url-status=live | newspaper=The Washington Post | date=November 9, 1997 | access-date=November 23, 2010 | author=Steven Mufson}}</ref> Med kitajskim poudarkom na štirih modernizacijah v zgodnjem obdobju reform in odpiranja je komunistična partija oživila načrte za jez in predlagala začetek gradnje leta 1986. Poudarila je potrebo po razvoju hidroelektrarn. Kitajska ljudska politična posvetovalna konferenca je postala središče opozicije proti predlaganemu jezu. Sklicala je strokovne skupine, ki so priporočile odložitev projekta. Nacionalni ljudski kongres je jez odobril leta 1992: od 2633 delegatov jih je 1767 glasovalo za, 177 proti, 664 se je vzdržalo, 25 članov pa ni glasovalo, kar je zakonodaji dalo nenavadno nizko stopnjo odobritve 67,75 %. Gradnja se je začela 14. decembra 1994.<ref name="allin">{{cite thesis | last=Allin | first=Samuel Robert Fishleigh | date=November 30, 2004 | title=An Examination of China's Three Gorges Dam Project Based on the Framework Presented in the Report of The World Commission on Dams | type=MS paper | publisher=Virginia Polytechnic Institute and State University | url=https://vtechworks.lib.vt.edu/handle/10919/37152 | access-date=March 14, 2023 | df=mdy-all | hdl=10919/37152 }}</ref> Jez naj bi bil v celoti operativen leta 2009, vendar so dodatni projekti, kot je podzemna elektrarna s šestimi dodatnimi generatorji, polno delovanje odložili na leto 2012. Dvigalo za ladje je bilo dokončano leta 2015. Jez je do leta 2008 dvignil gladino vode v akumulacijskem jezeru na 172,5 m nadmorske višine in do leta 2010 na načrtovano najvišjo raven 175 m.<ref>{{navedi splet | publisher=News.sohu.com | access-date=August 16, 2009 | archive-date=June 11, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110611141344/http://news.sohu.com/20081106/n260480174.shtml | language=zh | script-title=zh:三峡完成172.5米蓄水 中游航道正常维护(图)-搜狐新闻 | trans-title=The Three Gorges completed the normal maintenance of the 172.5-meter water storage channel | url=http://news.sohu.com/20081106/n260480174.shtml | url-status=live}}</ref> == Sestava in dimenzije == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = TGDModelSpillwayView.jpg | width1 = 220 | caption1 = Model jezu Treh sotesk, ki prikazuje telo jezu (na sredini levo), prelivno polje (na sredini telesa jezu) in dvigalo za ladje (na desni). | image2 = TGDModelShipLocks.jpg | width2 = 220 | caption2 = Model jezu, ki prikazuje dvigalo za ladje in zapornico za ladje. Dvigalo za ladje je desno od telesa jezu in ima svojo določeno vodno pot. Zapornice za ladje so desno (severovzhodno) od dvigala za ladje. | image3 = TGDModelAuxSouthDam.jpg | width3 = 220 | caption3 = Nasipan južni jez v ospredju s pogledom vzdolž glavnega jezu. Zid za njim ločuje prelivne in turbinske tokove od dostopnega kanala zapornice in dvigala za ladje gorvodno. Podobna ločitev je uporabljena na strani dolvodno, kar je delno vidno na prejšnji sliki. }} Jez, izdelan iz [[beton]]a in [[jeklo|jekla]], je dolg 2335 m in na višini 185 m nadmorske višine. Za projekt je bilo porabljenih 27,2 milijona m<sup>3</sup> betona (predvsem za jez), 463.000 ton jekla (dovolj za gradnjo 63 Eifflovih stolpov) in premaknjenih približno 102,6 milijona m<sup>3</sup> zemlje.<ref name="ibib1">{{navedi novice | archive-date=November 25, 2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101125121320/http://www.ibiblio.org/chinesehistory/contents/07spe/specrep01.html#Quick%20Facts | url=http://www.ibiblio.org/chinesehistory/contents/07spe/specrep01.html#Quick%20Facts | title=Three Gorges Dam Project&nbsp; – Quick Facts | publisher=ibiblio.org | access-date=November 23, 2010 | url-status=live}}</ref> Betonski jez je visok 181 m nad skalno podlago. Ko je gladina vode najvišja, 175 m nad morsko gladino, kar je 110 m višje od gladine reke dolvodno, je akumulacijsko jezero jezu v povprečju dolgo približno 660 km in široko 1,12 km. Vsebuje 39,3 km<sup>3</sup> vode in ima skupno površino 1045 km<sup>2</sup>. Po dokončanju je rezervoar poplavil skupno površino 632 km<sup>2</sup> zemlje, v primerjavi s 1350 km<sup>2</sup> rezervoarja, ki ga je ustvaril jez Itaipu.<ref name="Xinhua20031121">{{navedi novice | url=http://news.xinhuanet.com/ziliao/2003-05/30/content_896773.htm | language=zh | script-title=zh:三峡水库：世界淹没面积最大的水库 (Three Gorges reservoir: World submergence area biggest reservoir) | publisher=Xinhua Net | date=November 21, 2003 | access-date=April 10, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071012222330/http://news.xinhuanet.com/ziliao/2003-05/30/content_896773.htm | archive-date=October 12, 2007 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref> == Ekonomija == Kitajska vlada je ocenila, da bo projekt jezu Treh sotesk stal 180 milijard juanov (22,5 milijarde ameriških dolarjev). Do konca leta 2008 je poraba dosegla 148,365 milijarde juanov, od tega je bilo 64,613 milijarde juanov porabljenih za gradnjo, 68,557 milijarde juanov za preselitev prizadetih prebivalcev in 15,195 milijarde juanov za financiranje.<ref>{{navedi splet | url=http://chinaneast.xinhuanet.com/jszb/2009-01/11/content_15419027.htm | language=zh | script-title=zh:国家重大技术装备 | trans-title=The Three Gorges Project will be completed and accepted this year, including 8 special projects as well as hub projects |agency=Xinhua News Agency | date=January 11, 2009 | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090208041857/http://chinaneast.xinhuanet.com/jszb/2009-01/11/content_15419027.htm | archive-date=February 8, 2009 | url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je bilo ocenjeno, da se bodo stroški gradnje v celoti povrnili, ko bo jez proizvedel 1000 teravatnih ur (3.600 PJ) električne energije, kar bo dalo 250 milijard juanov; celotno povračilo stroškov naj bi bilo torej končano deset let po tem, ko je jez postal v celoti operativen. Pravzaprav so bili celotni stroški jezu Treh sotesk povrnjeni do 20. decembra 2013.<ref>{{navedi splet | archive-date=August 16, 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160816174159/http://xw.qq.com/news/20131220014534/NEW2013122001453402 | url=http://xw.qq.com/news/20131220014534/NEW2013122001453402 | script-title=zh:官方:三峡工程回收投资成本 | trans-title=Official: Three Gorges Project recovers investment cost | agency=中新社 (China News Service) | website=xw.qq.com | date=December 20, 2013 | access-date=May 21, 2016 | language=zh | url-status=live}}</ref> Viri financiranja vključujejo Sklad za gradnjo jezu Tri soteske, dobiček jezu Gedžouba, posojila Kitajske razvojne banke, posojila domačih in tujih komercialnih bank, podjetniške obveznice in prihodke pred in po tem, ko je jez postal v celoti operativen. Dodatni stroški so bili ocenjeni na naslednji način: vsaka provinca, ki prejema energijo iz jezu Tri soteske, je morala plačati dodatnih 7,00 ¥ na MWh, druge province pa so morale plačati dodatno pristojbino v višini 4,00 ¥ na MWh. Tibetski avtonomni regiji ni bila naložena nobena dodatna pristojbina.<ref>{{navedi novice | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/sxgczds.php?mClassId=015004 | script-title=zh:建三峡工程需要多少钱 | trans-title=How much does it cost to build the Three Gorges Project? | publisher=China Three Gorges Project Corporation | date=April 20, 2003 | access-date=April 29, 2007 | language=zh | archive-url=https://web.archive.org/web/20070407133833/http://www.ctgpc.com.cn/sx/sxgczds.php?mClassId=015004 | archive-date=April 7, 2007 | url-status=dead}}</ref> == Proizvodnja in distribucija električne energije == === Proizvodna zmogljivost === [[File:Electricity production in China.svg|thumb|Proizvodnja električne energije na Kitajskem po virih. Primerjava: Popolnoma dokončan jez Treh sotesk letno prispeva približno 100 TWh električne energije|upright=1.3]] [[File:China hydroelectricity production.svg|thumb|Jez Treh sotesk v primerjavi s celotno kitajsko proizvodnjo hidroelektrične energije|upright=1.3]] Z obratovanjem elektrarne upravlja družba China Yangtze Power, hčerinsko podjetje družbe China Three Gorges Corporation (CTGC), ki kotira na borzi in je osrednje državno podjetje pod nadzorom komisije SASAC. Jez Treh sotesk je hidroelektrarna z največjo zmogljivostjo na svetu in ima 34 generatorjev: 32 glavnih generatorjev z močjo po 700 MW ter dva generatorja za lastno rabo elektrarne z močjo po 50 MW, kar skupaj znese 22.500 MW.<ref name="iet2009" /> Od 32 glavnih generatorjev jih je 14 nameščenih na severni strani jezu, 12 na južni strani, preostalih šest pa v podzemni elektrarni v hribu južno od jezu. Letna proizvodnja električne energije je leta 2018 znašala 101,6 TWh, kar je 20-krat več kot pri [[Hooverjev jez|Hooverjevem jezu]].<ref>{{cite web | access-date=October 8, 2019 | url=https://www.nationalgeographic.com/science/2006/06/china-three-gorges-dam-how-big/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20190114115058/https://www.nationalgeographic.com/science/2006/06/china-three-gorges-dam-how-big/ | url-status=dead | archive-date=January 14, 2019 | title=China's Three Gorges Dam, by the Numbers | date=June 9, 2006 | website=Science}}</ref> === Generatorji === Vsak od glavnih generatorjev tehta približno 6000 ton in je zasnovan za proizvodnjo več kot 700 MW moči. Projektirana višina vodnega padca za generatorje znaša 80,6 metra. Pretok vode se giblje med 600 in 950 kubičnimi metri na sekundo, odvisno od razpoložljive višine padca; večja kot je višina padca, manj vode je potrebne za doseganje polne moči. Elektrarna Tri soteske uporablja Francisove turbine s premerom 9,7 oziroma 10,4 metra (izvedba VGS oziroma Alstom) in hitrostjo vrtenja 75 obratov na minuto. To pomeni, da imajo rotorji generatorjev 80 polov za zagotavljanje frekvence 50 Hz. Nazivna moč znaša 778 MVA, z največjo vrednostjo 840 MVA in faktorjem moči 0,9. Generator proizvaja električno energijo pri napetosti 20 kV. Proizvedena električna energija se nato transformira na napetost 500 kV za prenos pri frekvenci 50 Hz. Stator generatorja, ki je največji te vrste, je visok 3,1/3 m; zunanji premer statorja znaša 21,4/20,9 m, notranji premer 18,5/18,8 m, nosilnost ležaja pa 5050/5500 ton. Povprečni izkoristek presega 94 %, dosežen pa je bil največji izkoristek 96,5 %.<ref>{{cite news |date=August 28, 2008 |agency=Xinhua News Agency |access-date=December 6, 2008 | language=zh |archive-date=December 7, 2008 |script-title=zh:李永安:我水轮发电机组已具完全自主设计制造能力_财经频道_新华网 | trans-title=Li Yongan: Our hydroelectric generator set has completely independent design and manufacture capabilities | url=http://news.xinhuanet.com/fortune/2008-08/28/content_9723523_2.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207040501/http://news.xinhuanet.com/fortune/2008-08/28/content_9723523_2.htm |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |archive-date=March 7, 2012 |first1=Matthew |last1=Morioka |url=http://www.eng.hawaii.edu/~panos/444_09_4_9.pdf |title=Three Gorges Dam |access-date=February 2, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120307101739/http://www.eng.hawaii.edu/~panos/444_09_4_9.pdf |last2=Abrishamkar |first2=Alireza |last3=Kay |id=CEE 491 |first3=Yve |url-status=live |website=eng.hawaii.edu}}</ref> [[File:Sanxia Runner04 300.jpg|thumb|[[Francisova turbina]] v hidroelektrarni Tri soteske]] Generatorje sta izdelali dve skupni podjetji: prvo so sestavljala podjetja Alstom, ABB, Kvaerner in kitajski Harbin Motor, drugo pa Voith, General Electric, Siemens (skrajšano VGS) in kitajski Oriental Motor. Skupaj s pogodbo je bil podpisan tudi sporazum o prenosu tehnologije. Večina generatorjev je vodno hlajenih. Nekateri novejši so zračno hlajeni, kar pomeni preprostejšo zasnovo ter lažjo izdelavo in vzdrževanje.<ref name="Chinacom20020726">{{cite news |url=http://www.chinaccm.com/23/2307/230701/news/20020726/105549.asp |title=三峡工程及其水电机组概况 |publisher=中华商务网讯 |date=July 26, 2002 |access-date=April 11, 2008 | language=zh |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207034132/http://www.chinaccm.com/23/2307/230701/news/20020726/105549.asp |archive-date=December 7, 2008 |trans-title=Three Gorges Project and water and electricity unit survey |url-status=dead}}</ref> === Potek namestitve generatorja === Prvi glavni generator na severni strani (št. 2) je bil zagnan 10. julija 2003. Severna stran je popolnoma začela obratovati 7. septembra 2005 z uvedbo generatorja št. 9. Polna moč (9800 MW) je bila končno dosežena 18. oktobra 2006, ko je vodostaj dosegel 156 metrov.<ref>{{cite news | archive-date=May 31, 2007 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070531164747/http://www.gov.cn/jrzg/2006-10/18/content_416256.htm | url=http://www.gov.cn/jrzg/2006-10/18/content_416256.htm | title=Three Gorges Dam | publisher=Government of China | date=October 18, 2006 | access-date=May 15, 2007 | language=zh | url-status=live}}</ref> Na južni strani je bil glavni generator št. 22 zagnan 11. junija 2007, št. 15 pa je začel delovati 30. oktobra 2008. Šesti (št. 17) je začel delovati 18. decembra 2007 in je povečal zmogljivost na 14,1 GW, s čimer je presegel [[jez Itaipu]] (14,0 GW) in postala največja hidroelektrarna na svetu po zmogljivosti.<ref name="Ctgpc20080505">{{cite news | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=28253 | language=zh | script-title=zh:中国长江三峡工程开发总公司 | publisher=China Three Gorges Corporation | website=ctgpc.com.cn | date=May 5, 2008 | access-date=August 9, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081207081802/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=28253 | archive-date=December 7, 2008 | trans-title=The stability of domestically produced large-scale generator sets continues to improve | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | publisher=China Three Gorges Corporation | website=ctgpc.com.cn |date=June 20, 2008 | access-date=December 6, 2008 | language=zh | archive-date=December 7, 2008 | script-title=zh:三峡右岸电站19号机组完成72小时试运行 | trans-title=Unit 19 of the Three Gorges Right Bank Power Station has completed a 72-hour test run |url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=28982 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081207081809/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=28982 | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29089 | language=zh | script-title=zh:中国长江三峡工程开发总公司 | trans-title=Unit 16 of Three Gorges Right Bank Power Station put into operation | publisher=China Three Gorges Corporation | website=ctgpc.com.cn | date=July 4, 2008 | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090210074930/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29089 | archive-date=February 10, 2009 | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | publisher=China Three Gorges Corporation | website=ctgpc.com.cn | date=August 22, 2008 | access-date=December 6, 2008 | language=zh | archive-date=January 20, 2012 | script-title=zh:三峡23号机组进入72小时试运行 | trans-title=Three Gorges Unit 23 enters 72-hour trial operation | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29622 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120120120009/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29622 | url-status=dead}}</ref> Ko je zadnji glavni generator (št. 27) 23. maja 2012 končal zadnji test, je vseh šest podzemnih glavnih generatorjev delovalo, kar je povečalo zmogljivost na 22,5 GW. Po devetih letih gradnje, namestitve in testiranja je elektrarna do julija 2012 popolnoma začela delovati.<ref>{{cite web | language=zh | script-title=zh:三峡地下电站30号机组充水启动 | trans-title=Unit No. 30 of Three Gorges Underground Power Station filled with water and started up | url=http://www.ctgpc.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=48315 | publisher=Three Gorges Corporation | date=July 4, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110714012036/http://www.ctgpc.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=48315 | archive-date=July 14, 2011 | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | archive-date=October 4, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111004153446/http://finance.ifeng.com/stock/roll/20110704/4224188.shtml | url=http://finance.ifeng.com/stock/roll/20110704/4224188.shtml | title=Three Gorges underground power station water-filled start the third unit successfully put into operation in July plans | publisher=Fenghuang Wang | access-date=July 10, 2011 | language=zh | url-status=dead}}</ref> === Mejniki rezultatov === <gallery widths=200 heights=160> File:Three gorges dam annual power output SVG.svg|Jez Three Gorges Dam letna proizvodnja električne energije File:Yangtze River flow rate at TGD site.JPG|Stopnja pretoka reke Jangce v primerjavi s pretočno zmogljivostjo jezu File:Three Gorges Dam Installed Units and TWh Over Years.png|Enote, nameščene na jezu treh sotesk, in letna proizvodnja električne energije v letih (2003–2023) </gallery> Do 16. avgusta 2011 je elektrarna proizvedla 500 TWh električne energije.<ref>{{cite web | archive-date=October 2, 2011 | df=mdy-all | url=http://www.ctgpc.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=49662 | language=zh | script-title=zh:三峡电站持续安稳运行累计发电突破5000亿千瓦时 | publisher=ctgpc.com.cn | access-date=August 28, 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111002055755/http://www.ctgpc.com.cn/xwzx/news.php?mnewsid=49662 | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | archive-date=February 8, 2009 | title=The 26 units of the left and right shore power stations of the Three Gorges Project were all put into commercial operation. | publisher=CRI online | date=October 30, 2008 | access-date=December 6, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090208223653/http://gb.cri.cn/18824/2008/10/30/2945s2302630.htm | language=zh | script-title=zh:三峡工程左右岸电站26台机组全部投入商业运行 – 中国报道 – 国际在线 | url=http://gb.cri.cn/18824/2008/10/30/2945s2302630.htm | url-status=live}}</ref> Julija 2008 je proizvedla 10,3 TWh električne energije, prvi mesec več kot 10 TWh. 30. junija 2009, ko je pretok reke narasel na več kot 24.000 m3/s, je bilo vklopljenih vseh 28 generatorjev, ki so proizvedli le 16.100 MW, ker padec, ki je na voljo v času poplav, ni zadosten. Med poplavo avgusta 2009 je elektrarna za kratek čas prvič dosegla največjo moč.<ref name="ctgpc2">{{cite web | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=35674 | language=zh | script-title=zh:中国长江三峡工程开发总公司 | publisher=Ctgpc.com.cn | access-date=August 16, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110908154513/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=35674 | archive-date=September 8, 2011 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref> Med sušnim obdobjem od novembra do maja je izhodna moč omejena s pretokom reke, kot je prikazano na diagramih na desni. Ko je pretok dovolj, je izhodna moč omejena z zmogljivostjo naprave. Krivulje maksimalne izhodne moči so bile izračunane na podlagi povprečnega pretoka na lokaciji jezu ob predpostavki, da je nivo vode 175 m in bruto izkoristek naprave 90,15 %. Dejanska proizvodnja električne energije v letu 2008 je bila pridobljena na podlagi mesečne električne energije, poslane v omrežje.<ref>{{cite web | archive-date=January 30, 2009 | df=mdy-all | url=http://www.sgcc.com.cn/dwxx/qydwyxqk/lsyxqk/default.shtml | language=zh | script-title=zh:国家电网公司-主要水电厂来水和运行情况 | publisher=Sgcc.com.cn | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090130040313/http://www.sgcc.com.cn/dwxx/qydwyxqk/lsyxqk/default.shtml | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | archive-date=July 1, 2009 | df=mdy-all | url=http://www.sgcc.com.cn/dwxx/sgddxx/gdzdxxxt/default.shtml | language=zh | script-title=zh:国家电网公司-国调直调信息系统 | publisher=Sgcc.com.cn | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090701021527/http://www.sgcc.com.cn/dwxx/sgddxx/gdzdxxxt/default.shtml | url-status=dead}}</ref> Jez treh sotesk je 26. oktobra 2010 prvič dosegel svojo projektno najvišjo vodno gladino 175 m, pri čemer je bila dosežena predvidena letna zmogljivost proizvodnje električne energije 84,7 TWh. Ima skupno proizvodno zmogljivost 22,5 gigavatov in projektirano letno proizvodno zmogljivost 88,2 TWh. Leta 2012 je 32 proizvodnih enot jezu proizvedlo rekordnih 98,1 TWh električne energije, kar predstavlja 14 % celotne kitajske hidroelektrarne.<ref>{{cite news | archive-date=January 15, 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130115071329/http://www.hydroworld.com/articles/2013/january/chinas-three-gorges-sets-new-production-record.html | url=http://www.hydroworld.com/articles/2013/january/chinas-three-gorges-sets-new-production-record.html | title=China's Three Gorges sets new production record | work=Hydro World | date=January 10, 2013 | access-date=January 10, 2013 | url-status=dead}}</ref> Med letoma 2012 (prvo leto, ko je delovalo vseh 32 proizvodnih enot) in 2021 je jez v povprečju proizvedel 97,22 TWh električne energije na leto, kar je več od povprečja jezu Itaipu, ki je v istem obdobju znašal 89,22 TWh električne energije na leto. Zaradi obsežnih padavin v monsunski sezoni leta 2020 je letna proizvodnja tistega leta dosegla ~112 TWh, kar je preseglo prejšnji svetovni rekord letne proizvodnje jezu Itaipu, ki je znašal ~103 TWh. === Distribucija === Družbi State Grid Corporation in China Southern Power Grid sta do 2. julija 2008 plačevali fiksno ceno 250 juanov (CNY) na MWh (35,7 US$). Od takrat se cena razlikuje glede na provinco in znaša od 228,7 do 401,8 CNY na MWh. Prednost pri oskrbi imajo odjemalci, ki plačujejo višjo ceno, na primer Šanghaj.<ref>{{cite web | url=http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29096 | language=zh | script-title=zh:中国长江三峡工程开发总公司 | publisher=Ctgpc.com.cn | date=July 4, 2008 | access-date=August 1, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090210072449/http://www.ctgpc.com.cn/sx/news.php?mNewsId=29096 | archive-date=February 10, 2009 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref> Električno energijo iz elektrarne pri jezu porablja devet provinc in dve mesti. Infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije je stala približno 34,387 milijarde juanov. Gradnja je bila končana decembra 2007, eno leto pred predvidenim rokom.<ref>{{cite news | archive-date=December 21, 2007 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071221212404/http://www.sdpc.gov.cn/xwfb/t20071220_180047.htm | url=http://www.sdpc.gov.cn/xwfb/t20071220_180047.htm | title=Three Gorges Dam | publisher=National Development and Reform Commission | date=December 20, 2007 | access-date=December 20, 2007 | language=zh | url-status=live}}</ref> Električna energija se distribuira prek več 500-kilovoltnih (kV) daljnovodov. Trije vodi za enosmerni tok (DC), ki so povezani z omrežjem vzhodne Kitajske (East China Grid), prenašajo 7200 MW moči: Tri soteske – Šanghaj (3000 MW), HVDC Tri soteske – Čangdžov (3000 MW) in HVDC Gedžouba – Šanghaj (1200 MW). Skupna zmogljivost vodov za izmenični tok (AC), povezanih z omrežjem osrednje Kitajske (Central China Grid), znaša 12.000 MW. Vod za enosmerni tok (HVDC) med projektom Tri soteske in [[Guangdong]]om, ki je povezan z omrežjem južne Kitajske (South China Grid), ima zmogljivost 3000 MW.<ref name="abb">{{cite web | url=http://www.abb.com/cawp/gad02181/f5933693d1a92404c1256d8800401782.aspx | title=Three Gorges, China | publisher=ABB Group | access-date=November 23, 2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071013121502/http://www.abb.com/cawp/gad02181/f5933693d1a92404c1256d8800401782.aspx | archive-date=October 13, 2007}}</ref> Pričakovalo se je, da bo jez zagotavljal 10 % kitajskih potreb po električni energiji. Vendar pa je povpraševanje po električni energiji naraščalo hitreje od prvotnih napovedi. Tudi pri polnem obratovanju in kljub svoji velikosti je elektrarna v povprečju pokrila manj kot 1,0 % povpraševanja po električni energiji na Kitajskem v letu 2024, ko je to povpraševanje doseglo 9852,1 TWh.<ref>{{cite news | url=http://www.csee.net.cn/data/2006/0525/article_864.htm | title=Three Gorges Dam | publisher=Chinese Society for Electrical Engineering | date=May 25, 2006 | access-date=May 16, 2007 | language=zh | archive-url=https://web.archive.org/web/20070429120935/http://www.csee.net.cn/data/2006/0525/article_864.htm | archive-date=April 29, 2007 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web | title=2024年全社会用电量同比增长6.8%-新华网 | url=http://www.xinhuanet.com/energy/20250121/a76978d06b5b47c498739c0a0ea79cde/c.html | access-date=November 11, 2025 | archive-date=December 24, 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20251224063009/http://www.xinhuanet.com/energy/20250121/a76978d06b5b47c498739c0a0ea79cde/c.html | url-status=live }}</ref> == Vpliv na okolje == === Emisije === Po podatkih Nacionalne komisije za razvoj in reforme bi 366 gramov premoga v letu 2006 proizvedlo 1 kWh električne energije. Med letoma 2003 in 2007 je proizvodnja električne energije ustrezala 84 milijonom ton standardnega premoga.<ref name="Xinhuar2007023">{{navedi novice | archive-date=December 7, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081207175725/http://news.stockstar.com/info/darticle.aspx?id=GA,20080708,00069957&columnid=76 | url=http://news.stockstar.com/info/darticle.aspx?id=GA,20080708,00069957&columnid=76 | language=zh | script-title=zh:长江电力(600900)2008年上半年发电量完成情况公告 – 证券之星 | agency=Xinhua News Agency | date=January 23, 2007 | access-date=August 9, 2008 | trans-title=The Three Gorges sluice year transported goods volume may amount to 100,000,000&nbsp;tons | url-status=live}}</ref> === Erozija in sedimentacija === Z jezom sta značilni dve nevarnosti: da se projekcije sedimentacije ne strinjajo in da jez stoji na seizmični prelomnici. Na trenutnih ravneh erodira 80 % zemljišč na tem območju, kar letno odloži približno 40 milijonov ton sedimentov v Jangce. Ker je tok nad jezom počasnejši, se velik del teh sedimentov tam usede, namesto da bi tekel navzdol, in navzdol je manj sedimentov. Odsotnost mulja dolvodno ima tri učinke: *Nekateri hidrologi pričakujejo, da bodo bregovi dolvodno postali bolj ranljivi za poplave.<ref>{{navedi novice | archive-date=May 20, 2008 | url=http://chinese.wsj.com/gb/20070829/chw110745.asp?source=baidu | language=zh | script-title=zh:三峡大坝之忧 | trans-title=Concern about the Three Gorges Dam | url-status=dead | work=The Wall Street Journal | date=August 31, 2007 | access-date=August 16, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080520235856/http://chinese.wsj.com/gb/20070829/chw110745.asp?source=baidu}}</ref> *Šanghaj, ki je oddaljen več kot 1600 km, leži na ogromni sedimentni ravnini. »Prihajajoči mulj – dokler prihaja – krepi dno, na katerem je zgrajen Šanghaj ... manjša kot je tonaža prihajajočega sedimenta, bolj je to največje kitajsko mesto ranljivo za poplave«.<ref>{{navedi knjigo | title=The River at the Center of the World | publisher=Henry Holt & Co | last=Winchester | first=Simon | author-link= | page=228 | isbn=978-0-8050-5508-5 | place=New York | title-link=| year=1998}}</ref> *Kopičenje bentoskih sedimentov povzroča biološko škodo in zmanjšuje vodno biotsko raznovrstnost.<ref>{{navedi knjigo | first1=Henrik | first2=Koen | last1=Segers | title=The River at the Center of the World | publisher=Springer | last2=Martens | year=2005 | page=73 | isbn=978-1-4020-3745-0}}</ref> === Zemeljski plazovi === [[Erozija]] v rezervoarju, ki jo povzroča naraščajoča voda, povzroča pogoste večje [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]], ki so povzročili opazne motnje na površini rezervoarja, vključno z dvema incidentoma maja 2009, ko se je v poplavljeno sotesko Vušja reke Vu potopilo med 20.000 in 50.000 kubičnih metrov materiala.<ref>{{navedi splet | archive-date=May 23, 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090523125339/http://english.cri.cn/6909/2009/05/19/45s485830.htm | url=http://english.cri.cn/6909/2009/05/19/45s485830.htm | title=No Casualties in Three Gorges Dam Landslide | work=Xinhua News Network | publisher=CRIEnglish.com | access-date=June 3, 2009 | last=Yang | first=Sung | url-status=dead}}</ref> V prvih štirih mesecih leta 2010 je bilo 97 večjih zemeljskih plazov. === Ravnanje z odpadki === [[File:Collecting Garbage at Three Gorges Dam.jpg|thumb|Zbiranje smeti na jugovzhodnem vogalu jezu]] Jez je kataliziral izboljšanje čiščenja odpadnih voda gorvodno okoli [[Čongčing]]a in njegovih primestnih območij. Po podatkih ministrstva za varstvo okolja je aprila 2007 več kot 50 novih naprav lahko obdelalo 1,84 milijona ton na dan, kar je 65 % celotne potrebe. Dodanih je bilo približno 32 odlagališč, ki so lahko vsak dan obdelala 7664,5 tone trdnih odpadkov.<ref name="autogenerated1">{{navedi knjigo | display-authors=etal | first1=Dai | first2=John G. | first3=Michael R | last1=Qing | url=https://books.google.com/books?id=nX6TDAAAQBAJ&pg=PA160 | title=The River Dragon Has Come!: Three Gorges Dam and the Fate of China's Yangtze River and Its People | publisher=Routledge | last2=Thibodeau | last3=Williams | year=2016 | page=160 | isbn=978-1-315-50276-2}}</ref> Letno se v reko izpusti več kot milijarda ton odpadne vode, ki jo je pred izgradnjo rezervoarja bolj verjetno odneslo. Zaradi tega je voda stoječa, onesnažena in motna. === Gozdna pokritost === Leta 1997 je bilo območje Treh sotesk 10 % gozdnato, kar je manj kot 20 % v 1950-ih. Raziskave Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo so pokazale, da bo azijsko-pacifiška regija do leta 2008 pridobila približno 6000 km<sup>2</sup> gozda. To je pomembna sprememba v primerjavi s 13.000 km<sup>2</sup> neto izgube gozdov vsako leto v 1990-ih. To je v veliki meri posledica velikih prizadevanj Kitajske za pogozdovanje. To se je pospešilo po poplavah reke Jangce leta 1998, ki so prepričale vlado, da mora obnoviti gozdno pokritost, zlasti v porečju Jangce gorvodno od jezu Treh sotesk.<ref>{{navedi novice | access-date=October 8, 2019 | url=https://www.economist.com/news/2007/11/15/falling-here-rising-there | title=Falling here, rising there | newspaper=The Economist | date=November 15, 2007 | last=Collins | first=Peter | issn=0013-0613 | url-access=registration}}</ref> === Živalstvo in rastlinstvo === Zaskrbljenost glede vpliva jezu na divje živali se je pojavila že pred odobritvijo Nacionalnega ljudskega kongresa leta 1992.<ref name="Li">{{cite thesis | url=https://scholars.wlu.ca/etd/312 | title=Environmental planning of large-scale water projects: The Three Gorges Dam case, China | publisher=Wilfrid Laurier University |year=1989 | last=Li | first=Long | type=MA thesis}}</ref> Ta regija je že dolgo znana po svoji bogati [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]]. V njej živi 6388 rastlinskih vrst, ki spadajo v 238 družin in 1508 rodov. Od teh vrst jih je 57 ogroženih.[103] Te redke vrste se uporabljajo tudi kot sestavine v tradicionalnih kitajskih zdravilih. Delež gozdnatih površin v regiji, ki obdaja jez Treh sotesk, se je zmanjšal z 20 % leta 1950 na manj kot 10 % leta 2002, kar negativno vpliva na vse rastlinske vrste tam. Regija zagotavlja tudi habitate stotinam sladkovodnih in kopenskih živalskih vrst. Jezovi še posebej prizadenejo sladkovodne ribe zaradi sprememb temperature vode in pretočnega režima. Številne druge ribe se poškodujejo v lopaticah turbin hidroelektrarn. To je še posebej škodljivo za ekosistem regije, saj v porečju reke Jangce živi 361 različnih vrst rib in predstavlja 27 % ogroženih sladkovodnih rib na Kitajskem.<ref>{{cite journal | first=P. | url=http://ir.ihb.ac.cn/handle/152342/9612 | title=Three-Gorges Dam: Risk to Ancient Fish | journal=Science | year=2003 | volume=302 | issue=5648 | pages=1149b–1151 | issn=0036-8075 | doi=10.1126/science.302.5648.1149b | last=Xie | pmid=14615514 | s2cid=31587732 | access-date=October 8, 2019 | archive-date=October 8, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20191008091312/http://ir.ihb.ac.cn/handle/152342/9612 | url-status=dead | url-access=subscription }}</ref> Jez je ogrozil tudi druge vodne vrste, zlasti ''baijija'' ali [[jangcejska pliskavka brez plavuti]] (''Neophocaena asiaeorientalis''), ki je zdaj izumrla. Pravzaprav kitajski vladni znanstveniki celo trdijo, da je jez neposredno povzročil izumrtje baijija.<ref name="TheAge_101307">{{navedi splet | access-date=October 8, 2019 | url=https://www.theage.com.au/world/three-gorges-dam-could-be-huge-disaster-20070927-ge5x0x.html | title=Three Gorges Dam 'could be huge disaster' | date=September 27, 2007 | last=Toy | first=Mary-Anne | language=en | website=The Age}}</ref> Od 3000 do 4000 preostalih kritično ogroženih [[sibirski žerjav|sibirskih žerjavov]] (''Leucogeranus leucogeranus'') mnogi preživijo zimo v mokriščih, ki jih je jez Treh sotesk uničil. Jez zagotovo "negativno vpliva" na populacije jesetra (''Sinosturio dabryanus'').<ref>{{navedi splet | url=http://www.flathatnews.com/news/1304/three-gorges-dam-a-blessing-or-an-environmental-disaster | title=Three Gorges Dam: A Blessing or an Environmental Disaster? | publisher=The Flat Hat | date=October 2, 2007 | access-date=June 21, 2015 | last=Theuerkauf | first=Ethan | archive-url=https://web.archive.org/web/20080222061320/http://www.flathatnews.com/news/1304/three-gorges-dam-a-blessing-or-an-environmental-disaster | archive-date=February 22, 2008 | url-status=dead}}</ref> Leta 2022 je bila kitajska mečarica (''Psephurus gladius'') razglašena za izumrlo, zadnje potrjeno opažanje pa je bilo leta 2003.<ref>{{navedi splet |title=Chinese Paddlefish |url=https://www.iucnredlist.org/ja/species/18428/146104283 |website=iucnredlist.org |publisher=IUCN Red List |access-date=May 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516041907/https://www.iucnredlist.org/ja/species/18428/146104283 |archive-date=May 16, 2023 |language=en |url-status=live}}</ref> === Vpliv na Zemljo === Leta 2005 so znanstveniki NASE izračunali, da bi premik vodne mase, ki jo shranjujejo jezovi, povečal skupno dolžino Zemljinega dne za 0,06 mikrosekunde in naredil Zemljo nekoliko bolj okroglo na sredini in ravno na polih. Študija, objavljena leta 2022 v reviji ''Open Geosciences'', kaže, da sprememba gladine vode v rezervoarju vpliva na gravitacijsko polje v zahodnem Sečuanu, kar posledično vpliva na seizmičnost na tem območju.<ref>{{cite journal |last1=Wang |first1=Yaxiang |last2=Cao |first2=Ziyi |last3=Pang |first3=Zhaojun |last4=Liu |first4=Yan |last5=Tian |first5=Jiawei |last6=Li |first6=Juan |last7=Yin |first7=Lirong |last8=Zheng |first8=Wenfeng |last9=Liu |first9=Shan |title=Influence of Three Gorges Dam on earthquakes based on GRACE gravity field |journal=Open Geosciences |date=January 1, 2022 |volume=14 |issue=1 |pages=453–461 |doi=10.1515/geo-2022-0350 |bibcode=2022OGeo...14..350W |s2cid=248724077 |language=en |issn=2391-5447|doi-access=free }}</ref> == Plovba po jezu == === Zapornice === [[File:Three gorges dam locks view from vantage point.jpg|thumb|Ladijske zapornice za rečni promet, ki obide jez Tri soteske, maj 2004]] [[File:Three Gorges dam locks and bridge.jpg|thumb|Drugi konec zapornice jezu Tri soteske. Bodite pozorni na most v ozadju]] Namen namestitve ladijskih zapornic je povečati rečni promet z desetih milijonov na 100 milijonov ton letno; posledično se bodo stroški prevoza zmanjšali za 30 do 37 %. Ladijski promet bo postal varnejši, saj so soteske znano nevarne za plovbo. V bližini jezu (30°50′12″N 111°1′10″E) sta nameščeni dve vrsti ladijskih zapornic. Vsaka od njih je sestavljena iz petih stopenj, s časom prevoza približno štiri ure. Največja velikost plovila je 10.000 ton.<ref>{{navedi novice | url=http://www.chinaeconomicreview.com/logistics/?cat=88 | title=Yangtze as a vital logistics aid | work=China Economic Review | date=May 30, 2007 | access-date=June 3, 2007 | language=zh | archive-url=https://web.archive.org/web/20100807124521/http://www.chinaeconomicreview.com/logistics/?cat=88 | archive-date=August 7, 2010 | url-status=dead}}</ref> Zapornice so dolge 280 m, široke 35 m in globoke 5 m. To je 30 m dlje od tistih na morski poti St. Lawrence, vendar pol manj globoko. Preden je bil jez zgrajen, je bila največja tovorna zmogljivost na lokaciji Treh sotesk 18,0 milijonov ton na leto. Med letoma 2004 in 2007 je skozi zapornice prepotovalo skupno 198 milijonov ton tovora. Tovorna zmogljivost reke se je povečala za šestkrat, stroški ladijskega prometa pa so se zmanjšali za 25 %. Prvotno naj bi skupna zmogljivost ladijskih zapornic dosegla 100 milijonov ton na leto. Leta 2022 je njihov promet tovora dosegel 159,65 milijona ton, kar je 6 % več kot v prejšnjih nekaj letih.<ref name=Xinhuar2007023 /> In 2022, their cargo turnover reached 159.65 million tons, with an annual increase of 6% over the previous few years.<ref name=Xinhuar20230222>{{navedi splet|url = https://english.news.cn/20230102/b41207d27e18409bbf0e47637e79e0a3/c.html|title= Shipping throughput of Three Gorges Dam hits new record|publisher = Xinhua – China, World, Business, Sports, Photos and Video English|access-date = February 22, 2023}}</ref> Te zapornice so stopniščne zapornice, pri čemer notranji pari vrat zapornice služijo kot zgornja vrata spodnje komore in spodnja vrata zgornje komore. Vrata so ranljivega tipa na tečajih, ki bi lahko v primeru poškodbe začasno onesposobili celoten prehod. Ker obstajajo ločeni sklopi zapornic za promet gorvodno in dolvodno, je ta sistem učinkovitejši glede porabe vode kot dvosmerne stopniščne zapornice. === Dvigalo za ladje === Poleg kanalskih zapornic je na voljo tudi [[dvigalo za ladje]], neke vrste dvigalo za plovila. Dvigalo za ladje lahko dvigne ladje do 3000 ton.<ref name="Bbc2005050">{{navedi novice | df=mdy | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm | title=China's west seeks to impress investors | publisher=BBC | date=May 4, 2005 | access-date=November 23, 2010 | last=MacKie | first=Nick | archive-url=https://web.archive.org/web/20081124143445/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm | archive-date=November 24, 2008 | url-status=live}}</ref> Navpična prepotovana razdalja je 113 m, velikost bazena dvigala za ladje pa je 120 m × 18 m × 3,5 m. Prehod dvigala za ladje traja od 30 do 40 minut, v nasprotju s tremi do štirimi urami, ki jih potrebuje za prehod skozi zapornice. Eden od zapletenih dejavnikov je, da se gladina vode lahko močno spreminja. Dvigalo za ladje mora delovati, tudi če se gladina vode razlikuje za 12 m na spodnji strani in 30 m na zgornji strani. Zasnova ladijskega dvigala uporablja sistem spiralnih zobnikov za vzpenjanje ali spuščanje po zobati letvi. Ladijsko dvigalo še ni bilo dokončano, ko je bil preostali del projekta uradno odprt 20. maja 2006. Novembra 2007 so lokalni mediji poročali, da se je gradnja ladijskega dvigala začela oktobra 2007. Februarja 2012 je ''Šinhua'' poročala, da so štirje stolpi, namenjeni podpori ladijskega dvigala, skoraj dokončani. V poročilu je pisalo, da so stolpi do takrat dosegli 189 m od predvidenih 195 m. Ladijsko dvigalo je bilo dokončano do julija 2015. Preizkušeno je bilo decembra 2015 in dokončano januarja 2016. Lahmeyer, nemško podjetje, ki je zasnovalo ladijsko dvigalo, je sporočilo, da bo plovilo za prevoz dvigala potrebovalo manj kot eno uro. Članek v reviji ''Steel Construction'' navaja, da bo dejanski čas dviga 21 minut. Piše, da bodo pričakovane dimenzije 3000-tonskih potniških plovil, za katere je bil zasnovan bazen ladijskega dvigala, 84,5 x 17,2 x 2,65 metra. Gibljiva masa (vključno s protiutežmi) je 34.000 ton. Preizkusi dvigala so se končali julija 2016, prva tovorna ladja je bila dvignjena 15. julija; čas dviga je bil 8 minut.<ref name="slt1">{{navedi novice | url=http://www.ctgpc.com/news/news1.php?NewsId=96484 | title=Phase I Field Trial of Ship Lift at Three Gorges Dam Successfully Ends | publisher=China Three Gorges Project | date=August 14, 2016 | access-date=August 14, 2016 | language=en | archive-url=https://archive.today/20160814114620/http://www.ctgpc.com/news/news1.php?NewsId=96484 | archive-date=August 14, 2016 | df=mdy-all | url-status=dead }}</ref> ''Shanghai Daily'' je poročal, da je bilo dvigalo prvič operativno uporabljeno 18. septembra 2016, ko se je začelo omejeno 'operativno testiranje' dvigala. == Jezovi gorvodno == [[File:Yangtze longitudinal profile upstream.JPG|thumb|Vzdolžni profil gorvodnega toka reke Jangce]] Da bi kar najbolje izkoristili jez Tri soteske in zmanjšali sedimentacijo reke Džinša, zgornjega toka reke Jangce, oblasti gradijo vrsto jezov na reki Džinša, vključno z zdaj dokončanimi jezovi Vudongde, Baihetan, Šiluodu in Šjangdžjaba. Skupna zmogljivost teh štirih jezov je 38.500 MW, kar je skoraj dvakrat več od zmogljivosti Treh sotesk.<ref>{{navedi novice | url=http://www.usembassy-china.org.cn/sandt/estnews030703.htm | title=Beijing Environment, Science and Technology Update | publisher=U.S. Embassy in China | date=March 7, 2003 | access-date=January 20, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071011154023/http://www.usembassy-china.org.cn/sandt/estnews030703.htm | archive-date=October 11, 2007 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref> Baihetan je začel v celoti obratovati leta 2022. Vudongde je bil odprt junija 2021. Še osem jezov je v srednjem toku reke Džinša in osem gorvodno od nje.<ref>{{navedi novice | url=http://www.waterpowermagazine.com/story.asp?storyCode=2041318 | title=Beyond Three Gorges in China | publisher=Water Power Magazine | date=January 10, 2007 | access-date=November 23, 2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110614050746/http://www.waterpowermagazine.com/story.asp?storyCode=2041318 | archive-date=June 14, 2011 | df=mdy-all | url-status=dead}}</ref> ==Glej tudi== *[[Jez Guri]] *[[Jez Itaipu]] *[[Jez Tucurui]] *[[Jezovi Inga]] *[[Seznam največjih elektrarn na svetu]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Three Gorges Dam}} * [https://www.ctg.com.cn/en/ Spletna stran China Three Gorges Corporation] * [https://web.archive.org/web/20180329235705/http://www.ctgpc.com:80/en/_304039/_304171/index.html China Three Gorges Corporation - poročila] * [https://web.archive.org/web/20110719053447/http://www.kuk.de/content/akt/pub/173.pdf J. Akkermann, Th. Runte, D. Krebs: Ship Lift at Three Gorges Dam, China – Design of Steel Structures] * [http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=8&article_id=1806052009343862&cid=105 SiOL.net - Kitajska: Slovesno ob končanju največjega jeza na svetu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3074317&show_media=16113392 24ur.com - Svet: Največji jez končan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071214183003/http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3074317&show_media=16113392 |date=2007-12-14 }} * [http://www.finance.si/153307 Finance - Na Kitajskem slovesno ob končanju največjega jeza na svetu] [[Kategorija:Jezovi na Kitajskem]] [[Kategorija:Hidroelektrarne na Jangceju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2006]] [[Kategorija:Hubej]] [[Kategorija:Jangce]] {{Največje hidroelektrarne}} {{normativna kontrola}} bpnt2mghm5bw3w75xyadm4fc1ds5nf8 2 88669 6752044 6748668 2026-09-17T12:21:07Z TadejM 738 +1 članek: [[Enota 731]] 6752044 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (457). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] odkl5h6y2c5stvwmmlk82rl76ucm071 0 90209 6752425 6699479 2026-09-18T11:16:08Z Ljuba24b 92351 dp 6752425 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Kurobe dam 01.jpg|thumb|300px|Jez [[Kurobe]]]] '''Jez''' je gradbena struktura, ki z zadrževanjem [[voda|vode]] preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih. Posebno pomembni so jezovi [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]], v katerih so nameščene [[turbina|turbine]] in [[električni generator]]ji. Največji in najmogočnejši so [[nasipni jez]]ovi, ki jih naredijo tako, da v vrsto nasujejo [[zemlja|zemljo]] in [[kamnine]]. S takimi jezovi navadno zajezijo široke [[dolina|doline]]. V sredini imajo vodotesno osrednjo steno, ki so jo nekdaj izdelali iz zmesi [[glina|gline]] in dodatkov, danes pa je praviloma iz [[beton]]a. Pri nekaterih jezovih okrog te stene nasujejo zemljo in jo trdno zabijejo, pri drugih pa namesto nje uporabijo velike [[kamen|kamne]] in [[skala|skale]]. Gradnja nasipnih jezov je zelo ekonomična, saj so v veliki meri izdelani iz naravnega materiala. [[Slika:Edertalsperre.jpg|thumb|Eder, Nemčija]] Za zajezitev globokih in ozkih [[soteska|sotesk]] je potreben betonski jez, saj je le [[armirani beton]] dovolj trden, da lahko vzdrži velike vodne tlake. Številni betonski jezovi imajo trikotni prerez. Na zgornji strani, kjer nastane [[jezero]] imajo navpično steno, na spodnji pa je stena poševna. Ker jih na svojem mestu drži njihova lastna teža, se imenujejo težnostni jezovi. za zajezitve velikih dolin jih uporabljajo le redko, saj so zelo dragi, njihova gradnja pa je dolgotrajna. Nekateri betonski jezovi so narejeni v obliki loka, ki je s koncema oprt na bregova doline. Vodoravno silo vode tako zadržuje kamnina na bregovih reke. Ločni jez je zaradi svoje oblike zelo močan, podobno kot [[ločni most]]ovi in [[obok]]i. Največ jezov, ki jih zgradijo v zadnjem času je ločnih. Za gradnjo zahtevajo manj konstrukcijskega materiala kot drugi jezovi, poleg tega pa so najmočnejši. [[Stebrni jez]]ovi se uporabljajo tam, kjer podlaga ne omogoča gradnje drugih jezov. S spodnje strani je tak jez podprt z vrsto stebrov, ki so lahko različne oblike. Najbolj razširjeni podporniki so ravni ali pa imajo obliko loka ali oboka. Izdelani so iz armiranega in prednapetega betona. Gradnja takih jezov je razmeroma ekonomična, saj ne zahtevajo toliko materiala kot težnostni jezovi iz betona. Leta 1997 je bilo na svetu približno 40.000 velikih jezov (veliki so tisti z višinsko razliko več kot 15 metrov) in okrog 800.000 manjših. Če bi vsi jezovi na svetu spustili vodo, ki jo zadržujejo, bi se gladina svetovnih morij dvignila za 3 cm. Jez je ena pomembejših gradbenih rešitev, a ima pomemben zgled v naravi. [[Bober|Bobri]] so za potrebo varnosti, zavetja in utrjenosti za svoj rod prvi gradili naravne jezove s pomočjo materialov, ki so jih našli v reki. ==Zgodovina gradnje== Najstarejši znani jez je [[jez Java]] v [[Jordanija|Jordaniji]], ki se nahaja 100 km severovzhodno od glavnega mesta [[Aman]]. Gre za [[gravitacijski jez]], zgrajen iz kamna in utrjen z nasipom iz zemlje, ki je bil postavljen okoli leta 3000 pr. n. št. Visok je bil 9 in širok 1 meter.<ref>Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52)</ref><ref>S.W. Helms: "Jawa Excavations 1975. Third Preliminary Report", Levant 1977</ref> [[Jez Sadd-el-Kafara]] v [[vadi]]ju Al-Garavi, je še eden od zgodovinskih jezov, ki so ga postavili [[Stari Egipt|stari Egipčani]] okoli leta 2800 pr. n. št.<ref name="Günther Garbrecht 52f.">Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52f.)</ref>, po drugih virih pa okoli leta 2600 pr. n. št.<ref name="Bazzasowr">{{navedi splet |url=http://www.fao.org/world/Regional/RNE/morelinks/Publications/English/HYSTORY-OF-WATER-RESOURCES.pdf |format=PDF|title=overview of the hystory of water resources and irrigation management in the near east region | accessdate = 1 August 2007 |author=Mohamed Bazza |authorlink= |date=28–30 October 2006 |publisher= Food and Agriculture Organization of the United Nations| pages= }}</ref> Zgradili so ga zaradi uravnavanja nivoja vode in za preprečevanje poplav. Stal je 25 km južno od [[Kairo|Kaira]] in je bil dolg 102 metra in širok 87 metrov. Kmalu po izgradnji ga je visoka voda porušila.<ref name="Günther Garbrecht 52f." /><ref name="Bazzasowr" /> Tudi stari Rimljani so pri oskrbi vodovoda uporabljali jezove v velikih obsegih in pri tem uporabljali predvsem nasipe. Pomembno vlogo so jezovi odigrali tudi na Nizozemskem, kjer so že v srednjem veku tako urejali težave s pridobivanjem kmetijskih zemljišč. Poleg zgodovinskih jezov so pomembno vplivale na gradnjo jezov tudi zapornice, priprave namenjene varni plovbi po reki ob zagotavljanju vedno primerne višine vode, pa gradnja hidroelektrarn in velike gradnje namenjene učinkoviti javni porabi (Hooverjev jez). == Vrste jezov == Poznamo štiri osnovne vrste jezov. Nasipni in betonski [[težnostni jez]] drži na svojem mestu lastna teža, zato oba zahtevata veliko maso materiala. Nasipni jezovi so navadno zelo veliki in zapirajo zelo široke reke. Izračun terja, da je gravitacijske sile materiala in veziva silijo proti zemlji s silo, ki je tolikšna, da sile, ki bi načele jez, ne morejo jezu premakniti. [[Ločni jez]] je ukrivljen in se na straneh upira ob bregove doline, ki prevzamejo sile zaradi pritiska vode. Z njim zajezijo ozke in visoke gorske soteske. S pomočjo arkad se silnice preoblikujejo in s tem izničijo velik del pritiska na jez. [[Podporni jezovi]] so lahko ravni ali ukrivljeni. Nizka podpora podpira jez na dolvodni strani. Podprti z betonskimi oporniki, ki imajo globoke in močne temelje. Uporabljajo se za zajezitev širokih rek ali jezer. Prvotno si se namesto stebrov uporabljala tudi drevesna debla. Takšna gradnja se uporablja tudi pri gradnji rečnih zapornic. [[Gravitacijski jez]] je masivna konstrukcija, ki se upira pritisku vode samo z lastno težo. Za gradnjo zahtevajo velike količine betona. Zaradi izjemnih silnic, ki jih mora prenašati jez v vseh časih in razmerah, se le redko novi gradbeni materiali poskusijo na takšnih zgradbah. Pri prvih gradnjah so arhitekti malo za šalo, malo za red bili postavljeni na jez, da bi tako pokazali prebivalcem porečja, da gre za varno gradnjo. Jezovi štejejo za pomembno varnostno grožnjo in terjajo redno vzdrževanje in nadzor, pomembni varnostni ukrepi morajo biti uveljavljeni tudi ob morebitnih poplavah. Med najbolj obširne trenutne gradnje jezov za namen [[Seznam največjih elektrarn na svetu|pridobivanja električne energije]] štejemo [[Jez Guri|Jez Guri,]] [[Jez Itaipu|Jez Itaipu,]] [[Jez Tucurui|Jez Tucurui,]] [[Jezovi Inga]] in [[Jez Treh sotesk|Jez treh sotesk]]. == Najvišji jezovi na svetu == {|class="wikitable" align="left" |'''Jez''' |'''Lokacija''' |'''Višina nad temelji (m)''' |- |Rogun |Tadžikistan |align="center"|335 |- |Nurek |Tadžikistan |align="center"|300 |- |[[Jez Grand Dixence|Grand Dixence]] |Švica |align="center"|285 |- |[[Jez Enguri|Enguri]] |Gruzija |align="center"|272 |- |Boruca |Kostarika |align="center"|267 |- |Chicoasen |Mehika |align="center"|261 |- |Tehri |Indija |align="center"|261 |- |Kambaratinsk |Kirgizija |align="center"|255 |- |Kišau |Indija |align="center"|253 |- |Sajano-Šušensk |Rusija |align="center"|245 |- |Guavio |Kolumbija |align="center"|243 |} {|class="wikitable" align="center" |'''Jez''' |'''Lokacija''' |'''Višina nad temelji (m)''' |- |Mica |Kanada |align="center"|242 |- |Ertai |Kitajska |align="center"|240 |- |Mauvoisin |Švica |align="center"|237 |- |Chivor |Kolumbija |align="center"|237 |- |Contra |Švica |align="center"|237 |- |Mratinje |Jugoslavija |align="center"|235 |- |El Cajon |Honduras |align="center"|234 |- |Čir |Rusija |align="center"|233 |- |Oroville |ZDA |align="center"|230 |- |Bekhme |Irak |align="center"|230 |- |Bhakra |Indija |align="center"|226 |- |[[Hooverjev jez]] |ZDA |align="center"|225 |} ;Tveganja in nevarnosti Vodnih pregrad in jezov, katerih porušitev predstavljajo potencialno grožnjo, je lahko več. Jezovi so lahko različne velikosti in imajo tako različen vpliv na okolico. Pomemben del zagotavljanja varnosti je tudi pravočasno odkrivanje morebitnih okvar, ki pomenijo rušenje. ;Razmere, na katere naj bodo pozorni vzdrževalci in tudi ostalo prebivalstvo: * znaki porušitve, * onesnaženja vode in puščanje pregrad ter * možnost nasilne porušitve. ;Pozorni morajo biti na vse neobičajne znake, tj. razlike glede na običajno stanje pregrade in njene okolice. Posebna pozornost se objektom posveti ob dogodkih kakršen so: * [[Potres|potresi]], * hudo deževje oz. visoke vode, * pomanjkljivo vzdrževanje in/ali obnova pregrad, [[File:Roosevelt Dam original masonry.jpg|thumb|Roosevelt jez, najvišji zidani jez]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|jez|Jez}} {{Zbirka|Dam|Jez}} [[Kategorija:Jezovi|*]] [[Kategorija:Hidrotehnika]] {{normativna kontrola}} 25sxs6ssjemhej742g2m4axomijw34d 0 103965 6752123 6751268 2026-09-17T14:32:56Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6752123 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1184 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1185 † 19. 5. 1256, ∞ 1) N.N. 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1247 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******[[Henrik III. Ortenburški|'''Henrik III.''' Ortenburški]] † po 1256 ******Oton IV. Ortenburški prošt v Bambergu, † po 1256 ******Ulrik III. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † ~1236 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] dqtl5laqhfrdx2ai0fy2c0cv90mjw47 6752219 6752123 2026-09-17T19:58:19Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6752219 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1184 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1185 † 19. 5. 1256, ∞ 1) N.N. 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1235 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1248 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******[[Henrik III. Ortenburški|'''Henrik III.''' Ortenburški]] † 1271 ******Oton IV. Ortenburški prošt v Bambergu, † po 1256 ******Ulrik III. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † ~1236 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] cdpgk0ynvvmkq5zargcaaag1ui4nsya 0 105845 6752155 6732468 2026-09-17T16:34:30Z G-Cup 10746 /* Objave in študije o Zoranu Mušiču */ Razstave v Gorici ni koordiniral Primož Nemec. 6752155 wikitext text/x-wiki {{NAIN|datum=marec 2026}} {{Infopolje Oseba}} '''Nelida Nemec''', rojena [[Silič]], [[Zgodovina umetnosti|umetnostna zgodovinarka]] in [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[Kritik|likovna kritičarka]] in [[Esej|esejistka]], [[Kustos|kustosinja]], [[Politik|političarka]], [[Podjetnik|podjetnica]], *[[12. oktober]] [[1954]], [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nemec, Nelida (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> == Zasebno in družinsko življenje == Otroštvo in mladost je preživljala v domačih Biljah na Goriškem, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je v iskanju novih poklicnih izzivov preselila v Ljubljano.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i251/nelida-nemec|title=Nelida Nemec|date=2018|accessdate=30. 4. 2026|last=Maličev|first=Patricija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nelida Nemec: “Goriška ni provinca. Goriška je vstop v svet.”|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/goriska-ni-provinca-goriska-je-vstop-v-svet|website=primorske.svet24.si|date=2018-05-04|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> V njeni družini in bližnjem sorodstvu so veliko pozornost namenjali petju, ljubezen do likovne umetnosti pa je v njej prebudil [[kipar]] [[Negovan Nemec]], v katerega se je zaljubila, ko je bila še zelo mlada, stara 16 let in pol. Takrat je bila gimnazijka, sedem let starejši Nemec pa je končeval akademijo.<ref name=":5">{{Citat|title=MIDVA: dr. Nelida Nemec in Matjaž Nemec, zgodba mame in sina|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/predvajaj/odprto-za-srecanja/106615882/174992787|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Spoznala sta se po zaslugi [[Evgen Bavčar|Evgena Bavčarja]], ki je bil njen gimnazijski profesor zgodovine.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=V Dachauu je Mušič odkril resnico in jo skušal naslikati|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/v-dachauu-je-music-odkril-resnico-in-jo-skusal-naslikati|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> Navdušil jo je nad umetnostjo in tudi zato se je odločila za študij umetnostne zgodovine.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> Ko je bila še študentka, se jima je rodil prvi sin Primož, kasneje še sin Matjaž. Življenje sta si ustvarila pri njenih starših.<ref name=":5" /> Ko sta bila otroka stara sedem oz. deset let, se je Negovan ob padcu med hojo v bližini gostišča Kekec nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] smrtno ponesrečil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref name=":7" /> Po izbruhu [[Afera HIT|afere HIT]] v 90. letih, povezane z negospodarnim ravnanjem z družbenim denarjem v igralniški družbi [[Hit]] [[Nova Gorica]], kjer je bila takrat zaposlena, so jo mediji označevali kot življenjsko sopotnico direktorja [[Danilo Kovačič|Danila Kovačiča]]<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Kako je podpredsednik DZ dosegel umik predloga za pregon|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/danilo-kovacic-proti-matjazu-nemcu-oz-kako-je-podpredsednik-dz-dosegel-umik-predloga-za-pregon-488603|website=Reporter|date=2016-12-21|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref>, ob njunem razhodu po letu 2011 pa so poročali tudi o sodni delitvi skupnega premoženja<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Mami poslanca SD grozi, da bo ob 200.000 evrov|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/foto-mami-poslanca-sd-grozi-da-bo-ob-200-000-evrov|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref>. Prvorojenec [[Primož Nemec]] ([[Šempeter pri Gorici]], [[1977]]) je postal galerist in kulturni menedžer<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Galerija, ki se skriva za galerijo|url=https://www.mladina.si/104317/200722-kul-profil-miha_stamcar_deja_crnovic/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Naprej v preteklost|url=https://www.rtvslo.si/kolumne/naprej-v-preteklost/310928|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Boštjan Jurečič, TV|last=Slovenija}}</ref>, [[Matjaž Nemec]] (Šempeter pri Gorici, [[1980]]) pa [[Socialna demokracija|socialdemokratski]] [[politik]], državnozborski in evropski [[poslanec]].[https://www.matjaz-nemec.si/sl/] == Izobrazba == Po maturi na novogoriški gimnaziji leta 1973 se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]] na [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]] in [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za zgodovino]], kjer je leta 1978 diplomirala pri profesorju [[Nace Šumi|Nacetu Šumiju]] z nalogo ''Povojni javni spomeniki na Primorskem''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Povojni javni spomeniki na Primorskem, diplomska naloga|last=Silič|first=Nelida|publisher=FF UL|year=1976|cobiss=101558019}}</ref> Leta 2000 je diplomirala še na IEDC Bled, School of Management, in dobila naziv MBA.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=dr. Nelida Nemec|url=https://onave.si/dr-nelida-nemec/|website=ONA VE|date=2024-03-11|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|first=NELIDA|last=NEMEC}}</ref> Doktorirala je leta 2016 s področja filozofije in teorije vizualne umetnosti na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] z doktorsko nalogo z naslovom Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva.V njej je pod mentorstvom [[Aleš Erjavec|Aleša Erjavca]] in [[Ernest Ženko|Ernesta Ženka]] "soočila filozofske poglede o slikarstvu in percepciji Mauricea Merleau-Pontyja (1908–1961) z umetniško prakso ter pogledi slikarja Zorana Mušiča (1909–2005)".<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva : doktorska disertacija|last=Nemec|first=Nelida|publisher=GHŠ|year=2016|cobiss=1538238660}}</ref> == Poklicna pot == Večji del poklicne poti se je ukvarjala z umetnostjo, kot kustodinja, likovna kritičarka in avtorica kulturno-umetniških študij. V kulturnem menedžmentu je delovala kot ravnateljica [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] (1987-1991)<ref name=":8" /> in kot načelnica občinskega oddelka za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] (1999-2023).<ref name=":8" /> Več let je preživela v gospodarstvu, in sicer v družbi Hit d.o.o., kot direktorica za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje (1991-1996) oz. vodja projektov (2008-2012); v tem obdboju se je posvečala razvoju kulturnega turizma na Goriškem.<ref name=":7" /> V tej igralniški družbi je bila zaposlena tudi v obdboju t. i. afere Hit, ki jo označujejo za "največjo poosamosvojitveno afero", povezano z netransparentno rabo denarja.<ref>{{Navedi splet|title=20 let afere Hit: Politično spletkarjenje in divja privatizacija|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/20-let-afere-hit-politicno-spletkarjenje-in-divja-privatizacija-368171|website=siol.net|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref> Sama ni bila v nobenem kazenskem postopku v povezavi s poslovnimi odločitvami, ki so privedle do več obsodb, zagovarjati pa se je morala pred delovnim sodiščem, v 13 let trajajočem postopku.<ref name=":7" /> Na višjem sodišču je zmagala in iztožila povrnitev izpada dohodkov po neupravičenem odpustu.<ref>{{Navedi splet|title=Nelida Nemec je iztožila Hit|url=https://www.finance.si/finance/nelida-nemec-je-iztozila-hit/a/55230|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica družbe Erina svetovanje d.o.o., ki jo je ustanovil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Danilo Kovačič bolan vodil Mercatorjev interni radio|url=https://www.finance.si/finance/danilo-kovacic-bolan-vodil-mercatorjev-interni-radio/a/144163|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref> === Delovanje v Goriškem muzeju === Po diplomi leta 1978 se je zaposlila v Goriškem muzeju in tam delovala do leta 1991. Sprva je opravljala delo kustosinje - dokumentalistke, kanseje kustosinje za sodobno umetnost, zadnja štiri leta pa je bila ravnateljica muzeja.<ref name=":6" /><ref name=":8" /> V njenem mandatu so odprli stalno zbirko [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti gori]], stalno zbirko del [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacala]] na [[Grad Štanjel|gradu Štanjel]] ter prvo zbirko grafičnih del [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] na dvorcu [[Dobrovo]] v [[Goriška brda|Brdih]].<ref name=":8" /> V okviru razstavne dejavnosti Goriškega muzeja je pripravila več razstav del likovnih umetnikov, mdr. [[Vladimir Makuc|Vladimirja Makuca]], [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacal]]<nowiki/>a, Zorana Mušiča itd. Sodelovala je s številnimi primorskimi in istrskimi galerijami, kulturnimi ustanovami in društvi. === Galerijsko delovanje === Med letoma 1980 in 2004 je pripravljala razstave v okviru otvoritev Kogojevih dnevov v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu ob Soči]]<ref>Primorske novice. - ISSN 0350-4468 (49, št.69 (5.IX.1995), str.7. Ilustr.)</ref> in razstavne kataloge, mdr. o razstavi del [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]]<ref>Kregar, Stane. 1994. „Stane Kregar: risbe, akvareli, gvaši in slike: [Kogojevi dnevi ’94, 2.9.-8.10.1994]“. Kanal: Galerija Rika debenjaka; Goriške galerije.</ref>, [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]<ref>Zdenko Kalin: kipi: Kogojevi dnevi ’90, 31. 8. - 29. 9. 1990. Nova Gorica: Goriški muzej, Goriške galerije; 1990. p. 1 zgibanka (8 ).</ref>, [[Miha Maleš|Mihe Maleša]]<ref>''Miha Maleš: slike, grafike in risbe: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi ’85: 6. 9.-30. 9. 1985'' </ref>, [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]<ref>''France Mihelič: slike in grafike: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi `88: 2.9.-1.10.1988''.</ref>. Med letoma 1999 in 2012 je strokovno vodila galerijo [[Mercator]], kjer se je zvrstilo več kot petdeset razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Avtorje in njihova dela je predstavljala v katalogih in člankih (npr.: [[Darko Slavec]]<ref>„Darko Slavec: 25. marec - 17. junij 2010, Poslovni center Mercator“. Galerija Mercator, [Ljubljana], str. 22, 2010.</ref>, [[Franc Vozelj]]<ref>''Franc Vozelj: Poslovni center Mercator, 23. februar - 16. marec 2006''. Mercator.</ref>, [[Tomaž Perko]]<ref>Tomaž Perko: 25. november - 31. december 2004, Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator; 2004. </ref>, [[Biljana Unkovska]]<ref>B. Unkovska, N. Silič-Nemec, in V. Möderndorfer, „Biljana Unkovska: 25. maj - 22. junij 2000, Poslovni center Mercator“. Mercator, Ljubljana, str. 28, 2000.</ref>). V paviljonu Hit je med letoma 2008 in 2009 pripravila več razstav (npr. [[Vladimir Segalla]]<ref>„Vladimir Segalla: Poslovni center Hit, Paviljon, 3. julij - 30. september 2008“. Hit, Nova Gorica, str. 6, 2008.</ref>, Azad Karim<ref>Azad Karim: Poslovni center Hit paviljon: 16. oktober - 30. november 2008“. Hit, Nova Gorica, </ref>, [[Rudi Skočir]]<ref>Rudi Skočir: Poslovni center Hit, Paviljon, 24. oktober - 3. december 2002. Nova Gorica: Hit</ref>). Med letoma 2017 in 2022 je pripravljala v okviru [[Festival Ljubljana|Festivala Ljubljana]] kiparske razstave kot hommage umetnikom: [[Negovan Nemec]] (2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/dialog-kiparskih-oblik-s-sakralnim-prostorom.html|website=www.delo.si|accessdate=1. 5. 2026|title=Dialog kiparskih oblik s sakralnim prostorom|date=16. 8. 2017|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911174513/http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/dialog-kiparskih-oblik-s-sakralnim-prostorom.html|url-status=dead}}</ref>, [[Janez Lenassi]] (2018)<ref>{{Navedi splet|title=V kamen zapisane misli in čutenja|url=https://primorske.svet24.si/kultura/v-kamen-zapisane-misli-in-cutenja|website=primorske.svet24.si|date=2018-08-22|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref>, [[Zmago Posega]] (2019)<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Posega: preseganje izpovedi, ki bi bila atraktivna zgolj zaradi forme|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/zmago-posega-preseganje-izpovedi-ki-bi-bila-atraktivna-zgolj-zaradi-forme/497403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=P.|last=G}}</ref>, [[Jože Pohlen]] (2020)<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2020/08/12/hommage-a-joze-pohlen-petnajst-let-kasneje/|website=KRITIK.si|date=2020-08-12|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref>, [[Vasja Žbona]] (2021)<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2021/09/10/iz-zapuscine-kiparja-vasje-zbone-v-krizevniski-cerkvi/|website=KRITIK.si|date=2021-09-10|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}</ref>, [[Tone Demšar]] (2022)<ref>{{Navedi splet|title=V Križevniški cerkvi razstava Hommage A Tone Demšar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/v-krizevniski-cerkvi-razstava-hommage-a-tone-demsar/639554|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}</ref>. V okviru [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025]] je sodelovala v projektu predstavitve Zorana Mušiča.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/likovni-odmevi/64838717/175132096|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kot selektorica je sodelovala pri mednarodnih likovnih kolonijah in delavnicah.<ref name=":8" /> === Ohranjanje spomina na Negovana Nemca === Po smrti moža, kiparja Negovana Nemca (1947-1987) skupaj s sinovoma ohranja spomin na njegovo monumentalno kiparsko dediščino.<ref name=":4" /> Leta 2007 so v kiparjevem ateljeju uredili stalno zbirko Negovana Nemca v Biljah.<ref>{{Citat|title=Stalna zbirka del Negovana Nemca v Biljah pri NG, prispevek Mojce Dumančič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/3805319|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>https://www.mirenkras.si/kiparski-atelje-negovana-nemca</ref> Ob desetletnici smrti, leta. 1997, je sodelovala pri postavitvi in katalogu pregledne razstave na [[Grad Kromberk|gradu Kromberk]], ki jo je organiziral Goriški muzej.<ref>{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec: deset let pozneje, katalog pregledne razstave|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=1997|cobiss=69262592}}</ref> Ob dvajsetletnici smrti, leta 2007, je pripravila razstavo ''Dvajset let pozneje'' na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] skupaj s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|title=Nemčeva poetika v kamnu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/nemceva-poetika-v-kamnu/152145|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref>, ob tridesetletnici, leta 2017, pa razstavo ''Trideset let pozneje'' v [[Križevniška cerkev|Križevniški cerkvi v Ljubljani]] skupaj s Festivalom Ljubljana<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/96097269/HOMMAGE_NEGOVANU_NEMCU_TRIDESET_LET_POZNEJE_HOMMAGE_A_NEGOVAN_NEMEC_THIRTY_YEARS_ON|title=Hommage Negovanu Nemcu: 30 let pozneje (iz kataloga razstave)|date=2017|accessdate=30. 4. 2026|last=Nemec|first=Nelida}}</ref>. Organizirala je izdajo umetnikove monografije leta 1991 in zanjo uredila življenjepis, bibliografijo, pregled skupinskih in samostojnih razstav, nagrad in simpozijev ter katalog kiparskih del. Knjigo z naslovom ''Negovan Nemec'' je oblikoval [[Miljenko Licul]], fotografije pa so prispevali [[Milan Pajk]], [[Egon Kaše]] in Bogo Rusjan. Izšla je pri Znanstvenem inštitutu [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Ljubljana]], v sodelovanju z Goriškim muzejem in Galerijo Nemec.<ref>{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec|publisher=ZI FF UL, Goriški muzej, Galerija Nemec|year=1991|cobiss=23549952}}</ref> == Publikacije in objave o umetnikih == Leta 1982 je iz njene diplomske naloge nastala knjiga ''Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, s prikazom umetniških'' dosežkov na področju tovrstnega likovnega ustvarjanja in pregledom del, ki so nastala v obravnavanem času.<ref>{{Navedi knjigo|title=Javni spomeniki na Primorskem : 1945-1978|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Lipa, Trst; Založništvo tržaškega tiska, Nova Gorica; Goriški muzej|year=1982|cobiss=12973569}}</ref> Istega leta je o primorskih javnih spomenikih po letu 1945 pripravila večjo muzejsko razstavo.<ref name=":6" /> V knjižni obliki je izšla tudi njena vsebinsko razširjena doktorska disertacija, in sicer leta 2017 z naslovom ''Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja.''<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Založba Annales|year=2017|cobiss=293141760}}</ref> Je avtorica študij v monografijah in katalogih kiparjev in slikarjev: [[France Slana|Franceta Slane]]<ref>''France Slana: akvareli''. Goriški muzej, Goriške galerije, 1990</ref><ref>''France Slana''. Galerija Hest, 2000</ref><ref>''France Slana: Poslovni center Mercator Ljubljana, 24. september - 22. oktober 1998''. Mercator, 1998</ref>, Toma Vrana<ref>''Tomo Vran''. Pigmalion, 1999</ref>, [[Klavdij Palčič|Klavdija Palčiča]]<ref>''Palčič''. Pigmalion; Amata; Gip Art, 2003</ref><ref>Palčič, Klavdij, in Nelida Silič-Nemec. ''Klavdij Palčič: ilustracije in risbe: 17. februar - 9. marec 2000, Poslovni center Mercator''. Mercator, 2000</ref>, [[Rudi Skočir|Rudija Skočirja]]<ref>''Rudi Skočir''. Bogataj, 2013</ref>. Poglobljeno se je posvečala ustvarjalnemu opusu treh primorskih avtorjev: [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Kobilarna Lipica|year=1985|cobiss=1688812}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj, razstavni katalog|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Ars Fra Ma|year=2001|location=Ljubljana|cobiss=9197804|last2=Černigoj|first2=Teodor}}</ref>, Zorana Mušiča in Lojzeta Spacala<ref>{{Navedi knjigo|title=Kras v mojem spominu : [katalog stalne zbirke Galerije Lojzeta Spacala v gradu Štanjel]|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Javni zavod Komenski Kras|year=2018|location=Štanjel|cobiss=294470400|last2=Mirošič|first2=Drago|last3=Arnež|first3=Marko}}</ref><ref>„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.</ref><ref>„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.</ref><ref>Silič-Nemec, Nelida. „Spomin na velikega umetnika, ki je vznemirjal publiko in kritike: Avgust Černigoj - danes poteka 98 let od njegovega rojstva“. ''Primorski dnevnik'', let. 52, št. 186, 1996, str. 8.</ref>. === Objave in študije o Zoranu Mušiču === Zanimanje za umetniško pot rojaka z Goriškega, slikarja Zorana Mušiča, ki se je kot kot prvi modernistični slovenski umetnik uveljavil tudi na Zahodu, je izkazala s številnimi krajšimi in daljšimi objavami, eseji in študijami.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Citat|title=Zoran Mušič|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zwDy0LDzAw|date=2023-04-20|accessdate=2026-05-08|last=Video Oskar}}</ref> Njegov miselno-ustvarjalni svet je tudi predmet njene doktorske disertacije <ref name=":9" /> in strokovne monografije, ki je nastala na podlagi doktorske naloge<ref name=":10" />. Njena prva objava o Mušiču sega v leto 1984, ko je o njem napisala geslo za [[Primorski slovenski biografski leksikon]].<ref name=":13">Mušič Zoran (Anton). V: Primorski slovenski biografski leksikon,10 snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str.179-180.</ref> Takrat je še veljalo, da se je umetnik rodil v [[Gorica|Gorici]], kasneje pa se je tudi po njeni zaslugi razkrilo, da je bil rojen v [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovici]], v današnji občini Renče Vogrsko.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Druga tretjina vračanja Zorana Mušiča na|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=23248|website=www.primorskival.si|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref> Ob umetnikovi donaciji 140 del [[Grad Dobrovo|gradu Dobrovo]] v 90. letih<ref>{{Navedi splet|title=Telesa pokrajin: prva razstava del Zorana Mušiča se posveča Krasu in njegovim zgodnjim delom|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/telesa-pokrajin-prva-razstava-del-zorana-musica-se-posveca-krasu-in-njegovim-zgodnjim-delom/743843|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-08|language=sl|first=A.|last=P}}</ref>, je sodelovala pri ureditvi prve stalne zbirke Mušičevih del pri nas, odprte na tem gradu leta 1991<ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2023/02/10/obletnica-rojstva-zorana-musica-z-novo-razstavo-v-ng/|website=KRITIK.si|date=2023-02-10|accessdate=2026-05-08|language=sl-SI}}</ref> ter z Nacetom Šumijem in [[Zoran Kržišnik|Zoranom Kržišnikom]] napisala spremni katalog.<ref name=":14">Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča, Goriški muzej, 1991</ref> Zanj je prispevala umetnikove življenjepisne podatke in seznam razstavljenih del.<ref>{{Navedi knjigo|title=Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča|last=Šumi|first=Nace|publisher=Goriški muzej|year=1991|location=Nova Gorica|cobiss=24537344|last2=Kržišnik|first2=Zoran|last3=Nemec Šilič|first3=Nelida}}</ref> Kot poznavalka Mušičeve ustvarjalnosti in življenjske poti o njegovem delovanju večkrat tudi javno piše in razpravlja.<ref name=":7" /><ref>{{Citat|title=O življenju in delu Zorana Mušiča|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/175136218|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Mušič: Poezija tišine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zoran-music-poezija-tisine/|website=Noviglas|date=2018-06-27|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Mušiča je osebno poznala.<ref name=":15" /><ref name=":12" /> Na njeno pobudo so se leta 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici njegove smrti posebej poklonili umetnikovemu spominu: pripravili so razstavi o umetnikovem opusu, in sicer na [[Grad Štanjel|gradu Štanjel]], gradu Dobrovo v Brdih, ter digitalni razstavi v Mušičevi rojstni Bukovici in v Novi Gorici.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Na gradu Štanjel od petka prva od treh razstav Zorana Mušiča na EPK|url=https://www.primorski.eu/se/na-gradu-stanjel-od-petka-prva-od-treh-razstav-zorana-musica-na-epk-BI1864470|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-08|language=sl}}</ref> Koordiniral jih je njen sin, galerist Primož Nemec.<ref name=":16" /> Sama je bila avtorica razstav ''Telesa pokrajin'' v Galeriji Lojzeta Spacala v štanjelškem gradu ter ''Pokrajina teles'', ki je bila na ogled v prenovljenem gradu Dobrovo. »''Po 34 letih se z obema razstavama Mušič vrača domov na Goriško, na Kras in v Brda, v kraje, kjer se je rodil in ki so na poseben način zaznamovali njegovo dolgo ustvarjalno življenje'',« je ob tem dejala Nelida Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na EPK poklon Mušiču s tremi razstavami|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-epk-poklon-musicu-s-tremi-razstavami-LM1853409|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref name=":15" /> Velja tudi za "ambasadorko dela Zorana Mušiča". O tem pravi: "''Premalo se zavedamo, da je Zoran Mušič eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so se zapisali v svetovno zgodovino in med najpomembnejše slikarje moderne umetnosti. Umetnik, ki si ga lastijo tako Francozi kot Italijani, je samo Sloveniji pokazal svoje veliko srce''."<ref name=":7" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nemec, Nelida}} [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] ey65ux67o1qw0b1nxng6xmxpb62yxzi 0 107997 6752375 6694227 2026-09-18T08:48:30Z Gnooi 106999 /* Znani krajani */ 6752375 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zgornja Besnica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zgornja Besnica |geopedia=#L410_T13_F10103622_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 33.13 |latNS = N | longd = 14 |longm = 15 |longs = 53.67 |longEW = E |najdisi=Zgornja+Besnica,+4201 |slika=Zgornja Besnica Slovenia 1.jpg |povrsina=16,95 |prebivalstvo=865 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=508,8 |postna=4201 |posta=Zgornja Besnica |obcina=Kranj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Zgornja Besnica''' je [[naselje]] v [[mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]]. ==Sklici== {{sklici}} == Znani krajani == * [[Tilen Lotrič]], glasbenik * [[Vesna Fabjan]], smučarska tekačica * [[Žiga Jelar]], smučarski skakalec == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} == Zunanje povezave == {{škrbina-naselje-sl}} {{Mestna občina Kranj}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgornja Besnica, Kranj| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Zgornja Besnica]] n4gimweqca2thsvu2kn3pa1qrbotnok 0 116626 6752402 6704968 2026-09-18T10:04:47Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6752402 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[literarni zgodovinar|literarnih zgodovinarjev]], teoretikov, kritikov in urednikov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[Kozma Ahačič]] - ([[Smilja Amon]]) - [[Emica Antončič]] - [[Irena Avsenik Nabergoj]] == B == [[Karel Bačer]] † - [[Drago Bajt]] - [[Júlia Bálint Čeh]] - [[Varja Balžalorsky Antić]] - [[David Bandelj]] - [[Štefan Barbarič]] † - [[Janko Barle]]?† - [[Wilhelm Baum]] - [[Nataša Bavec]] - [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] - [[Venceslav Bele]] † - [[Vinko Beličič]] † - [[Branko Berčič]] † - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] † - [[France Bernik]] † - [[Marianna Leonidovna Beršadska|Marianna Beršadska]] - [[Cvetka Bevc]]? - [[Matjaž Birk]] - [[Aleksandra Bizjak]] - [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] - [[Jason Blake]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Milena Mileva Blažić]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Matej Bogataj]] - [[Franček Bohanec]] † - [[Etbin Bojc]]?†- [[Silvija Borovnik]] - [[Marja Boršnik]] † - [[Blanka Bošnjak]] - [[Andrej Božič]] - [[Zoran Božič]] † - [[Janko Bratina]] † - [[Igor Bratož]] - [[Lojzka Bratuž]] † - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † - [[Martin Brecelj]] - [[Mihael Bregant]] † - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić (Šermazanova)]] † - [[Maruša Brozovič]] - [[Vinko Brumen]] † - [[Štefka Bulovec]] † - [[Stanko Bunc]] † - [[Liljana Burcar]] - [[Franca Buttolo]] == C == [[Bartolomeo Calvi]] † - [[Andrej Capuder]] † - [[Fran Celestin]] † - [[Jadranka Cergol]]? - [[Emil Cesar]] † - [[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] † - [[Breda Cigoj-Leben]] † - [[Henry Cooper]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] † - [[Arduino Cremonesi Pillepich]] † - [[Arturo Cronia]] † - [[Zoltán Csuka]] † - [[Vinko Cuderman]]?† - [[Miljana Cunta]] ? == Č == [[Jasna Čebron]] - [[Jožica Čeh|Jožica Čeh Steger]] - [[Lučka Čehovin]] † - [[Danica Čerče]] - [[Matija Čop]] † - [[Jože Čuješ]] † - == D == [[Roberto Dapit]] - [[Zdzisław Darasz]] - [[Aleš Debeljak]] † - [[Anton Debeljak]] † - [[Renata Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] † - [[Mara Debeljuh Poldini]] † - [[Jože Debevec]] † - [[Mira Delavec]] - [[Tadeja Dermastja]] - [[Monika Deželak Trojar]] - [[Tamara Ditrich]]? - [[France Dobrovoljc]] † - [[Nina Ditmajer]] - [[Alenka Divjak]] - [[Igor Divjak]] - [[Ivan Dolenc]] † - [[Janez Dolenc]] † - [[Jože Dolenc]] † - [[Ivan Dolenec]]?† - [[Marjan Dolgan]] - [[Milan Dolgan]] - [[Darko Dolinar]] † - [[Ivan Dornik]] † - [[Marijan Dović]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] † - [[Drago Druškovič]] † - [[Marko Dvořak]] == E == [[Theodor Elze]] † - [[Jožef Kalasanc Erberg]] † - [[Fran Erjavec (urednik)]] † - [[Manca Erzetič]] == F == [[Jože Faganel]] - [[Patrizia Farinelli]] - [[Silvo Fatur]] - [[Andrej Fekonja]] † - [[Janko Ferk]] - [[Fedora Ferluga Petronio]] † - [[Jurij Fikfak]] - [[Aleksandar Flaker]] † - [[Jože Filo]] † - [[Leonora Flis]] - [[Leja Forštner]] - [[Maja Francé]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] == G == [[Mateja Gaber]] - [[Dejan Gabrovšek]] - [[Michelle Gadpaille]] - [[Kajetan Gantar]] † - [[Andra Gavrilović]] † - [[Gerhard Giesemann]] † - [[Wolfgango Giusti]] † - [[Mihael Glavan]] † - [[Alenka Glazer]] † - [[Janko Glazer]] † - [[Karol Glazer]] † - [[Joža Glonar]] † - [[Helga Glušič]] † - [[Marjetka Golež Kaučič]] - [[Alenka Goljevšček Kermauner]] † - [[Andraž Gombač]] - [[Miroslav Gorše]] † - [[Ivan Grafenauer]] † - [[Niko Grafenauer]] - [[Olga Grahor]] † - [[Igor Grdina]] - [[Jože Gregorič]] † - [[Franc Grivec]] † - [[Janez Grm]] - [[Meta Grosman]] - [[Milan Grošelj]] † - [[Nada Grošelj]] - [[Karel Gržan]] - [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † - == H == [[Jernej Habjan]] - [[Fabjan Hafner]] † - [[Stanislav Hafner]] † - [[Dragica Haramija]] - [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] † - [[Miran Hladnik]] - [[Jasna Honzak-Jahić]] - [[Darja (Darinka) Hribar]] - ([[Spomenka Hribar]] - [[Tine Hribar]]) - == I == [[Fran Ilešič]] † - [[Iztok Ilich]] - [[Darko Ilin]] - [[Gregor Inkret]] - [[Andrej Inkret]] † - [[Andreja Inkret]] - [[Aleksander Isačenko]] † == J == [[Manfred Jähnichen]] † - [[Vilenka Jakac Bizjak]] - [[Bogo Jakopič]] - [[Gašper Jakovac]] - [[Marija Jamar-Legat]] † - [[Zoltan Jan]] - [[Stanko Janež]] † - [[Anton Janežič]] † - [[Helena Janežič]] - [[Anton Janko]] - [[Marija Javor Briški]] - [[Miha Javornik]] † - [[Saša Jazbec]] - [[Alojz Jembrih]] - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Robert Jereb]] - [[Barbara Jesenovec]] - [[France Jesenovec]] † - [[Martin Jevnikar]] † - [[Iva Jevtić]] - [[Andraž Jež]] - [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Jožica Jožef Beg]] -[[Hermina Jug Kranjec]] † - [[Mirko Jurak]] † - [[Janko Jurančič]] † - [[Tomaž Jurca]]? - [[Franci Just]] - [[Marko Juvan]] - [[Friderik Juvančič]] † == K == [[Anton Kacin]] † - [[Marija Kacin]] - [[Andrej Kalan]] † - [[Natalia Kaloh Vid]] - [[Pavel Karlin]]?† - [[Jože Kastelic]] † - [[Franc Kejžar]] - [[Jakob Kelemina]] † - [[Jakob J. Kenda]] - [[Victor Kennedy]] - [[Taras Kermauner]] † - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Marija Kiauta]]?† - [[France Kidrič]] † - [[Eugen Kinkela]]? - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]]? † - [[Ludvik Klakočer]]?† - [[Julij Kleinmayr]] † - [[Katja Klopčič Lavrenčič]] - [[Viktor Fereri Klun]] † - [[Matjaž Kmecl]] - [[Seta Knop]] - [[Gregor Kocijan]] † - [[Marjana Kobe]] † - [[France Koblar]] † - [[Katja Kobolt]] - [[Matic Kocijančič]] - [[Kristina Kočan]] - [[Ferdo Kočevar]] † - [[Petra Kodre]] - [[Janez Kolenc (pisatelj)]] - [[Petra Kolmančič]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Mojca Kompara Lukančič]]? - [[Rudi Koncilija]] - [[Vesna Kondrič Horvat]] - [[Metka Kordigel]] Aberšek - [[Evald Koren]] † - [[Andrej Koritnik]] - [[Alenka Koron]] - [[Rajko Korošec]] † - [[Petra Koršič]]? - [[Jože Koruza]] † - [[Dejan Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Matevž Kos]] - [[Erwin Köstler]] - [[Marija Kostnapfel]] - [[Niko Košir]] † - [[Miran Košuta]] - [[France Kotnik]] † - [[Janko Kotnik]] † - [[Stanko Kotnik]]?† - [[Ciril Kovač]] - [[Zvonko Kovač]] - [[Krištof Jacek Kozak]] - [[Primož Kozak]] † - [[Marija Kozar Mukič]] - [[Tina Kozin]] - [[Alenka Koželj]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Lojze Krakar]] † - [[Boža Krakar Vogel]] - [[Lado Kralj]] † - [[Vladimir Kralj]] † - [[Igor Kramberger]] - [[Marijan Kramberger]] † - [[Petra Kramberger]] - [[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † - [[Jože Krašovec]] - [[Bogomila Kravos]] - [[Marko Kravos]] - [[Bratko Kreft]] † - ([[Lev Kreft]]) - [[Gregor Krek]] † - [[Mojca Krevel]] - [[Mirko Križman]]?† - [[Monika Kropej]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]] † - [[Zmaga Kumer]] † - [[Ciril Kutin]] † - [[Ivan Kunšič]] † - [[Niko Kuret]] † - [[Jože Kurinčič]] - [[Jernej Kusterle]] - [[Mateja Kušej]] == L == [[Andrijan Lah]] † - [[Ivan Lah]]?† - [[Klemen Lah]] - [[Ivana Latković]] - [[Janko Lavrin]] † - [[Mihael Lazar]]? - [[Anita Laznik]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Lino Legiša]] † - [[Meta Lenart Perger]] - [[Fran Levec]] † - [[Fran Levstik]] † - [[Lea Lipar]] - [[Jože Lipnik]] - [[Engelbert Logar]] - [[Janez Logar]] † - [[Janko Lokar]] † - [[Metka Lokar]] - [[Tom Ložar]] - [[Dušan Ludvik]] † - [[István Lukács]] - [[Matjaž Lunaček]] - [[Aleksandra Lutar Ivanc]]? == M == [[Ivan Macun]] † - [[Joža Mahnič]] † - [[Gabriel Majcen]]?† - [[Lucija Mandić]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Darja Marinšek]] - [[Franjo Marn]] † - [[Josip Marn]] † - [[Janez Marolt]] - [[Juraj Martinović]] - [[Breda Marušič]] - [[Vanesa Matajc]] - [[Tamara Matevc]] - [[Giovanni Maver]] † - [[Igor Maver]] - [[Milko Matičetov]] † - [[Ivan Mazovec]] † - [[Mira Medved]] - [[Mojca Medvedšek]] - [[Stane Melihar]] † - [[Marija Mercina]] - [[Boris Merhar]] † - [[Ivan Merhar]]?† - [[Bruno Meriggi]] † - [[Pavle Merkù]] † - [[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Marija Mitrović]] - ([[Rastko Močnik]]) - [[Janko Moder]] † - [[John Modic]] † - [[Marijan Mole]] † - [[Dušan Moravec]] † - [[Uroš Mozetič]] † - [[Anja Mrak]] - [[Špelca Mrvar]] - [[Jože Munda]] † - [[Matija Murko]] † == N == [[Irena Avsenik Nabergoj]] - [[Vlado Nartnik]] - [[Krešimir Nemec]] - [[Bernard Nežmah]] - [[Boris A. Novak]] - [[Lojze Novak]] † - [[Luka Novak]] - [[Vilko Novak]] † - [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † - [[Irena Novak-Popov]] - [[Erich Nussbaumer]] == O == [[Vida Obad]] - [[Anton Ocvirk]] † - [[Matija Ogrin]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj (Miklavž) Omersa]] † - [[Tomaž Onič]] - [[Božena Orožen]] † - [[Iztok Osojnik]] - [[Vladimir Osolnik]] † - [[Ludovik Osterc Berlan]] † - [[Anton Oven]] † - [[Irma Ožbalt]] - == P == [[Vlasta Pacheiner-Klander]] † - [[Jožef Pajek]] † - [[Janko Pajk]] † - [[Pero Pajk]] † - [[Jaroslav Pánek]] - [[Boris Paternu]] † - [[Herbert Paulitsch]] - [[Avgust Pavel]] † - [[Darja Pavlič]] - [[Tina Pečovnik Žakelj]] - [[Tone Perčič]] - [[Urška Perenič]] - [[Metka Peserl]] - [[Nina Petek]]? - [[Vlado Peteršič]] †- [[Fran Petrè]] † - [[Jerneja Petrič]] - [[Mateja Pezdirc Bartol]] - [[France Pibernik]] † - [[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † - [[Miha Pintarič]] - [[Nataša Pirih Svetina]]? - [[Avgust Pirjevec]] † - [[Dušan Pirjevec]] † - [[Marija Pirjevec]] - [[Makso Pirnat]] † - [[Marjeta Pisk]] - [[Katarina Podbevšek]] - [[Blaž Podlesnik]] - [[Timothy Pogačar|Tim(othy) Pogačar]] - [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] † - [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] † - [[Marko Pohlin]] † - [[Gizela Polanc Podpečan]] - [[Denis Poniž]] - [[Martina Potisk]] - [[Marcello Potocco]] - [[Jasna Potočnik Topler]] - [[Majda Potrata]] - [[Breda Požar]] † - [[Vasja Predan]] † - [[Barbara Pregelj]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † - [[Ivan Pregelj]] † - [[Eva Premk Bogataj]] - [[Francka Premk]] - [[Tone Pretnar]] † - [[Tom Priestly]] - [[Ivan Prijatelj]] † - [[Irena Prosenc]] Šegula - [[Erich Prunč|Erik Prunč]] † - [[Josip Puntar]] † - [[Vilma Purič]] == R == [[Jože Rajhman]] † - [[Atilij Rakar]] † - [[Milan Rakočević]] † - [[Miroslav Ravbar]] † - [[Vladimira Rejc]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Barbara Rigler]] - [[Jevgenija Rjabova]] † - [[Maks Robič]] - [[Tatjana Rojc]] - [[Janez Rotar]] † - [[Andrej Rozman]] - [[Anton Rožič]] † - [[Megi Rožič]] - [[Nejc Rožman Ivančič]] - [[Jutka Rudaš]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] † - [[Marijan Rupert]] - [[Maja Ilinična Ryžova]] == S == [[Natasha Sajé]] - [[Miran Sajovic]]? - [[Igor Saksida]] - [[Irena Samide]] - [[Drago Samec]] - [[Janez Scheinig]] (Šajnik)† - [[Peter Scherber]] - [[Aleksandra Schuller]] - [[Goran Schmidt]] - [[Drago Sedmak]] - [[Ivana Slamič]] - [[Malina Schmidt Snoj]] - [[Elisabeth Seitz]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † - [[Barbara Simoniti]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]]? - [[Anja Skapin]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Joanna Sławińska]] - [[Anton Slodnjak]] † - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] † - [[Marijan Smolik]] † - [[Maja Smotlak]] - [[Vid Snoj]] - [[Julija Sozina]] - [[Aleksandar Spasov]] † - [[Marija Spieler]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - ([[Janez Stanek]])† - [[Leopold Stanek]]?† - [[Janez Stanonik]] † - [[Marija Stanonik]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Nadežda Starikova]] - [[Dragi Stefanija]] † - [[Bojana Stojanović-Pantović]] - [[Andrej Stopar]] - [[Borut Stražar]] - ([[Janez Strehovec]])† - [[Janez Strutz|Janez/Johann Strutz]] † - [[Katja Sturm-Schnabl]] - [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Magdalena Svetina Terčon]]? == Š == [[Maja Šabec]] - [[Josef Pavol Šafárik]] † - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Dragan Šanda]] † - [[Ivan Šavli]] † - [[Drago Šega]] † - [[Slavo Šerc]] - [[Jože Šifrer]] † - [[Stanko Šimenc]] † - [[Alen Albin Širca]] - [[Stanko Škerlj]] † - [[Simona Škrabec]] - [[Jola Škulj]] - [[Janko Šlebinger]] † - [[Neva Šlibar]] - [[Matej Šmalc|Matej (]][[Matevž Šmalc|Matevž) Šmalc]] † - [[Jakob Šolar]] † - [[Mojca Šorli]] - [[Miran Špelič]]? - [[Anamarija Šporčič]] - [[Rozka Štefan]] † - ([[Marcel Štefančič]]) - ([[Katarina Šter]]) - [[Karel Štrekelj]] † - [[Janez Štruc/]]Johann Strutz - [[Miran Štuhec]] - [[Franc Šturm]]? † - [[Rapa Šuklje]]? † - [[Jasmina Šuler-Galos]] - [[Andrej Šurla]] == T == [[Zora Tavčar]] † - [[Janko Tavzes]] † - [[Bogo Teplý]] † - [[Marko Terseglav]] - [[Bożena Tokarz]] - [[Emil Tokarz]] - [[Nužej Tolmaier]] † - [[Tanja Tomazin]] - [[Blaž Tomaževič]] † - [[Špela Tomažinčič]] - [[Roman Tominec]] † - [[Josip Tominšek]] † - ([[Jože Toporišič]] †) - [[Tomaž Toporišič]] - [[Ana Toroš]] - [[Janez Trdina]] † - [[Silva Trdina]] † - [[Gašper Troha]] - [[Vera Troha]] - ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) † - [[Olga Trtnik]] por. Rossettini † - [[Karel Vladimir Truhlar]] † - [[Vladka Tucovič Sturman]] - [[Alojz Turk]] † - [[Boštjan M. Turk]]? == U == [[Umberto Urbani]] † - [[Viljem Urbas]] † - [[Milena Uršič]] † == V == [[Janez Valjavec]] † - [[Sergej Valijev]] - [[Janez Vajkard Valvasor]] † - [[József Varga]]? - [[Francka Varl]]-Purkeljc? - [[Marjeta Vasič]]-[[Pirjevec]] † - [[Mirko Vasle]] - [[Aleš Vaupotič]] - [[Alenka Veler]]? - [[Gleb Verč]] - [[Ivan Verč]] - [[Zvone Verstovšek]] † - [[Branislava Vičar]] - [[Fran Vidic]] † - [[Josip Vidmar]] † - [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luka Vidmar]] - [[Jonatan Vinkler]] - [[Špela Virant]] - [[Jani Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Primož Vitez]] - [[Anton Vodnik]] † - [[France Vodnik]] † - [[Božo Vodušek]] † - [[Zlata Vokač Medic]] † - [[Dušan Voglar]] † - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Edi Vrečko]]?- [[Janez Vrečko]] - ([[France Vreg]]) † == W == [[Josip Wester]]? † - [[Fran Wiesthaler]] † - [[Frank Wollman]] † == Z == [[Blaž Zabel]] - [[Igor Zabel]] † - [[Pavle Zablatnik]] † - [[Urša Zabukovec]] - [[Franc Zadravec]] † - Jože Zadravec (1939-2023) † - [[Neža Zajc]] - [[Fran Zakrajšek]] † - ([[Boris Ziherl]] †) - [[Stanislav Zimic]] † - [[Črtomir Zorec]] † - [[Barbara Zorman]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Alojzija Zupan Sosič]] - ([[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]]) - Simon Zupan - [[Tomo Zupan]] † - [[Vinko Zupan]] - [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] † - [[Nina Zver]] == Ž == [[Jošt Žabkar]] - [[Monika Žagar]] - [[Alenka Žbogar]] - [[Marjeta Žebovec]] - [[Andrejka Žejn]] - [[Vita Žerjal Pavlin]] - [[Avgust Žigon]] † - [[Joka Žigon]] † - [[Tanja Žigon]] - [[Janja Žitnik]] - ([[Slavoj Žižek]]?) - [[Janja Žmavc]]? - [[Jakob Žnidaršič]] - [[Josip Žontar]] † - [[Igor Žunkovič]] - [[Jernej Županič]]? == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji]] *[[seznam slovenskih mladinskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] *[[seznam slovenskih dramaturgov]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[klasična filologija]] *[[romanistika]] na Slovenskem: [[italijanistika]], [[francistika]], [[hispanistika]] in [[luzitanistika]] *[[germanistika]] na Slovenskem z nedrlandistiko in skandinavistiko *[[slavistika]] (srbohrvatistika, [[makedonistika]], [[bolgaristika]], [[rusistika]], [[ukrajinistika]], [[polonistika]], [[bohemistika]], [[slovakistika]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih bibliografov]] *[[seznam slovenskih cankaroslovcev]] *[[seznam prešernoslovcev]] *[[Prešernoslovje]] *[[seznam slovenskih etnologov]] *[[seznam slovenskih folkloristov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih filozofov]] *[[seznam slovenskih sociologov]] *[[seznam slovenskih učiteljev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|*]] g7ecei5rnfsqjqoij79jwg7tx0ap85g 0 124957 6752419 6539028 2026-09-18T11:06:29Z ~2026-45085-22 264465 /* Drugod */ 6752419 wikitext text/x-wiki '''Gaj''' je lahko: {{TOCright}} * [[Gaj (gozd)|gaj]], redek, negovan gozd * [[Murska Sobota|Gaj]], predel Murske Sobote * Gaj, 364 m visok [[vrh]], 1 km vzhodno-severovzhodno od kraja [[Raztez]] in 1,1 km severo-severozahodno od kraja [[Gorica pri Raztezu]] * [[Fidov gaj]], [[Solčava]] * [[Gaj zaslužnih občank in občanov]], [[Krško]] * [[Mozirski gaj]], botanični vrt, park cvetja in etnografski muzej na prostem * [[Prešernov gaj]], park v [[Kranj]]u * [[Resslov gaj]], na pobočjih Jurjevega hriba nad Debelim rtičem * [[Sončni gaj]], nudistični kamp v [[Terme Banovci|Termah Banovci]] * [[Šunikov vodni gaj]], v dolini [[Lepena|Lepene]] * [[Triglavski gaj]], [[Mojstrana]] * [[Trnovski gaj]] pri vasi [[Brezje]] v [[Posavje|Posavju]] * [[Zeleni Gaj]], [[Terme Banovci]] * [[Pot v Zeleni gaj]], ulično ime v [[Zalog, Ljubljana|Zalogu]] pri Ljubljani * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]], Mestna občina Maribor * Krajevna skupnost [[Pragersko]]-Gaj, Občina Slovenska Bistrica * [[Poligon Gaj]] (''Mobikrog''), prenovljena 2 km dolga in najdaljša avto-moto dirkalna steza v Sloveniji, tik ob vojaškem [[Letališče Cerklje ob Krki|letališču Cerklje ob Krki]] == Naselje == === Slovenija === * [[Gaj, Brežice|Gaj]], Občina Brežice * [[Gaj, Slovenska Bistrica|Gaj]], Občina Slovenska Bistrica * [[Gaj, Šmarje pri Jelšah|Gaj]], Občina Šmarje pri Jelšah * [[Gaj nad Mariborom]], Mestna občina Maribor * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]], Občina Kidričevo * [[Pot v gaj]], romsko naselje pri [[Šmihel pri Novem mestu|Šmihelu]], del Novega mesta === Hrvaška === * [[Borongaj]], mestni predel Zagreba * [[Savski gaj]], mestni predel Zagreba * [[Deringaj]] * [[Resnički gaj]], predmestje Zagreba (pri Resniku) * [[Tomingaj]] * [[Zokov Gaj]] === Drugod === * [[Gaj, Kovin|Gaj]], Občina Kovin, Srbija * [[Motički Gaj]], Občina Žabljak, Črna Gora * [[Vračev Gaj]], [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], Srbija == Osebno ime == * [[Gaj (ime)|Gaj]], moško osebno ime * [[Papež Gaj|Gaj]], papež * [[Gaj Avgust Oktavijan]], rimski politik in cesar, Cezarjev pranečak * [[Gaj Grakh Sempronij]], rimski politik in tribun * [[François-Noël Babeuf|Gaj Grakh]] (''Gaius Grakhus'' ali ''Grakh Babeuf''), psevdonim Françoisa-Noëla Babeufa * [[Gaj Julij Cezar]], rimski politik, vladar in vojskovodja, po katerem se imenuje vladarski naziv cesar * [[Gaj Valerij Katul]], rimski pesnik * [[Gaj Vidmar]], slovenski psiholog, univerzitetni profesor * [[Gaj Žmavc]], slovenski koreograf == Priimek == * [[Ljudevit Gaj]], hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, izumitelj [[gajica|gajice]] {{razločitev}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] n596di0rht51t38uatapl3b34dccun2 0 136365 6752141 6717092 2026-09-17T15:32:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Nikolaj Vasiljevič Gogolj |native_name=Микола Васильович Гоголь ([[ukrajinščina|ukrajinsko]])<br/>Николай Васильевич Гоголь ([[ruščina|rusko]]) |image=<!--wikipodatki--> |caption= |birth_date=<!--wikipodatki--> |birth_place=<!--wikipodatki--> |death_date=<!--wikipodatki--> |death_place=<!--wikipodatki--> }} '''Nikolaj Vasiljevič Gogolj''' [nikoláj vasíljevič gógolj] ([[ruščina|rusko]] Николай Васильевич Гоголь, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] Микола Васильович Гоголь), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] in [[Dramatika|dramatik]] [[Ukrajina|ukrajinskega porekla]], * [[1. april]] [[1809]], [[Veliki Soročinci]], [[Ruski imperij]] (danes [[Ukrajina]]), † [[4. marec]] [[1852]], [[Moskva]], Ruski imperij (danes [[Rusija]]). == Življenje == Gogolja, ki se je rodil v znani [[plemstvo|plemiški]] družini Gogolj-Janovski, je deloval v literarnem obdobju med [[romantika|romantiko]] in [[realizem|realizmom]], pisal pa je v gotski prozi. Gogoljev oče je pisal poezijo v [[Ukrajinščina|ukrajinščini]] ter [[Ruščina|ruščini]] ter pisal amaterske igre. Njegova družina je uporabljala ukrajinščino, ruščino ter [[Poljščina|poljščino]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Russia's People of Empire: Life stories from Eurasia, 1500 to the present|url=https://archive.org/details/russiaspeopleofe0000unse|last=Bojanowska|first=Edyta|publisher=Indiana University Press|year=2012|isbn=978-0-253-00176-4|page=[https://archive.org/details/russiaspeopleofe0000unse/page/160 160]}}</ref> Med letoma 1818 in 1819 je študiral na Poltavski strokovni šoli (Poltavska gubernija, Ruski imperij, danes [[Poltavska oblast]], Ukrajina), med letoma 1821 in 1828 pa je študiral v Nižinski gimnaziji za višje znanosti (danes Državna univerza Gogolja v Nižinu). Med študijem na tej gimnaziji je prvič nastopil kot igralec in režiser na odru gimnazijskega gledališča. V gimnaziji je Gogolj najraje študiral ukrajinsko zgodovino, ljudske ukrajinske tradicije in ustno ljudsko umetnost svojega naroda. Informacije o ljudski ustni umetnosti je zbiral ne samo iz knjig, temveč na tržnicah med ljudmi. Med tem ko je živel in študiral v mestu Nižinu, je v tedanjih literarnih revijah izdal svoja prva literarna dela. Iskal je nove možnosti zase kot pesnika in pisatelja in 1828 je odpotoval v [[Peterburg|Peterburg (Ruski imperij, danes Rusija).]] Zaradi finančnih težav je nastopil službo državnega uradnika. V tem času so različne literarne revije izdajale njegova dela, napisana v romantičnem slogu z bogatimi zanimivimi elementi ukrajinske ljudske umetnosti in tradicij. 1833 je Gogolj prosil za položaj profesorja zgodovine na Kijevski univerzi Svetega Volodimira (Kijev, Ukrajina), kar mu ni uspelo. 1835 je dobil položaj oz. službo kot profesor zgodovine na Imperatorski univerzi v Peterburgu, a se je kmalu odločil, da se bo posvetil dramaturgiji in književnosti. Veliko je tudi [[potovanje|potoval]] v tujino in nekaj časa živel v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], zlasti Nemčiji, Franciji, Italiji in Švici. Obiskal je tudi [[Jeruzalem]]. 1848 se je vrnil v Ruski imperij in nadaljeval z drugim delom Mrtvih duš. Proti koncu življenja je zapadel v verstvo, imel je tudi duševno krizo, povezano s smrtjo svojega najbližjega prijatelja. Umrl je leta 1852. Gogolj velja tudi za velikega slovanofila. Za slovenskega bralca je zanimiva omembe Trsta v pismu materi, ki ga je Gogolj poslal poleti 1839 med svojim bivanjem na Dunaju: »Trst je živahno trgovsko mesto, kjer je polovica Italijanov, polovica Slovanov, ki govorijo skoraj rusko - jezik zelo blizu naši maloruščini.{{Efn|''Maloruščina'' je arhaičen izraz za ukrajinščino, ki se je tedaj uporabljal za jezik na področju t.i. Malorusije, ki je obsegala del današnje Ukrajine. Danes je raba izraza ''malorus'' zaznamovana kot šovinistična<ref>{{Navedi splet|url=https://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=28576|title=МАЛОРОС|accessdate=2024-02-27|website=ushakovdictionary.ru|publisher=Толковый словарь Ушакова|archive-date=2024-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240227111553/https://ushakovdictionary.ru/word.php?wordid=28576|url-status=dead}}</ref> in žaljiva<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-40653913|title=Russia rejects new Donetsk rebel 'state'|publisher=[[BBC News]]|date=19 July 2017|access-date=4 August 2019|archive-date=5 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190405105311/https://www.bbc.com/news/world-europe-40653913|url-status=live}}</ref>. V slabšalnem smislu se uporablja tudi za Ukrajince, ki so bolj zvesti Rusiji kot lastnemu narodu.}} Lepo Jadransko morje je pred menoj«.<ref name="Slovani">{{Navedi splet|url=https://www.domgogolya.ru/science/researches/1141/|title=Гоголь о единстве славян |trans-title=Gogolj o enotnosti Slovanov | author= Виноградов И. А. |year=2012 |lang=ru }}</ref> == Književni razvoj == Prvič se je pojavil v listu ''Domovinski zapiski'' z romantično-[[folklora|folklornimi]] [[črtica (književnost)|črticami]] in pri priči osvojil bralce in [[literarna kritika|literarno kritiko]]. Naslednje povesti so bile trpkejše, vendar bolj življenjske, romantične edino v fantastični sprijaznitvi z usodo in odsevu vsakdanjosti; iz tega časa je tudi ''Taras Buljba'', delo, v katerem je avtorja prevzelo svobodoljubje, častiljubje in rodoljubnost njegovih [[Kozaki|kozaških]] prednikov. Ruska imperija je močno cenzorirala besedilo Tarasa Buljbe v interesu carske ideologije. Prizorišče Ruske imperije je Gogolj oživil z galerijo neprekosljivo karakteriziranih likov v romanu ''Mrtve duše'' (s sodobnega stališča je prikazal [[podeželje|podeželske]] plemiče, ki so v svoji [[pohlep]]nosti in [[zaostalost]]i že kar groteskno čudaški) in v [[komedija|komediji]] ''Revizor'' (predstavil je provincijsko [[birokracija|birokracijo]], njeno koristoljubnost, pokvarjenost in brezobzirnost, s katero ohranja in krepi svoj položaj). Pozneje se je, skorajda prestrašen zaradi grozot, ki jih je pokazal v svojih delih, začel [[kes]]ati pred samim seboj in [[družba|družbo]] in je napisal knjigo ''Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji''. Zaman je poskušal mračno podobo Ruske imperije narediti svetlejšo in ustvariti pozitivne junake. Roko odrešitve mu je podal [[Visarjon Grigorjevič Belinski|Belinski]] v znamenitem pismu in ga skušal zadržati, da se ne bi zadušil v lastnem obupu, vendar zaman. Nekaj dni pred smrtjo je Gogolj uničil rokopis drugega zvezka ''Mrtvih duš''. Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj [[ruska književnost|ruske umetniške proze]]. Njegova dela so primer grotesknega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z [[groteska|grotesko]]. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z [[morala|moralnimi]], [[kritika|kritičnimi]] in [[duhovnost|duhovnimi]] cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem. == Raba jezika == Gogolj je v nasprotju z nekaterimi sodobniki{{efn|Leta 1827 je profesor [[Mihail Maksimovič]] izdal zbirko »[[Maloruske pesmi]]«. Leta 1840 je izšel »[[Kobzar]]« [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]], ki ga je takratna javnost zelo dobro sprejela.<ref name="Slovani" />}} pisal v ruščini, vendar ima njegovo pisanje nedvomno ukrajinsko komponento. Posebnost Gogoljevega jezika izhaja iz jezikovne dihotomije, ki izraža soobstoj in interakcijo dveh različnih elementov. Začetna jezikovna dvojnost se je skozi ustvarjalni proces preoblikovala v značilen slog in bistveno vplivala na Gogoljevo edinstveno mesto v ruski literaturi ter na njegovo vlogo pri razvoju ruskega knjižnega jezika.<ref name="Barabaš2010" /> V svojem delu je Gogolj pogosto črpal iz lokalnih motivov. Dela, ki so prikazovala življenje ukrajinskega naroda, ukrajinske ljudske tradicije, so imela v dodatku Gogoljeve slovarje – za boljše razumevanje ukrajinskih besed, imen, nazivov. Gogolj je izrazil, da se včasih počuti kot tujec v jeziku, ki mu je znan, vendar ne materni, a obenem menil, da bosta nepopolno znanje ukrajinščine in »nerazvitost« tedanjega ukrajinskega knjižnega jezika kot celote postala ovira na njegovi pisateljski poti. Nekateri sodobniki so ga obtoževali »onesnaževanja« ruščine z »barbarizmi« in »provincializmi« (npr. N. Polevoj, O. Senkovskij, F. Bulgarin), drugi pa da ne zna lastnega jezika (npr. Ševčenko).<ref name="Barabaš2010" /> Gogolj je zastopal mnenje, da je potrebno krepiti enoten ruski jezik,{{efn|[[Grigorij Danilevski]] v eseju »Srečanje z Gogoljem« govori o Gogoljevem pogovoru z [[Josip Bodjanski|Josipom Bodjanskim]]: * »Pisati moramo v ruščini, prizadevati si moramo za podporo in krepitev enega, suverenega jezika za vsa naša sorodna plemena. Dominanta za Ruse, Čehe, Ukrajince in Srbe bi morala biti ena sama svetinja – jezik Puškina, tako kot je Evangelij za vse kristjane ...« * »Mi, Malorusi in Rusi, potrebujemo eno poezijo, mirno in močno,« je nadaljeval Gogolj, »neminljivo poezijo resnice, dobrote in lepote.« Ševčenka poznam in ljubim kot rojaka in nadarjenega umetnika; Sam sem uspel na nek način pomagati pri prvem urejanju njegove usode. Toda naši modri možje so ga uničili in ga potisnili v dela, ki so bila tuja pravemu talentu. Še vedno žvečijo že zdavnaj zavržene evropske prežveke. Rus in Malorus sta duši dvojčkov, ki se dopolnjujeta, sorodnika in enako močna. Nemogoče je dati prednost enemu pred drugim. Ne ... to ni tisto, kar potrebujemo, to ni to. Kdor zdaj piše, naj ne razmišlja o razdoru; najprej se mora postaviti v obličje tistega, ki nam je podaril večno človeško besedo ...«<ref>{{navedi knjigo |author=Григорий Петрович Данилевский |year=1886 |title=Знакомство с Гоголем |trans-title=Srečanje z Gogoljem |url=https://archive.org/embed/danilevskii_znakomstvo_s_gogolem |pages=479 |lang=ru}}</ref>. Pogovor je iz poznejšega obdobja njegovega življenja in se ga lahko zastopi kot del Gogoljevega slovanofilskega prepričanja, ki ga je zastopal skozi celotno svoje delovanje. Med Gogoljevimi zgodnjimi skicami za njegov nedokončani esej o Slovanih najdemo razmišljanje: ''»... In slovanskih narodov je 60 [...] in med temi narodi je veliko narečij: rusko, poljsko, češko, krajinsko, hrvaško, bosansko, ilirsko ali dolmatinsko, luazitsko ali venedsko itd. Toda koren vseh teh jezikov je [skupni] slovanski jezik. Bili so časi, ko so vsi govorili isto slovanščino, tako kot je bil čas, ko je obstajal samo en nemški jezik – germanski... [...] Čast ohranjanja slovanskega jezika pripada izključno Rusom.«''<ref name="Slovani"/>}} Pri tem je potrebno upoštevati, da se je pisatelj oblikoval v dobi, ko je v formalni komunikaciji prevladovala uporaba ruskega jezika in je po ruskem zgodovinopisju bil »nujna in edina spodobna stvar«, čeprav je hkrati v tem obdobju potekala [[rusifikacija]] Ukrajine ter je Ruski imperij zatiral ukrajinščino, ki je bila poniževana in obravnavana kot »dialekt« ter jezik tlačanov.<ref name="Barabaš2010">{{navedi splet|title=«Своего языка не знает...», или Почему Гоголь писал по-русски?|trans-title=»Svojega jezika ne zna ...« ali zakaj je Gogolj pisal v ruščini? | author=Барабаш Ю. Я. | url=https://www.domgogolya.ru/science/researches/1429/|lang=ru |year=2010}}</ref> Zaradi ustvarjanja v ruski književnosti je Gogolj obveljal kot ruski pisatelj, drugi pa ga zaradi ukrajinske nacionalnih motivov obravnavajo kot tipičnega Ukrajinca in posledično ukrajinskega pisatelja. Ponujene so tudi kompromisne možnosti, na primer »tako ukrajinski kot ruski pisatelji« oz. »ukrajinski pisatelj, ki je pisal v ruščini«.<ref name="Barabaš2010" /> == Dela == Pomembnejša dela: * ''Plašč'', * ''Večeri na pristavi blizu Dikanke'' (''Вечера на хуторе близ Диканьки'') ([[1832]]), * ''Nevski prospekt'', * ''Dnevnik blazneža'', * ''Mirgorod'' (''Миргород'') ([[1835]]) * ''Ženitev'' (''Женитьба''), * ''Taras Bulba'' * ''Portret'', * ''Nos'' (''Нос'') (1835), * ''Kvartopirci'', * [[Mrtve duše (roman)|''Mrtve duše'']] (''Мёртвые души'') ([[1842]]), * ''Revizor'' (''Ревизор''), * ''Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji''. == Poimenovanja == V čast Gogolja je bil poimenovan asteroid ''2361 Гоголь'', ki so ga opazili 1. aprila 1976. Za Ukrajince je Gogolj eden izmed najbolj znanih oseb ukrajinske književnosti oz. kulture. V njegovi domovini – v mestu Veliki Soročinci vsako leto organizirajo Gogoljevski sejem »Soročinski jarmarok« (v [[cirilica|cirilici]] ''Сорочинський ярмарок''). [[Nacionalna banka Ukrajine]] je izdala zbirke priložnostnih kovancev o Gogolju 2005 in 2009. ==Sklici== {{seznam opomb}} {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gogolj, Nikolaj Vasiljevič}} [[Kategorija:Ruski pisatelji]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Romantični pisatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] [[Kategorija:Ukrajinski pisatelji]] d4vxtzv016lgm8dahbh3n1kanjqg7v3 0 136746 6752297 6447466 2026-09-18T06:11:15Z Sporti 5955 dp 6752297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | color1 = white | color2 = #006633 | name = Krka | nickname = | logo = Krka basket.png | imagesize = 120px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Pokal FIBA]] | founded = {{Start date and age|1948}} | history ='''KK Novo mesto Partizan'''<br />(1948–1963)<br />'''KK Novoteks'''<br />(1963–1992)<br />'''KK Novo mesto 1992'''<br />(1992–1997)<br />'''KK Krka'''<br />(1997–danes) | arena = [[Dvorana Leona Štuklja]] | capacity = 2,500 | location = [[Novo mesto]] | colors = zelena, bela<br />{{color box|#006633}} {{color box|white}} | president = Jure Balažič | coach = Dejan Dakara | sponsor = [[Krka (podjetje)|Krka d. d.]] | championships = 7x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 4x [[Pokal Špar|Slovenski pokal]]<br />6x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br />1x [[FIBA Eurochallenge|EuroChallenge]] | h_body =FFFFFF | h_pattern_b = _thingreensides | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006633 | a_pattern_b = _thinwhitesides | a_shorts = 006633 | a_pattern_s = _whitesides | website = [http://www.basket.krka.si basket.krka.si] }} '''Košarkarski klub Krka Novo mesto''' (krajše KK Krka) je [[Slovenija|slovenski]] [[Košarka|košarkarski]] klub iz [[Novo mesto|Novega mesta]], ustanovljen leta [[1948]]. Trenutno nastopa v [[Evropski košarkarski pokal|Evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Domače tekme igra v [[Dvorana Leona Štuklja|Dvorani Leona Štuklja]]. == Zgodovina == Prvi amaterski košarkarski klub v Novo mesto. V Novem mestu je bil ustanovljen leta 1948, ko se je začelo igranje košarke v mestu, v obdobju med koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let vse bolj organizirano. Klub je napredoval do osvojitve naslova republiškega državnega prvaka leta 1983, za tem pa je delovanje kluba zamrlo do leta 1992. V sezoni 1992/93 je tako klub začel v najnižji četrti slovenski ligi, po sezoni 1996/97 pa je napredoval v [[Slovenska košarkarska liga|prvo slovensko ligo]]. Leta 1997 je klub tudi pridobil generalnega pokrovitelja [[Krka (podjetje)|Krko]]. V prvi sezoni 1998/99 v slovenski ligi je KK Krka osvojila četrto mesto, v [[Pokal Radivoja Korača|Pokalu Radivoja Korača]] pa se je uvrstila v šestnajstino finala. Leta 2000 je klub osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji in se uvrstil v [[Suproligo|Suproligo]], kjer se je uvrstil v osmino finala. Klub je zaigral tudi v novoustanovljeni [[Jadranska liga|Jadranski ligi]], kjer se je v prvi sezoni uvrstil v finale, kjer ga je premagala [[KK Olimpija|Olimpija]]. V sezoni 2002/03 se je Krka uvrstila v finale [[Evropski košarkarski pokal|Evropskega pokala]], kjer je izgubila proti Pamesi Valencii. Istega leta je klub osvojil svoj drugi naslov državnega prvaka, kar mu je prineslo uvrstitev v [[Evroliga|Evroligo]]. V sezoni 2003/04 je Krka izpadla iz Jadranske lige, v sezoni 2004/05 je vodstvo glasovalo celo o prenehanju delovanja kluba. Zamenjala se je klubska uprava, ki je začela finančno sanacijo kluba. Leta 2008 se je Krka ponovno uvrstila v Jadransko ligo, toda iz nje tudi izpadla. V sezoni 2009/10 je klub osvojil svoj tretji naslov državnega prvaka in s tem pridobil pravico igranja v Jadranski ligi, po sedmih letih je zaigral tudi v evropskih tekmovanjih. Sezono 2010/11 je Krka začela s svojo prvo zmago v [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskem superpokalu]], nadaljevala z osvojitvijo četrtega naslova državnega prvaka, v tretjem kakovostnem evropskem tekmovanju [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] dosegla svojo prvo evropsko lovoriko, v Jadranski ligi pa se še drugič uvrstila na zaključni turnir četverice, kjer je izpadla v polfinalu. V sezoni 2011/2012 je najprej osvojila [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenski superpokal]]. V v jadranski ABA ligi so se uvrstili na 11. mesto z razmerjem zmag in porazov 9-17. V evropskem tekmovanju Eurocup so redni del v skupini F končali na 2. mestu z razmerjem 4-2 in se uvrstili med 16 najboljših ekip, kjer so v skupini K z razmerjem 1-5 osvojili zadnje, 4. mesto, skupno pa so končali na 14. mestu. V pokalnem tekmovanju Spar so se po 9-ih letih uvrstili v svoj tretji finale in še tretjič ostali brez lovorike. V državnem prvenstvu Ligi Telemach so osvojili svoj peti naslov državnega prvaka, tretjega zapored, potem, ko so redni del končali na 1. mestu z razmerjem 8-2, v polfinalu so z 2:0 zmagali Zlatorog, v finalu pa s 3:1 še Union Olimpijo. S tem so se uvrstili v [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] in v [[Liga ABA|ligo ABA]]. == Članska ekipa == {| class="toccolours" style="font-size: 95%; {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}}|width:100%;}}" |- ! colspan="2" style="background-color: green; text-align: center;" | <span style="color: white">KRKA Novo mesto </span> |- style="background: white; color: green" ! '''Igralci''' !! '''Trenerji''' |- | valign="top" | {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}} | }} {| class="sortable" style="background:transparent; margin:0px; width:100%;" ! Poz. !! # !! Dr. !! Ime !! Višina |- ||C|| / || {{ikonazastave|USA}} || [[Christopher Monroe Booker]]||<small>208 cm</small>|| |- ||PG||| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Matej Rojc|Matej Rojc]]||<small>198 cm</small>|| |- ||SG|| / || {{ikonazastave|Kosovo}} || [[Erjon Kastrati]]||<small>198 cm</small>|| |- ||PG/SG|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Nebojša Joksimović|Nebojša Joksimović]]||<small>193 cm</small>|| |- ||SG|| / ||{{ikonazastave|Slovenija}} || [[Mirko Mulalić|Mirko Mulalić]]||<small>195 cm</small>|| |- ||PF|| / || {{ikonazastave|Cameroon}} || [[Alexis Mangikri Wangmene|Alexis Mangikri Wangmene]]||<small>202 cm</small>|| |- ||SF||| / || {{ikonazastave|BiH}} || [[Jasmin Hukić]]||<small>204 cm</small>|| |- ||SG|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || Luka Lapornik||<small>195 cm</small>|| |- ||PG|| / || {{ikonazastave|USA}} || [[Malcolm Ray Armstead|Malcolm Ray Armstead]]||<small>183 cm</small>|| |- ||C|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Tomaž Bolčina]]||<small>206 cm</small>|| |- |} | valign="top" | ; Trener * {{ikonazastave |Srbija}} [[Aleksandar Đikić|Aleksandar Đikić]] ; Pomočnika trenerja * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Aleksander Sekulić|Aleksander Sekulić]] ; Kondicijski trener * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Tomaž Brinec]] ; Fizioterapevt * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Borut Škedelj]] ---- ;Legenda: * '''(C)''' - Kapetan moštva ---- ; * [http://www.basket.krka.si/si/ekipa/clani/?sezona_e=20 Roster] * Zadnje ažuriranje: [[21.avgust]] [[2012]] |} {| style="text-align: center; background:green; color:white" !width="40"|Poz. !width="185"|Prva postava !width="185"|Klop !width="185"|Klop !width="185"|Poškodovani |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Point Guard|PG]] | [[Malcolm Armstead]] || [[Matej Rojc]] || || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Shooting guard|SG]] | [[Nebojša Joksimović]] || [[Mirko Mulalić]] || [[Erjon Kastrati]] || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Small Forward|SF]] | [[Luka Lapornik]] |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Power forward (basketball)|PF]] | [[Jasmin Hukić]] || [[Alexis Wangmene]] || || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Center (basketball)|C]] | [[Tomaž Bolčina]] style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |} ===Spremembe v postavi za sezono 2014/15=== '''Prihodi:''' *{{flagicon|Cameroon}} [[Alexis Wangmene]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KD Hopsi Polzela]]) *{{flagicon|SLO}} [[Mirko Mulalić]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KD Hopsi Polzela]]) *{{flagicon|SLO}} [[Nebojša Joksimović]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KK Union Olimpija]]) '''Odhodi:''' *{{flagicon|SLO}} [[Marko Pajić]] *{{flagicon|SLO}} [[Smiljan Pavić]] *{{flagicon|CRO}} [[Zvonko Buljan]] *{{flagicon|SLO}} [[Edo Murić]] *{{flagicon|SLO}} [[Jaka Klobučar]] (v {{flagicon|GER}} [[Ratiopharm Ulm]]) *{{flagicon|SLO}} [[Sani Bečirović]] == Dvorana == [[Slika:5thGameOf2011SlovenianFinalsLeonStukeljHall.jpg|thumb|300px|Peta tekma finala [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] 2011 med Krko in [[Union Olimpija|Olimpijo]] v [[Dvorana Leona Štuklja|Dvorani Leona Štuklja]]]] Košarkarski klub Krka Novo mesto igra svoje tekme v športni dvorani Leon Štukelj, ki ima kapaciteto 2000 sedišč.Načrtovana je gradnja nove dvorane [[Arena Portovald|Portovald]], ki naj bi imela 5400 sedišč. == Največji uspehi kluba == Slovenija: * Državni prvak [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (7): 2000, 2003, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 * Zmagovalec [[Slovenski košarkarski superpokal|superpokala]] (6): 2010, 2011, 2012, 2014, 2016, 2026 * Zmagovalec [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (4): 2014, 2015, 2016, 2021 Mednarodne reference: * Prvak [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] (1): 2011 * Finalist [[Jadranska liga|Jadranske lige]] (1): 2002 * Finalist [[Evropski košarkarski pokal|Evropskega pokala]] (1): 2003 * 6. mesto v [[Evroliga|Evroligi]] v skupini C (7-7): 2002 * [[Pokal Radivoja Korača]] (1): 1999 * [[Pokal Saporta]] (1): 2000 ==Največ sezon do leta 2012/13== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" align="left" |- !|# !|Igralec !|Št. sezon |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Simon Petrov]]||bgcolor= gold| 12 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Jure Balažič]]||bgcolor= silver| 10 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Bojan Krivec]]||bgcolor= #CD7F32| 8 |- |4||Stanko Sebič||7 |- |5||Matjaž Smodiš||6 |- |6||Matej Venta||5 |- |6||Dragiša Drobnjak||5 |- |6||Rene Žvan||5 |- |6||Smiljan Pavič||5 |- |8||Davor Marcelić||3 |- |8||Boris Gnjidić||3 |- |8||Aleksandar Ćapin||3 |} {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" align="center" |- !|# !|Trener !|Št. sezon |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Predrag Milović]]||bgcolor= gold| 3 |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Ivan Sunara]]||bgcolor= gold| 3 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleksandar Džikić]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleš Pipan]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Živko Ljubojević]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Slavko Seničar]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleksander Sekulić]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Neven Spahija]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Petar Skansi]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Rade Mijanović]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Slavko Kovačevič]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Nenad Trajković]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |} == Znani igralci == {| |- style="vertical-align: top;" | * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Matjaž Smodiš]] <small>6 sezon: '94-'00</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Lakovič]] <small>1 sezona: '01-'02</small> * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Boris Gnjidić]] <small>3 sezone: '01-'04</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Duščak]] <small>2 sezoni: '02-'04</small> * {{ikonazastave|Jamajka}} [[Jerome Jordan]] <small>1 sezona: '11-'12</small> | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Davor Marcelić]] <small>3 sezone: '07-'10</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Thomas John (TJ) Sorrentine]] <small>1 sezona: '07-'08</small> * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Marton Bader]] <small>2 sezoni: '02-'04</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] <small>5 sezon: '99-'03,'10-'11</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Dragić|Zoran Dragić]] <small>2 sezoni: '10-'12</small> | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Izrael}} [[Jamie Arnold (basketball)|Jamie Arnold]] <small>1 sezona: '02-'03</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bennett Davison]] <small>2 sezoni: '00-'02</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Richard Shields]] <small>1 sezona: '08-'09</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] <small>3 sezone: '00-'03</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] <small>12 sezon: 1993-'01,'08-'12</small> |} == Znani trenerji == Najbolj znani trenerji, ki so v zadnjih letih vodili novomeški klub. * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Neven Spahija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar Skansi]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ivan Sunara]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Rade Mijanović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] * {{ikonazastave|Črna gora}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Predrag Milović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nenad Trajković]] == Zunanje povezave == * [http://www.basket.krka.si/si/ Uradna spletna stran kluba] * [http://www.adriaticbasket.info/w2/club.php?id=10 Adriatic League klubski profil] * [http://www.eurobasket.com/team.asp?Cntry=SLO&Team=1145 Eurobasket.com klubski profil] * [http://www.fibaeurope.com/cid_KNce8jInH7Qj1EsyH5rjn2.teamID_4676.compID_BYg5Rb55Jw-G5I3MZ6JB01.season_2011.roundID_7853.html EuroChallenge klubski profil] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Krka]] [[Kategorija:Ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1948]] [[Kategorija:Šport v Novem mestu]] [[Kategorija:KK Krka]] {{normativna kontrola}} onk0516s84k8fqynumf6z62hu1bskkb 0 139230 6752348 6579988 2026-09-18T08:17:39Z Sporti 5955 /* Slovensko obdobje */ pp 6752348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = František Čap | image = <!-- Wikidata --> | imagesize = 250px | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = | othernames = Franz Cap | birthdate = <!-- Wikidata --> | location = <!-- Wikidata --> | deathdate = <!-- Wikidata --> | deathplace = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1939–1970 | spouse = | children = | academyawards = | awards = {{hlist|[[Beneški filmski festival]] 1941|[[Filmski festival v Cannesu]] 1946|[[Puljski filmski festival]] 1953}} }} '''František Čáp''', [[režiser]], [[scenarist]] in [[montažer]] [[Čehi|češkega]] rodu, delujoč tudi v Sloveniji, * [[7. december]] [[1913]], [[Čachovice]], [[Češka]] (tedaj [[Avstro-Ogrska]]), † [[12. januar]] [[1972]], [[Ankaran]], [[Slovenija]] (tedaj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]). František Čap se je rodil na [[Češka|Češkem]], v [[Čachovice|Čachovicah]], nekoliko večji vasi v Osrednječeški regiji, blizu Prage, ter je izhajal iz dokaj premožne rodbine. V [[Praga|Pragi]] je zaključil študij [[agronom]]ije, vendar se je zgodaj pričel ukvarjati s [[film]]om, tako da svojega poklica ni nikoli opravljal. == Filmsko ustvarjanje == === Češko obdobje === Najprej je kot igralec nastopil v manj znanem celovečernem filmu ''[[Pred maturo]]'' (Pred maturitou), kmalu pa so mu bile zaupane tudi naloge režiserja. Pri svojem delu je hitro napredoval, morda delno tudi po zaslugi velikega češkega producenta [[Miloš Havel|Miloša Havla]]<ref>stric kasnejšega češkega predsednika Vaclava Havla</ref>, lastnika [[Lucernafilm]]a, in kmalu postal najbolj cenjeni in plačan režiser na Češkem.<ref>Čap v: Stefančič 2005a</ref> Že v njegovem prvem filmu ''[[Ognjeno poletje]]'' (Ohnivé léto) je na primer igrala [[Lida Baarova]], znamenita in razvpita filmska igralka. Kasneje, ko so [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] priključili k [[Tretji rajh|Tretjemu Reihu]], je Čap sodeloval tudi s tedaj pomembnimi nemškimi igralci, npr. [[Sybille Schmitz]], [[Willy Birgel|Willyjem Birgelom]] in [[Otto Gebüchr|Ottom Gebüchrom]], ter snemal predvsem lahkotnejše romantične filme. Do konca vojne je tako posnel okoli deset celovečernih filmov tega žanra. Po osvoboditvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] je poleg drugih posnel tudi celovečerni film ''[[Možje brez kril]]'' (Muži bez krídel), o znamenitem [[atentat]]u na osovraženega nemškega guvernerja [[Reinhard Heydrich|Heydricha]]. Leta 1948, ko so na Češkoslovaškem s sovjetsko pomočjo oblast prevzeli komunisti, je spoznal, da svoje kariere ne bo mogel več nadaljevati, zato je skupaj z materjo prebegnil v [[Zvezna republika Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. === Slovensko obdobje === Na [[Bavarska|Bavarskem]] je Čapa srečal [[Branimir Tuma]], direktor [[Triglav film]]a, iščoč strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije. Po prihodu v Slovenijo je Čap že s svojim prvim celovečercem [[Vesna (film)|Vesna]] ([[1953]]) pokazal tisto, kar je Tuma iskal. Čapov film Vesna je vse do konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma, še posebej pa je pomemben kot obrtniško brezhiben izdelek, ki je v našo kinematografijo vnesel nove tehnične standarde kvalitete. Čap je v svojem slovenskem obdobju posnel enajst filmov, od katerih pa jih je bilo samo pet v izključni produkciji domačega Triglav filma, ostali pa so bili koprodukcije oziroma filmi za tuja podjetja. [[Slika:Stevan Kragujevic, reditelj slovenackog filma Vesna, Frantisek Cap, i nosioci glavnih rola na premijeri u Beogradu, 1953.JPG|250px|thumb|desno|František Čap z glavnimi igralci na premieri filma Vesna v Beogradu leta 1953]] [[Slika:Vesna plakat.jpg|150 px|sličica|levo|Poster filma Vesna, ki ga je režiral František Čap]] Po Vesni je leta 1954 za nemški Saphir Film po motivih Maupasantove novele posnel ''[[V začetku je bil greh]]'' (Am Anfang war es Sünde), nato naslednje leto slovenski film ''[[Trenutki odločitve]]'', o pomenu narodne sprave, leta 1956 pa za nemškega producenta ''[[Na pomoč, ljubi me!]]'' (Hilfe - sie liebt mich) in ''[[Orlovsko dekle]]'' (Die Geierwally). Italijansko-nemško-hrvaško koprodukcijo ''[[Kruh in sol]]'' (La ragazza della salina), (tudi Dekle iz solin) z [[Marcello Mastroianni|Marcellom Mastroiannijem]] v glavni vlogi, so leta 1957 snemali tudi na [[Lucijske soline|Lucijskih solinah]]. Leta 1957 mu je Triglav film zaupal film [[Ne čakaj na maj]] (1957), tudi [[žanr]]a lahkotne meščanske [[komedija|komedije]], ki velja za nekakšno nadaljevanje Vesne, z isto igralsko zasedbo. Čapov film ''[[Vrata ostanejo odprta]]'' (Vrata ostaju otvorena), posnet leta 1957 za producenta Bosna film, je danes najbolj znan po Čapovem odkritju mlade igralke [[Milena Dravić|Milene Dravić]], ene od največjih igralskih imen v obdobju [[Jugoslavija| Jugoslavije]]. Čapov slovenski vohunski film ''[[X-25 javlja]]'' je Triglav film prodal v nič manj kot 48 držav. Leta 1962 je posnel bosansko glasbeno komedijo ''[[Srečala se bova zvečer]]'' (Srešćemo se večeras), z [[Janez Čuk|Janezom Čukom]] in Borisom Buzančićem. Komedija je bil tudi zadnji Čapov za Triglav film posneti celovečerni film [[Naš avto]] ([[1962]]), obrtniško v mnogih pogledih povsem kredibilen in gledljiv žanrski film, iz današnjega vidika celo dokumentaren, ki pa ob času predvajanja ni doživel uspeha pri občinstvu. Z njegovim neuspehom so se Čapu vrata slovenskega in jugoslovanskega filma zaprla (tudi iz političnih razlogov in zaradi njegove odmaknjenosti od centrov tedanjega filmskega dogajanja, ustvarjanja in odločanja), tako da ni dobil v režijo nobenega celovečernega filma več, za Triglav film je posnel zgolj še dokumentarni film [[ Piran (film)|Piran]] (1965). [[Slika:Franz Cap.JPG|thumb|240px|right|Čapov grob na piranskem pokopališču]] == Čapovo življenje v Portorožu == Leta 1958 se je Čap za stalno preselil v [[Portorož]], v vilo na Koprski ulici nad portoroškim hotelom Palace, med snemanjem filma Vesna pa je bival v ljubljanskem [[Hotel Slon|Hotelu Slon]]. Prav posebej mu je bil pri srcu Piran, kjer naj bi ga pogled z obzidja na mestne strehe spominjal na [[Praga|Prago]]. Celo materine posmrtne ostanke je hotel iz [[München|Münchna]] preseliti v [[Piran]], da bi bila pokopana v deželi, ki si jo je izbral za drugo domovino, sprejel je tudi ponujeno jugoslovansko državljanstvo. [[Portorož]] pa je bil tedaj na robovih aktualnega slovenskega filmskega dogajanja. Ker je Čap bolj slabo govoril slovensko, je imel težave z vključitvijo v družbo, stike je navezal najbolj z dvojčicama Ido in Licio Petronio iz premožne [[optant]]ske istrske družine. Ko mu je zmanjkalo domačih filmskih projektov, se je pogreznil v revščino. Ker ni prejemal pokojnine, se je preživljal zgolj z občasnimi montažerskimi aranžmaji na [[Dunaj]]u, snemanjem TV serij, poskušal je tudi z gojenjem kokoši na najeti kmetiji v istrski vasi [[Marušići, Buje|Marušići]] in s prodajo jajc portoroškim hotelom, kasneje z gojenjem [[domači kunec|kuncev]] ter oddajanjem apartmajev turistom v Portorožu, toda posli mu zaradi njegovega pomanjkanja smisla za podjetnost nikakor niso prinesli dobička in finančne gotovosti.<ref>Stanković Peter, Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988), str. 116</ref> Z nerazumevanjem okolice se je moral soočati tudi zaradi svoje homoseksualne usmerjenosti.<ref name="#1">Stanković Peter, Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988), str. 116, podatki povzeti po v knjigi navedenih virih: Štefančič 2005a, Hren 2006a, Bučar v: Nedič 2003, Brenk 1979</ref> Tako je Čap živel osamljen in od vseh pozabljen, zavedajoč se, da se ne bo mogel nikoli vrniti v svojo domovino in obiskati sorodnikov. Leta 1972 se je, čeprav svoje homoseksualnosti nikoli ni skrival, pripravljal na poroko z Ido Petronio,<ref>Peter Bekeš, Čáp - trenutki odločitev, 2016, Vertigo</ref> vendar je pred tem v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah, vedoč, da mu jetra odpovedujejo, umrl v [[Ankaran|ankaranski]] bolnišnici, kjer naj bi naredil »alkoholni samomor« (pod njegovo blazino naj bi našli steklenico žganja).<ref name="#1"/> František Čap je pokopan na pokopališču v [[Piran]]u, v družinskem grobu rodbine Petronio. == Filmografija == * ''[[Ognjeno poletje]]'' (1939) – sorežija z [[Václav Krška|Václavom Krška]] * ''[[Devica (film, 1940)|Devica]]'' (1940) * ''[[Babica (film, 1940)|Babica]]'' (1940) * ''[[Jan Cimbura (film)|Jan Cimbura]]'' (1941) * ''[[Nočni metulj (film)|Nočni metulj]]'' (1941) * ''[[Preludij (film)|Preludij]]'' (1941) * ''[[Knez Vaclav (film)|Knez Vaclav]]'' (1942, nedokončan) * ''[[Plesalke]]'' (1943) * ''[[Megle nad barjem]]'' (1943) * ''[[Deklica iz Bezkida]]'' (1944) * ''[[Z ruze kvítek]]'' (1945, nedokončan) * ''[[Možje brez kril]]'' (1946) * ''[[V znamenju sidra]]'' (1947) * ''[[Križišče (film)|Križišče]]'' (1947, nedokončan) * ''[[Muzikant (film)|Muzikant]]'' (1948) * ''[[Bela tema]]'' (1948) * ''[[Kronjuwelen]]'' (1950) * ''[[Das Ewige Spiel]]'' (1951) * ''[[Sled vodi do Berlina]]'' (1952) * ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' (1953) * ''[[V začetku je bil greh]]'' (1954) * ''[[Trenutki odločitve]]'' (1955) * ''[[Na pomoč, ljubi me!]]'' (1956) * ''[[Orlovsko dekle]]'' (1956) * ''[[Dekle iz solin]]'' (1957) * ''[[Ne čakaj na maj]]'' (1957) * ''[[Vrata ostanejo odprta]]'' (1959) * ''[[X-25 javlja]]'' (1960) * ''[[Srečala se bova zvečer]]'' (1962) * ''[[Naš avto]]'' (1962) * ''[[Piran (film)|Piran]]'' (1965) * ''Mafia – Die ehrenwerte Gesellschaft'' (1966) * ''Rinaldo Rinaldini'' (TV serija) (1968) * ''La Kermesse des brigands'' (TV serija) (1968) * ''Das Kamel geht durch das Nadelöhr'' (TV serija) (1970) == Nagrade == Leta 1941 je Čap za film ''[[Nočni metulj (film)|Nočni metulj]]'' na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] prejel [[zlati lev|zlatega leva]] po izboru žirije, leta 1946 so ''[[Možje brez kril]]'' na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]] skupaj z desetimi drugimi filmi prejeli [[zlata palma|zlato palmo]]. Leta 1953 so gledalci na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] film ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' razglasili za najboljši film festivala, strokovna žirija festivala pa je Čapu podelila še posebno priznanje za najboljšega režiserja. == Reference == {{sklici}} == Viri == * Vrdlovec, Zdenko ''Filmografija slovenskih celovečernih filmov'' , Ljubljana: UMco d.d.: Slovenska kinoteka, 2011. {{COBISS|ID=255395072}} * Vrdlovec, Zdenko ''Zgodovina filma na Slovenskem (1896–2011)'' , Ljubljana : UMco d.d., 2011. {{COBISS|ID=265723392}} * Stanković, Peter ''Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988)'', Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2013. {{COBISS|ID=270778368}} * Rugelj, Samo ''Stranpota slovenskega filma, zapisi o kinematografiji 2000–2007'', Ljubljana: UMco d.d., 2007. {{COBISS|ID=231685888}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:František Čáp|František Čap}} * [[Marcel Štefančič jr.]]: ''[http://www.mladina.si/tednik/200527/clanek/58-kul--filmska_zgodovina-marcel_stefancic_jr/ Zadnji dnevi Františka Čapa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051129004650/http://www.mladina.si/tednik/200527/clanek/58-kul--filmska_zgodovina-marcel_stefancic_jr/ |date=2005-11-29 }}'', ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', [[2005]]. * {{IMDb-ime|id=0134898}} * [http://primorske.si/Priloge/Sobota/Bil-je-vesel-boem-a-tudi-neskoncno-zalosten.aspx Bil je vesel boem, a tudi neskončno žalosten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150204143632/http://primorske.si/Priloge/Sobota/Bil-je-vesel-boem-a-tudi-neskoncno-zalosten.aspx |date=2015-02-04 }} ''[[Primorske novice]]'', [[2012]]. * [http://www.mladina.si/48924/homoseksualnost-in-slovenski-film/ Homoseksualnost in slovenski film] ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' [[2009]]. {{František Čap}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čap, František}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Češki filmski režiserji]] [[Kategorija:Češki scenaristi]] [[Kategorija:Geji]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] czigixea8fllghflpru43xuz2ai00ms 6752349 6752348 2026-09-18T08:17:56Z Sporti 5955 /* Filmografija */ pp 6752349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = František Čap | image = <!-- Wikidata --> | imagesize = 250px | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = | othernames = Franz Cap | birthdate = <!-- Wikidata --> | location = <!-- Wikidata --> | deathdate = <!-- Wikidata --> | deathplace = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1939–1970 | spouse = | children = | academyawards = | awards = {{hlist|[[Beneški filmski festival]] 1941|[[Filmski festival v Cannesu]] 1946|[[Puljski filmski festival]] 1953}} }} '''František Čáp''', [[režiser]], [[scenarist]] in [[montažer]] [[Čehi|češkega]] rodu, delujoč tudi v Sloveniji, * [[7. december]] [[1913]], [[Čachovice]], [[Češka]] (tedaj [[Avstro-Ogrska]]), † [[12. januar]] [[1972]], [[Ankaran]], [[Slovenija]] (tedaj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]). František Čap se je rodil na [[Češka|Češkem]], v [[Čachovice|Čachovicah]], nekoliko večji vasi v Osrednječeški regiji, blizu Prage, ter je izhajal iz dokaj premožne rodbine. V [[Praga|Pragi]] je zaključil študij [[agronom]]ije, vendar se je zgodaj pričel ukvarjati s [[film]]om, tako da svojega poklica ni nikoli opravljal. == Filmsko ustvarjanje == === Češko obdobje === Najprej je kot igralec nastopil v manj znanem celovečernem filmu ''[[Pred maturo]]'' (Pred maturitou), kmalu pa so mu bile zaupane tudi naloge režiserja. Pri svojem delu je hitro napredoval, morda delno tudi po zaslugi velikega češkega producenta [[Miloš Havel|Miloša Havla]]<ref>stric kasnejšega češkega predsednika Vaclava Havla</ref>, lastnika [[Lucernafilm]]a, in kmalu postal najbolj cenjeni in plačan režiser na Češkem.<ref>Čap v: Stefančič 2005a</ref> Že v njegovem prvem filmu ''[[Ognjeno poletje]]'' (Ohnivé léto) je na primer igrala [[Lida Baarova]], znamenita in razvpita filmska igralka. Kasneje, ko so [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] priključili k [[Tretji rajh|Tretjemu Reihu]], je Čap sodeloval tudi s tedaj pomembnimi nemškimi igralci, npr. [[Sybille Schmitz]], [[Willy Birgel|Willyjem Birgelom]] in [[Otto Gebüchr|Ottom Gebüchrom]], ter snemal predvsem lahkotnejše romantične filme. Do konca vojne je tako posnel okoli deset celovečernih filmov tega žanra. Po osvoboditvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] je poleg drugih posnel tudi celovečerni film ''[[Možje brez kril]]'' (Muži bez krídel), o znamenitem [[atentat]]u na osovraženega nemškega guvernerja [[Reinhard Heydrich|Heydricha]]. Leta 1948, ko so na Češkoslovaškem s sovjetsko pomočjo oblast prevzeli komunisti, je spoznal, da svoje kariere ne bo mogel več nadaljevati, zato je skupaj z materjo prebegnil v [[Zvezna republika Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. === Slovensko obdobje === Na [[Bavarska|Bavarskem]] je Čapa srečal [[Branimir Tuma]], direktor [[Triglav film]]a, iščoč strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije. Po prihodu v Slovenijo je Čap že s svojim prvim celovečercem [[Vesna (film)|Vesna]] ([[1953]]) pokazal tisto, kar je Tuma iskal. Čapov film Vesna je vse do konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma, še posebej pa je pomemben kot obrtniško brezhiben izdelek, ki je v našo kinematografijo vnesel nove tehnične standarde kvalitete. Čap je v svojem slovenskem obdobju posnel enajst filmov, od katerih pa jih je bilo samo pet v izključni produkciji domačega Triglav filma, ostali pa so bili koprodukcije oziroma filmi za tuja podjetja. [[Slika:Stevan Kragujevic, reditelj slovenackog filma Vesna, Frantisek Cap, i nosioci glavnih rola na premijeri u Beogradu, 1953.JPG|250px|thumb|desno|František Čap z glavnimi igralci na premieri filma Vesna v Beogradu leta 1953]] [[Slika:Vesna plakat.jpg|150 px|sličica|levo|Poster filma Vesna, ki ga je režiral František Čap]] Po Vesni je leta 1954 za nemški Saphir Film po motivih Maupasantove novele posnel ''[[V začetku je bil greh]]'' (Am Anfang war es Sünde), nato naslednje leto slovenski film ''[[Trenutki odločitve]]'', o pomenu narodne sprave, leta 1956 pa za nemškega producenta ''[[Na pomoč, ljubi me!]]'' (Hilfe - sie liebt mich) in ''[[Orlovsko dekle]]'' (Die Geierwally). Italijansko-nemško-hrvaško koprodukcijo ''[[Kruh in sol]]'' (La ragazza della salina), (tudi Dekle iz solin) z [[Marcello Mastroianni|Marcellom Mastroiannijem]] v glavni vlogi, so leta 1957 snemali tudi na [[Lucijske soline|Lucijskih solinah]]. Leta 1957 mu je Triglav film zaupal film [[Ne čakaj na maj]] (1957), tudi [[žanr]]a lahkotne meščanske [[komedija|komedije]], ki velja za nekakšno nadaljevanje Vesne, z isto igralsko zasedbo. Čapov film ''[[Vrata ostanejo odprta]]'' (Vrata ostaju otvorena), posnet leta 1957 za producenta Bosna film, je danes najbolj znan po Čapovem odkritju mlade igralke [[Milena Dravić|Milene Dravić]], ene od največjih igralskih imen v obdobju [[Jugoslavija| Jugoslavije]]. Čapov slovenski vohunski film ''[[X-25 javlja]]'' je Triglav film prodal v nič manj kot 48 držav. Leta 1962 je posnel bosansko glasbeno komedijo ''[[Srečala se bova zvečer]]'' (Srešćemo se večeras), z [[Janez Čuk|Janezom Čukom]] in Borisom Buzančićem. Komedija je bil tudi zadnji Čapov za Triglav film posneti celovečerni film [[Naš avto]] ([[1962]]), obrtniško v mnogih pogledih povsem kredibilen in gledljiv žanrski film, iz današnjega vidika celo dokumentaren, ki pa ob času predvajanja ni doživel uspeha pri občinstvu. Z njegovim neuspehom so se Čapu vrata slovenskega in jugoslovanskega filma zaprla (tudi iz političnih razlogov in zaradi njegove odmaknjenosti od centrov tedanjega filmskega dogajanja, ustvarjanja in odločanja), tako da ni dobil v režijo nobenega celovečernega filma več, za Triglav film je posnel zgolj še dokumentarni film [[ Piran (film)|Piran]] (1965). [[Slika:Franz Cap.JPG|thumb|240px|right|Čapov grob na piranskem pokopališču]] == Čapovo življenje v Portorožu == Leta 1958 se je Čap za stalno preselil v [[Portorož]], v vilo na Koprski ulici nad portoroškim hotelom Palace, med snemanjem filma Vesna pa je bival v ljubljanskem [[Hotel Slon|Hotelu Slon]]. Prav posebej mu je bil pri srcu Piran, kjer naj bi ga pogled z obzidja na mestne strehe spominjal na [[Praga|Prago]]. Celo materine posmrtne ostanke je hotel iz [[München|Münchna]] preseliti v [[Piran]], da bi bila pokopana v deželi, ki si jo je izbral za drugo domovino, sprejel je tudi ponujeno jugoslovansko državljanstvo. [[Portorož]] pa je bil tedaj na robovih aktualnega slovenskega filmskega dogajanja. Ker je Čap bolj slabo govoril slovensko, je imel težave z vključitvijo v družbo, stike je navezal najbolj z dvojčicama Ido in Licio Petronio iz premožne [[optant]]ske istrske družine. Ko mu je zmanjkalo domačih filmskih projektov, se je pogreznil v revščino. Ker ni prejemal pokojnine, se je preživljal zgolj z občasnimi montažerskimi aranžmaji na [[Dunaj]]u, snemanjem TV serij, poskušal je tudi z gojenjem kokoši na najeti kmetiji v istrski vasi [[Marušići, Buje|Marušići]] in s prodajo jajc portoroškim hotelom, kasneje z gojenjem [[domači kunec|kuncev]] ter oddajanjem apartmajev turistom v Portorožu, toda posli mu zaradi njegovega pomanjkanja smisla za podjetnost nikakor niso prinesli dobička in finančne gotovosti.<ref>Stanković Peter, Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988), str. 116</ref> Z nerazumevanjem okolice se je moral soočati tudi zaradi svoje homoseksualne usmerjenosti.<ref name="#1">Stanković Peter, Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988), str. 116, podatki povzeti po v knjigi navedenih virih: Štefančič 2005a, Hren 2006a, Bučar v: Nedič 2003, Brenk 1979</ref> Tako je Čap živel osamljen in od vseh pozabljen, zavedajoč se, da se ne bo mogel nikoli vrniti v svojo domovino in obiskati sorodnikov. Leta 1972 se je, čeprav svoje homoseksualnosti nikoli ni skrival, pripravljal na poroko z Ido Petronio,<ref>Peter Bekeš, Čáp - trenutki odločitev, 2016, Vertigo</ref> vendar je pred tem v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah, vedoč, da mu jetra odpovedujejo, umrl v [[Ankaran|ankaranski]] bolnišnici, kjer naj bi naredil »alkoholni samomor« (pod njegovo blazino naj bi našli steklenico žganja).<ref name="#1"/> František Čap je pokopan na pokopališču v [[Piran]]u, v družinskem grobu rodbine Petronio. == Filmografija == * ''[[Ognjeno poletje]]'' (1939) – sorežija z [[Václav Krška|Václavom Krška]] * ''[[Devica (film, 1940)|Devica]]'' (1940) * ''[[Babica (film, 1940)|Babica]]'' (1940) * ''[[Jan Cimbura (film)|Jan Cimbura]]'' (1941) * ''[[Nočni metulj (film)|Nočni metulj]]'' (1941) * ''[[Preludij (film)|Preludij]]'' (1941) * ''[[Knez Vaclav (film)|Knez Vaclav]]'' (1942, nedokončan) * ''[[Plesalke]]'' (1943) * ''[[Megle nad barjem]]'' (1943) * ''[[Deklica iz Bezkida]]'' (1944) * ''[[Z ruze kvítek]]'' (1945, nedokončan) * ''[[Možje brez kril]]'' (1946) * ''[[V znamenju sidra]]'' (1947) * ''[[Križišče (film)|Križišče]]'' (1947, nedokončan) * ''[[Muzikant (film)|Muzikant]]'' (1948) * ''[[Bela tema]]'' (1948) * ''[[Kronjuwelen]]'' (1950) * ''[[Das Ewige Spiel]]'' (1951) * ''[[Sled vodi do Berlina]]'' (1952) * ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' (1953) * ''[[V začetku je bil greh]]'' (1954) * ''[[Trenutki odločitve]]'' (1955) * ''[[Na pomoč, ljubi me!]]'' (1956) * ''[[Orlovsko dekle]]'' (1956) * ''[[Kruh in sol]]'' (1957) * ''[[Ne čakaj na maj]]'' (1957) * ''[[Vrata ostanejo odprta]]'' (1959) * ''[[X-25 javlja]]'' (1960) * ''[[Srečala se bova zvečer]]'' (1962) * ''[[Naš avto]]'' (1962) * ''[[Piran (film)|Piran]]'' (1965) * ''Mafia – Die ehrenwerte Gesellschaft'' (1966) * ''Rinaldo Rinaldini'' (TV serija) (1968) * ''La Kermesse des brigands'' (TV serija) (1968) * ''Das Kamel geht durch das Nadelöhr'' (TV serija) (1970) == Nagrade == Leta 1941 je Čap za film ''[[Nočni metulj (film)|Nočni metulj]]'' na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] prejel [[zlati lev|zlatega leva]] po izboru žirije, leta 1946 so ''[[Možje brez kril]]'' na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]] skupaj z desetimi drugimi filmi prejeli [[zlata palma|zlato palmo]]. Leta 1953 so gledalci na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] film ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' razglasili za najboljši film festivala, strokovna žirija festivala pa je Čapu podelila še posebno priznanje za najboljšega režiserja. == Reference == {{sklici}} == Viri == * Vrdlovec, Zdenko ''Filmografija slovenskih celovečernih filmov'' , Ljubljana: UMco d.d.: Slovenska kinoteka, 2011. {{COBISS|ID=255395072}} * Vrdlovec, Zdenko ''Zgodovina filma na Slovenskem (1896–2011)'' , Ljubljana : UMco d.d., 2011. {{COBISS|ID=265723392}} * Stanković, Peter ''Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma.1, Slovenski klasični film (1931–1988)'', Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2013. {{COBISS|ID=270778368}} * Rugelj, Samo ''Stranpota slovenskega filma, zapisi o kinematografiji 2000–2007'', Ljubljana: UMco d.d., 2007. {{COBISS|ID=231685888}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:František Čáp|František Čap}} * [[Marcel Štefančič jr.]]: ''[http://www.mladina.si/tednik/200527/clanek/58-kul--filmska_zgodovina-marcel_stefancic_jr/ Zadnji dnevi Františka Čapa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051129004650/http://www.mladina.si/tednik/200527/clanek/58-kul--filmska_zgodovina-marcel_stefancic_jr/ |date=2005-11-29 }}'', ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', [[2005]]. * {{IMDb-ime|id=0134898}} * [http://primorske.si/Priloge/Sobota/Bil-je-vesel-boem-a-tudi-neskoncno-zalosten.aspx Bil je vesel boem, a tudi neskončno žalosten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150204143632/http://primorske.si/Priloge/Sobota/Bil-je-vesel-boem-a-tudi-neskoncno-zalosten.aspx |date=2015-02-04 }} ''[[Primorske novice]]'', [[2012]]. * [http://www.mladina.si/48924/homoseksualnost-in-slovenski-film/ Homoseksualnost in slovenski film] ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' [[2009]]. {{František Čap}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čap, František}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Češki filmski režiserji]] [[Kategorija:Češki scenaristi]] [[Kategorija:Geji]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] 1fzazxs841jqkignseij2ooxyue0nrg 0 142950 6752283 6695555 2026-09-18T03:24:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752283 wikitext text/x-wiki {{Ne zamenjaj|text = [[Polje pri Bistrici]] v Občini Bistrica ob Sotli}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10139414_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 32.31 |latNS = N | longd = 15 |longm = 36 |longs = 26.74 |longEW = E |najdisi=Polje+ob+Sotli |slika= |povrsina=0,92 |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=197,9 |postna=3255 |posta=Buče |obcina=Podčetrtek |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Polje ob Sotli - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 13. oktober 1990 | refšt = 4596 | občina = Podčetrtek }} }} '''Polje ob Sotli''' je [[naselje]] v [[Občina Podčetrtek|Občini Podčetrtek]], med krajema [[Podčetrtek]] in [[Bistrica ob Sotli]]. Sredi vasi stoji cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1545 kot podružnica Sv. Petra in je župnijska cerkev istoimenske župnije.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Miklavža — Polje ob Sotli {{!}} Svete gore|url=https://svetegore.si/zupnije/polje-ob-sotli/|accessdate=2025-01-05|language=sl-SI|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220052643/https://svetegore.si/zupnije/polje-ob-sotli/|url-status=dead}}</ref> Poleg cerkve stoji tudi šola, zgrajena okoli leta 1836, ki je delovala do leta 1981, leta 2025 pa so jo ponovno odprli kot dislocirano enoto III. Osnovne šole [[Rogaška Slatina]] za otroke s posebnimi potrebami.<ref>{{Navedi splet|title=Po 43 letih znova odprli šolo v krajevni skupnosti Polje ob Sotli|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/preberite-tudi/po-43-letih-znova-odprli-solo-v-krajevni-skupnosti-polje-ob-sotli/729359|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-05|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> V Polju ob Sotli se je rodil duhovnik, pisatelj in politik [[Januš Golec]].<ref>{{Navedi splet|title=Golec, Januš (1888–1965) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi206449/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-01-05}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Podčetrtek}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Podčetrtek]] [[Kategorija:Polje ob Sotli]] 1oeeempmgqmbl1b76debwzmqce1n5xw 0 146611 6752228 6618687 2026-09-17T20:57:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6752228 wikitext text/x-wiki '''Krajnc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == *[[Alen Krajnc]], nogometaš *[[Aleš Krajnc]] (*1970), hokejist *[[Aljaž Krajnc]] (*1995), katoliški teolog, religiolog? (magistriral iz arabskih in islamskih študijev) * [[Ana Krajnc]] (*1938), pedagoginja in andragoginja, univ. profesorica * [[Ana Marija Krajnc]], čembalistka *[[Andraž Krajnc]], fizik, raziskovalec Kemijskega inštituta *[[Andrej Krajnc]] (*1956), učitelj plesa * [[Anton Krajnc]] (*1949), avstrijsko-slovenski slikar, grafik, kipar (male plastike) * Anton Krajnc, agronom, ravnatelj Biotehniške šole Maribor * [[Barbara Krajnc Avdić]] (*1973), igralka, gledališka pedagoginja * [[Bojan Krajnc]] (*1967), TV novinar, urednik, scenarist * Bojan Krajnc, atlet * [[Boris Krajnc]] (1913—1948/50?), kemik, žrtev Dachavskih procesov * [[Borut Krajnc]] (*1964), fotograf, fotoreporter * [[Darko Krajnc]] (*1975), politik *[[Dejan Krajnc]] (umetniško ime ''Dejan Dogaja'') (*1993), pevec in TV voditelj *[[Dimitrij Krajnc]], izdelovalec pohištva in lesenih igrač *[[Dragica Krajnc]], filozofinja * [[Fanika Krajnc Vrečko]], literarna zgodovinarka, prevajalka, bibliotekarka * [[Gabrijela Krajnc]] (*1965), športna plezalka *[[Gašper Krajnc]] (*1985), stripar, risar, ilustrator * [[Gregor Krajnc]] (*1976), hokejist * [[Iva Krajnc]] (*1978), igralka * [[Ivan Krajnc]] (*1948), zdravnik revmatolog in imunolog, univ. profesor * [[Janez Krajnc]] (1817—1908), učitelj, metodik slovenskega jezika * [[Jože Krajnc]] (1953—2024), humorist ... ([[Strašna Jožeta]]) *[[Jože Krajnc]], judoist * [[Jožef Krajnc]] (1821—1875), pravnik, univ. profesor * [[Klemen Krajnc]], rokometaš *[[Saša Krajnc]], TV-voditelj *[[Laura Krajnc]], pevka in umetnica * [[Lea Krajnc]] (*1993), rokometašica *[[Luka Krajnc]] (*1994), nogometaš *[[Maja Krajnc]] (*1982), filmologinja, cineastka, dr. medijskih študij * [[Matej Krajnc]] (*1975), slovenski književnik, glasbenik in publicist * [[Marjan Krajnc]] (1927—2013), gradbenik, podjetnik in politik * [[Marjan Krajnc (ekonomist)|Marjan Krajnc]] (*1946), ekonomist, gospodarstvenik * Marjan Krajnc (*1960), glasbenik, pedagog * [[Marjeta Krajnc]] >>por. [[Marjeta Knez]], matematičarka * [[Matjaž Krajnc]] (*1969), kemik * [[Milan Krajnc]] (*1974), pedagog, podjetnik, krizni vodja *[[Milenca Krajnc]], županja [[Občina Kozje|Občine Kozje]] * [[Milovan Krajnc]] (1920—2009), slikar, likovni pedagog * [[Mira Krajnc Ivič]], slovenistka, univ. prof. * [[Mladen Krajnc]] (1945—1988), nogometaš * [[Natalija Krajnc]], zdravnica, strokovna direktorica Bolnišnice Slovenj Gradec * [[Nataša Krajnc]]/[[Prinčič]] (*1981), fotomodel, miss Slovenije * [[Nike Krajnc]] (*1970), dr. gozdarstva, direktorica Gozdarskega inštituta * [[Peter Krajnc]], kemik, univ. prof. (UM) *[[Saša Krajnc]], sociologinja itd. *Saša Krajnc, TV voditelj (TV dnevnik RTVS) * [[Silvin Krajnc]] (*1948), frančiškanski pater, dr. teol. * [[Slavko Krajnc (kipar)|Slavko Krajnc]] (1929—2019), kipar, likovni pedagog * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] (*1960), minorit, teolog, liturgik, prof. TEOF * [[Stanka Krajnc Simoneti]] (*1928), zdravnica socialne medicine, univ. prof. * [[Tajda Krajnc]], citrarka * [[Uroš Krajnc]] (*1948), gradbenik hidrotehnik, ekolog * [[Vanja Krajnc]], pisateljica * [[Viktor Kranjc (general)|Viktor Krajnc]] (1847—1915), generalmajor avstroogrske armade * [[Žare Krajnc]] (*1961), lokostrelec == Glej tudi == * priimek [[Kranjc]] * priimek [[Kranjec]] * priimek [[Krajnčan]] * priimke [[Krajnčič]], [[Kranjčec]]... * priimka [[Krajc]], [[Krajec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krajnc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6h754f3sx18vvx299c2s7ag4fpwneyg 0 151473 6752029 6739210 2026-09-17T12:08:24Z Upwinxp 126544 Галич - Galič 6752029 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Galicija}} {{Infobox settlement | name = Galicija | native_name = | other_name = Galizia | image_shield = Coat of arms of the Kingdom of Galicia and Lodomeria.svg | image_flag = Flag of Galicia-Lodomeria (1890–1918).svg | flag_alt = (1890–1918) | image_map = Region of Galicia in modern Europe map.png | map_caption = Galicija (temno zelena) na ozemlju današnje Poljske in Ukrajine (svetlo zelena) | settlement_type = Zgodovinska regija | subdivision_name = {{POL}}<br/>{{UKR}} | subdivision_type = Država | population_demonym = Galicijec/ka | seat_type = Največja mesta | seat = [[Krakov]]<br>[[Lvov]] |population_total=8.025.723 |population_as_of=1910<ref name="a1910">{{navedi knjigo |last=Zamorski |first=Krzysztof |title=Informator statystyczny do dziejów społeczno-gospodarczych Galicji. Ludność Galicji w latach 1857-1910. |publisher=Zakład Wydawnictw Statystycznych |year=1989 |isbn=83-233-0350-9 |location=Kraków-Warszawa |pages=Tabela 21, Tabela 35 |language=pl}}</ref> | population_density_km2 = auto | area_total_km2 = 78.497 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1 = +2 | utc_offset1_DST = +3 | timezone2 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset2 = +1 | utc_offset2_DST = +2 | timezone2_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | image_skyline = Lwów - Widok z wieży ratuszowej 01.jpg | image_caption = Pogled na zgodovinsko središče Lvova }} [[File:Map of the Kingdom of Galicia, 1914.jpg|thumb|upright=1.5|Zemljevid Galicije leta 1914]]<!--undisputed map--> '''Galicija''' ({{jezik-pl|Galicja, Halicz}}, {{jezik-uk|Галичина́|translit=Galyčyna}}; {{langx|yi|גאַליציע|Galitsye}}), znana tudi pod različico imena '''Galizia'''; Галич) je zgodovinska in geografska regija, ki obsega današnjo jugovzhodno [[Poljska|Poljsko]] in zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]], dolgo del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske skupnosti]]. Zajema velik del drugih zgodovinskih regij [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]] (s središčem v [[Lvov]]u) in [[Malopoljska|Malopoljske]] (s središčem v [[Krakov]]u). Vzhodni del regije je bil v srednjem veku pod nadzorom [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], preden ga je leta 1352 priključila Kraljevina Poljska in postal del Rutenskega vojvodstva. Med delitvijo Poljske je bil vključen v kronsko deželo Avstrijskega cesarstva – Kraljevino Galicije in Lodomerije. Jedro zgodovinske Galicije leži v sodobnih regijah zahodne Ukrajine: Lvovski, Ternopilski in Ivano-Frankivski oblasti blizu Galiča.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wilson |first1=Andrew |title=Ukraine's Orange Revolution |date=2006 |publisher=Yale University Press |author-link= Andrew Wilson (historian) |isbn=0-300-11290-4 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=LooNAwAAQBAJ&pg=PA34 }}</ref> V 18. stoletju so bila po razpadu Poljsko-litovske skupnosti Galiciji dodana ozemlja, ki so kasneje postala del sodobnih poljskih regij [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskega vojvodstva]], [[Podkarpatsko vojvodstvo|Podkarpatskega vojvodstva]] in [[Šlezijsko vojvodstvo|Šlezijskega vojvodstva]]. Vzhodna Galicija je v srednjem veku postala sporno ozemlje med Poljsko in Rutenijo, med prvo svetovno vojno pa sta se zanjo borili Avstro-Ogrska in Rusija, pozneje v 20. stoletju pa tudi Poljska in Ukrajina. V 10. in 11. stoletju je bilo tam ustanovljenih več mest, kot sta Volodimir in Jaroslav, katerih imeni označujeta njune povezave z velikima knezoma Kijeva, [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirjem Velikim]] in [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]]. Med Galicijo in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolijo]] (na vzhodu) ter med Galicijo in jugozahodno [[Rutenija|Rutenijo]] obstaja precejšnje prekrivanje, zlasti v čezmejni regiji (s središčem v Karpatski Ruteniji), kjer živijo različne narodnosti in verske skupine. == Izvor in različice imena == [[File:Principality Halich map.PNG|thumb|Zemljevid kneževine Galicije v 13. stoletju, ki je tvorila jedro tega, kar je kasneje postalo Galicija]] [[File:Polska 1333 - 1370.png|thumb|Priključitev Kraljevine Rutenije s strani Kraljevine Poljske kot del galicijsko-volinskih vojn (1340–1392)]] Ime regije v lokalnih jezikih je: * {{langx|uk|Галичина|Galyčyna}}'';'' * {{langx|pl|Galicja}} * {{langx|rue|Галичина|Galyčyna}}; * [[češčina|češko]] in {{langx|sk|Halič}}; * {{langx|de|Galizien}}; * {{langx|hu|Galícia/Gácsország/Halics}}; * {{langx|ro| Galiția/Halicia}}; * {{langx|yi|גאַליציע|Galitsye}}. Nekateri zgodovinarji{{efn|group1=name|Encyclopediaofukraine.com: Volodymyr Kubiyovych, Yaroslav Pasternak, Illya Vytanovych, Arkadiy Zhukovsky.<ref name=encycl_ukr/>}} so domnevali, da je ime povezano s skupino ljudi traškega izvora (tj. Getov),<ref name=encycl_ukr> [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CG%5CA%5CGalicia.htm Galicia and Lodomeria] at the [[Encyclopedia of Ukraine]]</ref> ki so se v [[železna doba|železni dobi]] preselili na to območje po rimski osvojitvi [[Dakija|Dakije]] leta 106 n. št. in so morda skupaj z Venedi, ki so se v regijo preselili ob koncu [[Latenska kultura|latenskega]] obdobja, oblikovali lipicjsko kulturo.<ref name=encycl_ukr/> Lipicjska kultura naj bi nadomestila obstoječo traško halštatsko (glej traško-kimersko) in visoško kulturo. Nekateri drugi učenjaki trdijo, da ima ime Galič slovanski izvor – iz ''galica'', kar pomeni 'gol (negozdnat) hrib' ali iz ''galka'', kar pomeni 'kavka'.<ref>Max Vasmer points to Russian ''galitsa'', an adjectival form meaning "jackdaw" – see ''Galich'' in ''Russisches Etymologisches Wörterbuch'' (1950–1958).</ref> (Kavka je bila kot bojni naboj prikazana v mestnem grbu<ref>[[:File:Halicz coa XIVw.png|Halych coat of arms: 14th century]]</ref> in kasneje tudi v grbu Galicije-Lodomerije.<ref>[[:File:Wappen K%C3%B6nigreich Galizien %26 Lodomerien.png|Coat of arms of Galicia-Lodomeria]]</ref> Vendar pa ime predhodnik grba lahko predstavlja preprosto ljudsko etimologijo). Čeprav so [[Rusini]] do leta 1221 izgnali Ogre iz Gališko-Volinije, so ogrski kralji še naprej svojim uradnim naslovom dodajali Galicijo in Lodomerijo. Leta 1349 je med galicijsko-volinskimi vojnami poljski kralj [[Kazimir III. Veliki]] osvojil večji del Galicije in končal neodvisnost tega ozemlja. Po osvojitvi je Kazimir prevzel naslednji naslov: {{quote|Kazimir po božji milosti kralj Poljske in Rusije (Rutenije), gospodar in dedič dežele Krakov, Sandomierz, Sieradz, Łęczyca, Kuyavia, Pomerania (Pomeranija). {{Langx|la|Kazimirus, Dei gratia rex Poljska in Rusija, dn ne-Krakov, Sandomirie, Siradie, Lancicie, Cuiavie ter Pomeranski Terrarum in Ducatuum Dominus in Heres}}}} V času rodbine [[Jagelonci|Jageloncev]] (poljski kralji od 1386 do 1572) je Kraljevina Poljska oživila in obnovila svoja ozemlja. Namesto zgodovinske Galicije se je pojavilo rutensko vojvodstvo. Leta 1526, po smrti [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II. Ogrskega]], so [[Habsburžani]] podedovali ogrske zahteve po naslovih Kraljevine Galicije in Lodomerije skupaj z ogrsko krono. Leta 1772 je habsburška cesarica [[Marija Terezija]], avstrijska nadvojvodinja in ogrska kraljica, s temi zgodovinskimi trditvami upravičila svojo udeležbo v prvi delitvi Poljske. Pravzaprav ozemlja, ki jih je pridobila Avstrija, niso natančno ustrezala ozemljem nekdanje Galicije-Volinije – Ruski imperij je prevzel nadzor nad Volinijo na severovzhodu, vključno z mestom Volodimir-Volynski (Włodzimierz Wołyński) – po katerem je bila Lodomerija poimenovana. Po drugi strani pa je velik del Malopoljske – današnji [[Nowy Sącz]] in [[Przemyśl]] (1772–1918), [[Zamość]] (1772–1809), [[Lublin]] (1795–1809) in [[Krakov]] (1846–1918) – postal del avstrijske Galicije. Poleg tega, kljub dejstvu, da so avstrijske zahteve izhajale iz zgodovinske ogrske krone, »Galicija in Lodomerija« nista bili uradno dodeljeni Ogrski, po avstrijski pogodbi leta 1867 pa se je ozemlje znašlo v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]]. Uradno ime novega avstrijskega ozemlja je bilo Kraljevina Galicija in Lodomerija z vojvodinama Oświęcim in Zator. Po ustanovitvi Svobodnega mesta Krakov leta 1846 je bilo razširjeno na Kraljevino Galicije in Lodomerije ter na Veliko vojvodstvo Krakov z vojvodinama Auschwitz in Zator. Vsaka od teh entitet je bila formalno ločena; kot take so bile navedene v avstrijskih cesarskih nazivih, vsaka pa je imela svoj značilen grb in zastavo. Za upravne namene pa so tvorile eno samo provinco. Vojvodini Oświęcim in Zator sta bili majhni zgodovinski kneževini zahodno od Krakova, na meji s prusko Šlezijo. Lodomerija je pod imenom Volinija ostala pod oblastjo Ruskega imperija – glej Volinska gubernija. == Zgodovina == [[File:Sejm Galicyjski.jpg|thumb|Zakonodajni zbor Galicije in Lodomerije je bil v glavnem mestu Lvov]] V rimskih časih so območje naseljevala različna plemena s keltsko-germansko mešanico, vključno s keltskimi plemeni [[Lugi]], [[Kotini]], [[Vandali]] in [[Goti]] (Prževorska in Puhovska kultura). Med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanja ljudstev]] so na območje vdrle različne nomadske skupine.<ref>Tadeusz Sulimirski, ''The Sarmatians'', vol. 73 in series "Ancient People and Places", London: Thames & Hudson, 1970.</ref><ref>{{navedi splet |author=Dr. Samar Abbas |url=http://www.iranchamber.com/history/articles/common_origin_croats_serbs_jats.php |title=Samar Abbas, ''Common Origin of Croats, Serbs and Jats'', The symposium proceedings "Old Iranian Origins of Croats", Zagreb, 1998 |website=Iranchamber.com |access-date=13 February 2013 |archive-date=2019-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191129024539/http://www.iranchamber.com/history/articles/common_origin_croats_serbs_jats.php |url-status=dead }}</ref> Vzhodnoslovanska plemena [[Beli Hrvati]] in Tiverci so območje obvladovala od 6. stoletja do priključitve [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] v 10. stoletju.<ref name="EUH">{{navedi knjigo|title=ГАЛИЧИНА|url=http://www.history.org.ua/?termin=Galychyna|author=Ісаєвич Я.Д.|series=Encyclopedia of History of Ukraine |year=2004|publisher=Naukova Dumka, NASU Institute of History of Ukraine|volume=2|language=uk| isbn=966-00-0632-2 |quote=У 6–9 ст. ці землі входили до ареалу розселення сх.-слов'ян. племен білих хорватів, і тиверців, від 10 ст. (ймовірно, з серед. ст.) вони – у складі Київської Русі. 981 до Київ.}}</ref> V 12. stoletju je nastala [[Kneževina Galicija]], ki se je konec stoletja združila s sosednjo kneževino Volinjo v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]]. Galicija in Volinija sta bili prvotno dve ločeni kneževini [[Rurikidi|Rurikidov]], ki sta bili na podlagi rotacije dodeljeni mlajšim članom Kijevske dinastije. Linija kneza Romana Velikega Volodimirja je imela v lasti Kneževino Volinija, linija Jaroslava Osmomysla pa Kneževino Galicija. Galicija-Volinija je nastala po smrti zadnjega gališkega kneza Vladimirja II. Jaroslaviča leta 1198<ref>{{navedi knjigo | last = Dimnik | first = Martin | title = The Dynasty of Chernigov – 1146–1246| publisher = Cambridge University Press | year = 2003 | location = Cambridge | pages = (Chronological table of events) xxviii | isbn = 978-0-521-03981-9}}</ref> ali 1199 (in brez priznanega dediča po očetovi liniji); Roman je pridobil kneževino Galicijo in združil ozemlja v eno državo. Romanovi nasledniki so večinoma uporabljali Galič (Galicija) kot oznako za svoje združeno kneževino. V Romanovem času sta bili glavni mesti Galicije-Volinije Galič in Volodimir. Leta 1204 je Roman v zavezništvu s Poljsko zavzel Kijev, podpisal mirovno pogodbo z [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in vzpostavil diplomatske odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]].<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\R\O\RomanMstyslavych.htm Roman Mstyslavych – Encyclopaedia of Ukraine]</ref> [[File:Pożegnanie cesarza w Łupkowie.jpg|thumb|Obisk cesarja Franca Jožefa I. Avstrijskega v Galiciji leta 1880]] Leta 1205 se je Roman obrnil proti svojim poljskim zaveznikom, kar je privedlo do konflikta z [[Lešek I. Beli|Leškom Belim]] in [[Konrad I. Mazovski|Konradom Mazojskim]]. Roman je bil ubit v bitki pri Zawichostu (1205), Galicija-Volinija pa je vstopila v obdobje upora in kaosa ter postala prizorišče rivalstva med Poljsko in Ogrsko. Ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] se je imenoval ''rex Galiciæ et Lodomeriæ'', kar v latinščini pomeni »kralj Galicije in Vladimirja [v Voliniji]«, naziv, ki ga je kasneje sprejela Habsburška hiša. V kompromisnem sporazumu, sklenjenem leta 1214 med Ogrsko in Poljsko, je bil prestol Galicije-Volinije dodeljen Andrejevemu sinu, Kolomanu Galicijskemu. Leta 1352, ko je bila kneževina razdeljena med Poljsko in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], je ozemlje postalo podrejeno [[Krona kraljevine Poljske|poljski kroni]]. Z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] leta 1569 sta se Poljska in Litva združili v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko državo]], ki je obstajala 200 let, dokler je leta 1772 niso osvojile in razdelile Rusija, Prusija in Avstrija v [[Delitve Poljske|delitvi Poljsko-litovske države]]. Jugovzhodni del nekdanje Poljsko-litovske skupnosti je bil dodeljen habsburški cesarici [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], katere birokrati so ga poimenovali [[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]] po enem od nazivov ogrskih knezov, čeprav so se njegove meje le približno ujemale z mejami nekdanje srednjeveške kneževine.<ref>Larry Wolff, ''The Idea of Galicia: History and Fantasy in Habsburg Political Culture'' (Stanford University Press, 2012), p. 1</ref> Neformalno znana kot Galicija, je postala največja, najbolj naseljena in najsevernejša provinca avstrijskega cesarstva. Po letu 1867 je bila del avstrijske polovice Avstro-Ogrske, vse do razpada monarhije ob koncu prve svetovne vojne leta 1918. [[File:Szturm Twierdzy Przemysl A. Ritter von Meissl.jpg|thumb|Obleganje Przemyśla leta 1915]] Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so se v Galiciji na vzhodni fronti prve svetovne vojne odvijali hudi boji med silami Ruskega imperija in [[sile osi|centralnih sil]]. Ruske sile so leta 1914 zavzele večino regije, potem ko so v kaotični bitki na meji v prvih mesecih vojne premagale avstro-ogrsko vojsko.<ref>Buttar, Prit. ''Collision of Empires: The War on the Eastern Front in 1914''. Oxford, UK; New York, NY: Osprey Publishing, 2016. {{ISBN|9781782006480}}</ref> Spomladi in poleti 1915 jih je izrinila skupna nemško-avstro-ogrska ofenziva. Leta 1918 je Zahodna Galicija postala del obnovljene Republike Poljske, ki je vključila Lemkovsko-rusinsko republiko. Lokalno ukrajinsko prebivalstvo je razglasilo neodvisnost Vzhodne Galicije kot kratkotrajne Zahodnoukrajinske ljudske republike. Med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] so Sovjeti poskušali v Vzhodni Galiciji ustanoviti marionetno državo Galicijsko SSR, vendar so ozemlje nato osvojili Poljaki. [[Riški mirovni sporazum]] iz leta 1921 je potrdil status Galicije kot dela Druge poljske republike. Čeprav nekateri ukrajinski nacionalisti tega nikoli niso sprejeli kot legitimnega, je bila ta pogodba ratificirana na Konferenci veleposlanikov 14. marca 1923<ref>"Language legislation", in ''Encyclopedia of Ukraine'' (University of Toronto Press, 1993)</ref><ref>"Chronicle: A Political Chronicle of Poland", in ''The Slavonic Review'', Volume 2 (University of London, 1923-24) p. 169</ref> in mednarodno priznana 15. maja 1923.<ref>French: ''Les Alliés reconnaissent à la Pologne la possession de la Galicie'', Chronologie des civilisations, Jean Delorme, Paris, 1956.</ref> Ukrajinci iz vzhodne Galicije in sosednje pokrajine Volinije so predstavljali približno 12 % prebivalstva Poljske republike in so bili njena največja manjšina. Ker je bila politika poljske vlade diskriminatorna do manjšin, so se napetosti med poljsko vlado in ukrajinskim prebivalstvom stopnjevale, kar je sčasoma privedlo do nastanka militantne podzemne Organizacije ukrajinskih nacionalistov. Konflikti v Galiciji in Voliniji med Poljaki in Ukrajinci so se med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] okrepili, s spopadi med Poljsko domovinsko armado (AK), Ukrajinsko uporniško armado (UPA), nemškim [[Wehrmacht]]om in sovjetskimi partizani. Ti konflikti so vključevali medsedbojne poboje Poljakov in Ukrajincev v Volinji in v vzhodni Galiciji. Po vojni so sledile prisilne deportacije Ukrajincev iz novega vzhoda Poljske in tudi znotraj ukrajinskega dela Galicije v Sibirijo. == Geografija == Galicija meri 79.215 km², v njej živi 8 milijonov prebivalcev, predvsem [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Ukrajincev]], [[Judi|Judov]] in drugih etničnih skupin. Na zahodu Galicijo omejuje zgornji tok [[reka|reke]] [[Visla|Visle]], proti vzhodu pa polagoma prehaja v Ukrajino in [[Bukovina|Bukovino]]. Reka [[San]] jo deli na ''zahodno Galicijo'', ki spada k Poljski in na ''vzhodno Galicijo'', ki spada k Ukrajini. Glavne reke so: zgornji pritoki [[Visla|Visle]], [[Bug]]a, [[Dnester|Dnestra]] in [[Prut]]a. V tej prehodni pokrajini med »Zahodom« in »Vzhodom« so [[zgodovina|zgodovinsko]] pomembna [[mesto|mesta]], kot so: [[Krakov]], [[Lvov]], [[Przemyśl]] in [[Tarnov]]. == Ljudje == [[File:Campesinos y judíos galizia.png|thumb|upright|left|Kmetje in Judje iz Galicije, ok. 1886]] Leta 1773 je imela Galicija približno 2,6 milijona prebivalcev v 280 mestih in tržnih krajih ter približno 5500 vaseh. Bilo je skoraj 19.000 plemiških družin s 95.000 člani (približno 3 % prebivalstva). Kmetje so predstavljali 1,86 milijona, več kot 70 % prebivalstva. Majhno število jih je bilo polno zaposlenih kmetov, vendar je daleč največ (84 %) imelo le majhna posestva ali pa sploh nič posesti. Galicija je imela verjetno najbolj etnično raznoliko prebivalstvo od vseh držav avstrijske monarhije, ki so ga sestavljali predvsem Poljaki in ''Ruteni'';<ref name="magocsi">{{navedi knjigo |title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont | location=Toronto |publisher=University of Toronto Press |author=Magocsi, Paul R. |year=2002 |page=57}}</ref> ljudstva, pozneje znana kot [[Ukrajinci]] in [[Rusini]], pa tudi etnični [[Judje]], [[Nemci]], [[Armenci]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Madžari]], [[Romi]] in drugi. V Galiciji kot celoti je bilo leta 1910 prebivalstvo ocenjeno na 45,4 % Poljakov, 42,9 % Ukrajincev, 10,9 % Judov in 0,8 % Nemcev.<ref>Paul Robert Magocsi. (1996). A History of Ukraine. Toronto: University ofToronto Press. Pg. 424.</ref> To prebivalstvo ni bilo enakomerno razporejeno. Poljaki so živeli predvsem na zahodu, Ukrajinci pa so prevladovali v vzhodni polovici ("Ruteniji"). Na začetku dvajsetega stoletja so Poljaki predstavljali 88 % celotnega prebivalstva zahodne Galicije, Judje pa 7,5 %. Podatki za vzhodno Galicijo kažejo naslednje številke: Ukrajinci 64,5 %, Poljaki 22,0 %, Judje 12 %.<ref>Piotr Eberhardt. ''Ethnic groups and population changes in twentieth-century Central-Eastern Europe: history, data, analysis''. M.E. Sharpe, 2003. pp.92–93. {{ISBN|978-0-7656-0665-5}}</ref><ref>Timothy Snyder. (2003). ''The Reconstruction of Nations''. New Haven: Yale University Press, p. 123</ref> Od 44 upravnih enot avstrijske vzhodne Galicije je bil [[Lvov]] ({{langx|pl|Lwów}}, {{langx|de|Lemberg}}) edina, v kateri so Poljaki predstavljali večino prebivalstva.<ref>Timothy Snyder. (2003). ''The Reconstruction of Nations''. New Haven: Yale University Press, p. 134</ref> Antropologinja Marianna Dushar trdi, da je ta raznolikost privedla do razvoja posebne prehranske kulture v regiji.<ref name=":1">{{navedi splet |last=Plakhta |first=Dmytro |date=22 August 2018 |title="Food is a little universal anchor and a way of identification" |url=https://day.kyiv.ua/en/article/time-out/food-little-universal-anchor-and-way-identification}}</ref> [[File:Русини1863.jpg|thumb|Rusini v Galiciji leta 1863]] [[Poljščina]] je bila najbolj govorjeni jezik v celotni Galiciji, čeprav je bil vzhodni del regije pretežno ukrajinski. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 je 58,6 % Galicije govorilo poljščino kot svoj materni jezik, v primerjavi s 40,2 %, ki so govorili ukrajinski.<ref>Anstalt G. Freytag & Berndt (1911). Geographischer Atlas zur Vaterlandskunde an der österreichischen Mittelschulen. Vienna: K. u. k. Hof-Kartographische. "Census December 31st 1910"</ref> Število poljsko govorečih je bilo verjetno napihnjeno, ker Judje niso imeli možnosti, da bi kot svoj jezik navedli [[jidiš]].<ref>Timothy Snyder. (2003).The Reconstruction of Nations. New Haven: Yale University Press, pg. 134</ref> Vzhodna Galicija je bila najbolj raznolik del regije in eno najbolj raznolikih območij v Evropi v tistem času. Galicijski Judje so se v srednjem veku priselili iz Nemčije. Nemško govoreče ljudi so pogosteje imenovali po regiji Nemčije, iz katere so izvirali (kot sta Saška ali Švabska). Za tiste, ki so govorili različne materne jezike, npr. Poljake in Ukrajince, je bila identifikacija manj problematična, razširjena večjezičnost pa je zabrisala etnične delitve. Versko je Galicija pretežno katoliška, katolicizem pa se izvaja v dveh obredih. Poljaki so rimskokatoliški, medtem ko Ukrajinci pripadajo grškokatoliški cerkvi. Drugi kristjani pripadajo eni od ukrajinskih pravoslavnih cerkva. Do holokavsta je bilo judovstvo razširjeno, Galicija pa je bila središče hasidizma. === Gospodarstvo === Nove državne meje so Galicijo odrezale od mnogih njenih tradicionalnih trgovskih poti in trgov poljske sfere, kar je povzročilo stagnacijo gospodarskega življenja in propad galicijskih mest. Lvov je izgubil status pomembnega trgovskega središča. Po kratkem obdobju omejenih naložb je avstrijska vlada začela fiskalno izkoriščati Galicijo in iz regije izčrpala delovno silo z vpoklicem v cesarsko vojsko. Avstrijci so se odločili, da se Galicija ne sme razvijati industrijsko, temveč naj ostane kmetijsko območje, ki bo služilo kot dobavitelj živil in surovin drugim habsburškim provincam. Uvedeni so bili novi davki, naložbe so bile odvračane, mesta in vasi pa so bile zanemarjene.<ref>P. R. Magocsi. (1983). ''Galicia: A Historical Survey and Bibliographic Guide.'' Canadian Institute of Ukrainian Studies, Harvard Ukrainian Research Institute. p. 99</ref><ref>P. Wandycz. (1974). ''The lands of partitioned Poland, 1795–1918. A History of East Central Europe''. University of Washington Press. p. 12</ref><ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Stauter-Halsted|first=Keely|title=The nation in the village : the genesis of peasant national identity in Austrian Poland, 1848-1914|url=https://archive.org/details/nationinvillageg00stau|date=2001|isbn=978-1-5017-0224-2 |publisher = Cornell University Press |location=Ithaca [N.Y.]|oclc=992798076}}</ref> Posledica je bila velika revščina v avstrijski Galiciji.<ref name="KSH" /><ref name="Davies2001">{{navedi knjigo|author=Norman Davies|title=Heart of Europe:The Past in Poland's Present|url=https://books.google.com/books?id=yWi-WLvY_v0C&pg=PT331|access-date=8 April 2013|date=31 May 2001|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-164713-0|page=331}}</ref> Galicija je bila najrevnejša provinca Avstro-Ogrske,<ref name="google230">Richard Sylla, Gianni Toniolo. (2002). [https://books.google.com/books?id=TepeBUZDCKsC&dq=per+capita+growth+regions+austria-hungary+dalmatia&pg=PA230 ''Patterns of European Industrialisation: The Nineteenth Century.''] pg. 230. Conversion from 1970 to 2010 dollars [http://stats.areppim.com/calc/calc_usdlrxdeflator.php here]</ref><ref name="BartalPolonsky1999">{{navedi knjigo|author1=Israel Bartal|author2=Antony Polonsky|title=Focusing on Galicia: Jews, Poles, and Ukrainians, 1772–1918|url=https://books.google.com/books?id=2wS8AAAAIAAJ|year=1999|publisher=Littman Library of Jewish Civilization|isbn=978-1-874774-40-2|page=19|quote=Galician poverty became proverbial in the second half of the nineteenth century}}</ref> in po mnenju Normana Daviesa bi jo lahko šteli za "najrevnejšo provinco v Evropi".<ref name="Davies2001" /> === Naftna in plinska industrija === [[File:Galicia 1897 1.jpg|thumb|330px|Železniške proge v Galiciji pred letom 1897]] V bližini Drogobiča in Borislava v Galiciji so sredi 19. in v začetku 20. stoletja odkrili in razvili znatne zaloge [[nafta|nafte]].<ref name=DrohobychOil>{{navedi splet |last1=Schatzker |first1=Valerie |last2=Erdheim |first2=Claudia |last3=Sharontitle |first3=Alexander |title=Petroleum in Galicia |url=http://kehilalinks.jewishgen.org/drohobycz/history/petroleum.asp |publisher=Drohobycz Administrative District: History |access-date=20 April 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160410201456/http://kehilalinks.jewishgen.org/drohobycz/history/petroleum.asp |archive-date=10 April 2016}}</ref><ref name=CarpathianOil>{{navedi knjigo |last1= Golonka |first1=Jan |last2=Picha |first2=Frank J. |title=The Carpathians and Their Foreland: Geology and Hydrocarbon Resources |publisher=American Association of Petroleum Geologists (AAPG) |date=2006 |isbn=978-0-89181-365-1}}</ref> Prvi evropski poskus vrtanja nafte je bil leta 1854 v Bóbrki v zahodni Galiciji.<ref name=DrohobychOil /><ref name=CarpathianOil /> Do leta 1867 je bila v Kleczanyju v zahodni Galiciji s paro izvrtana vrtina do globine približno 200 metrov.<ref name=DrohobychOil /><ref name=CarpathianOil /> 31. decembra 1872 je bila odprta železniška proga, ki je povezovala Borislav z bližnjim mestom Drogobič. Britanski inženir John Simeon Bergheim in Kanadčan William Henry McGarvey sta leta 1882 prišla v Galicijo.<ref name=McGarvey>{{navedi splet |last1=Creswell |first1=Sarah |last2=Flint |first2=Tom |title=William H. McGarvey (1843–1914) |url=http://www.engineeringhistory.on.ca/index.php?id=33 |publisher=Professional Engineers Ontario |access-date=20 April 2016 |archive-date=28 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160428002848/http://www.engineeringhistory.on.ca/index.php?id=33 |url-status=dead }}</ref>{{efn|William McGarvey je v šestdesetih ali sedemdesetih letih 19. stoletja pomagal razviti vrtalno ploščad, ki je njegovo kanadsko tehnologijo vrtanja in kanadske vrtalnike proslavila po vsem svetu. John Simon Bergheim in William Henry McGarvey sta neuspešno iskala nafto v Nemčiji pod okriljem podjetja Continental Oil Company, katerega direktor je bil McGarvey. Nemčijo sta zapustila in leta 1882 začela prvo vrtanje v Galiciji pod imenom podjetja McGarvey in Bergheim.<ref name=McGarvey />}} Leta 1883 je njuno podjetje izvrtalo vrtine od 700 do 1000 metrov in odkrilo velike nahajališča nafte. Leta 1885 so svoje podjetje za razvoj nafte preimenovali v Galicijsko-karpatsko naftno družbo ({{langx|de|Galizisch-Karpathische Petroleum Aktien-Gesellschaft}}) s sedežem na [[Dunaj]]u, McGarvey pa kot glavni administrator in Bergheim kot terenski inženir,{{efn|Takoj po prelomu stoletja je Bergheim umrl v nesreči taksija v Londonu v Angliji, McGarvey pa je moral nadaljevati sam.<ref name=McGarvey />}} in zgradili ogromno rafinerijo v Maryampolu blizu Gorlic, južno od Tarnova.<ref name=McGarvey /> Maryampole, ki velja za največje in najučinkovitejše podjetje v Avstro-Ogrski, je bil zgrajen v šestih mesecih in je zaposloval 1000 mož.<ref name=McGarvey />{{efn|Kasneje sta Bergheim in McGarvey kupila več manjših obratov za proizvodnjo in rafiniranje nafte ter prevzela podjetje "Apollo Oil Company of Budapest".<ref name=McGarvey />}} Nato so vlagatelji iz Velike Britanije, Belgije in Nemčije ustanovili podjetja za razvoj naftne in plinske industrije v Galiciji. Zaradi tega pritoka kapitala se je število naftnih podjetij do leta 1884 zmanjšalo z 900 na 484, do leta 1890 pa na 285 podjetij s 3700 delavci. Vendar se je število naftnih rafinerij povečalo z enaintridesetih leta 1880 na štiriinpetdeset leta 1904. Do leta 1904 je bilo v Borysławu trideset vrtin z globino več kot 1000 metrov. Proizvodnja se je med letoma 1905 in 1906 povečala za 50 %, nato pa se je med letoma 1906 in 1909 potrojila zaradi nepričakovanih odkritij ogromnih naftnih zalog.<ref name=AustriaOil>{{navedi splet |last=Frank |first=Allison |title=Galician California, Galician Hell: The Peril and Promise of Oil Production in Austria-Hungary |url=http://ostaustria.org/bridges-magazine/volume-10-june-29-2006/item/1172-galician-california-galician-hell-the-peril-and-promise-of-oil-production-in-austria-hungary |publisher=Office of Science and Technology Austria (OSTA) |location=Washington, D.C. |date=29 June 2006 |access-date=20 April 2016 |archive-date=9 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509183618/http://ostaustria.org/bridges-magazine/volume-10-june-29-2006/item/1172-galician-california-galician-hell-the-peril-and-promise-of-oil-production-in-austria-hungary |url-status=dead}}</ref> Do leta 1909 je proizvodnja dosegla vrhunec pri 2.076.000 tonah oziroma 4 % svetovne proizvodnje. Naftna polja Borislava in bližnjih Tustanowic, ki jih pogosto imenujejo 'poljski Baku', so predstavljala več kot 90 % nacionalne proizvodnje nafte Avstro-Ogrske.<ref name=DrohobychOil /><ref name=AustriaOil /><ref name=Thompson1916>{{navedi knjigo |last=Thompson |first=Arthur Beeby |title=Oil-field Development and Petroleum Mining |url=https://books.google.com/books?id=W6E2AQAAMAAJ&pg=PA31 |publisher=Van Nostrand |date=1916}}</ref> Od 500 prebivalcev v šestdesetih letih 19. stoletja se je Borislav do leta 1898 povečal na 12.000. Na prelomu stoletja je bila Galicija četrta na svetu kot proizvajalka nafte. To znatno povečanje proizvodnje nafte je povzročilo tudi padec cen nafte. Zelo hitro zmanjšanje proizvodnje nafte v Galiciji se je zgodilo tik pred balkanskimi vojnami 1912–1913. Galicija je bila med prvo svetovno vojno edini večji domači vir nafte za centralne sile.<ref name=AustriaOil /> == Etnične skupine == *Gorski prebivalci (večja sorodstvena skupina): Żywczaki ali Gorali iz Żywieca (pl: Żywiec gorjani), Babiogórcy ali Gorali iz Babie Góre, Gorali iz Rabke ali Zagórzanie, Kliszczaki, Gorali v Podhale (pl: Podhale gorjani), Gorali iz Nowy Targa ali Nowotarżanie, Pieniny goranci ali Gorali Pieniny in Sądecki gorjani (Gorals of Nowy Sącz), Gorali Spisz ali Gardłaki, Kurtacy ali Czuchońcy (Lemki, Rusnaks), Boyci (Werchowyńcy), Tucholcy, Guculi (Czarnogórcy). *Prebivalci dolin (večja sorodstvena skupina): Krakowiacy, Mazury, Grębowiacy (Lesowiacy ali Borowcy), Głuchoniemcy, Bełżanie, Bużanie (Łopotniki, Poleszuki), Opolenie, Wołyniacy, Pobereżcy ali Nistrowianie.<ref>SGKP tom II. str. 459</ref> == Jezikovna in verska struktura leta 1910 == [[File:Galicja religion1.png|left|300x300px|Rimskokatoliško prebivalstvo Galicije v popisu leta 1910|thumb]] [[File:Galicja religion2.png|300x300px|Razširjenost poljskega ali ukrajinskega jezika v Galiciji leta 1910|thumb]] [[File:Galicja language.png|center|300x300px|Prevalence of Polish or Ukrainian language in Galicia in 1910|Grškokatoliško in pravoslavno prebivalstvo Galicije leta 1910|thumb]] == Jezikovna in verska struktura nekdanje Galicije leta 1931 == [[File:Galicja 1931 religion1.png|left|thumb|300x300px|Rimskokatoliško prebivalstvo nekdanje Galicije v popisu leta 1931]] [[File:Galicja 1931 religion2.png|right|thumb|300x300px|Grškokatoliško in pravoslavno prebivalstvo nekdanje Galicije leta 1931]] [[File:Galicja 1931 languages.png|center|thumb|300x300px|Razširjenost poljskega ali ukrajinskega jezika v Galiciji leta 1931]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin}} *{{navedi knjigo |last=Berend |first=Nora |year=2006|title=At the Gate of Christendom: Jews, Muslims and "Pagans" in Medieval Hungary, c. ''1000''-c.''1300'' |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-02720-5}} *{{navedi knjigo |last=Buttar |first=Prit|year=2016|title=Collision of Empires: The War on the Eastern Front in 1914|publisher=Osprey Publishing|isbn=9781782006480}} *[https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250] {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Galicia (Central Europe)}} *[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=30&letter=G Jewish Encyclopedia] *[https://web.archive.org/web/20161006104622/http://kehilalinks.jewishgen.org/drohobycz/maps/Map_oilfields.asp 1902 map of the oilfields in Galicia] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Karpati]] {{normativna kontrola}} j2eiqkybkw7yia810e01te3azec365p 0 162550 6752279 6369329 2026-09-18T00:50:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752279 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=skrajšanje seznama gledaliških vlog}}{{Infopolje Oseba}} '''Pia Zemljič''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[6. april]] [[1975]], [[Slovenj Gradec]]. Pia Zemljič je leta 2001 diplomirala iz [[dramska igra|dramske igre]] na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Po študiju, leta 2002, je postala članica [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]], med letoma 2008 in 2010 bila samostojna delavka v kulturi, od leta 2010 je bila članica [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], od novembra 2016 pa je članica [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].<ref>https://sigledal.org/geslo/Pia_Zemljič {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220201213101/https://sigledal.org/geslo/Pia_Zemlji%C4%8D |date=2022-02-01 }}, vpogled: 1. 2. 2022.</ref> Z igralcem [[Marko Mandič|Markom Mandičem]] sta par od 2002 in imata dva sinova. == Vloge == === Film === * [[Korporacija (film)|Korporacija]], 2019 * [[Izbrisana]], 2018 * [[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]], 2016 * Panika, 2013 * [[Vaje v objemu]], 2012 * [[Lahko noč, gospodična]], 2011 * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]], 2007 * Totalka, 2006 * [[Varuh meje]], 2002 * Zlato srce, 2001 * Sorodne duše, 2001 === Televizija === * L.Marcetič, K.Dvornik : V dvoje, VOYO, 2019 * M.Pevec: "Vaje v objemu", RTV SLO " 2012 *J.Pervanje: "Duhec", RTV SLO 2011 *B.Jurjaševič: »Marko skače« celovečerni film, RTV Slovenija 2009 * U.Zavodnik: »Tolažnik«, kratki film, RTV Slovenija, 2009 * J.Pervanje: ''Morje v času mrka'', celovečerni film, 2008 * M.Luzar:''Vučko'', kratki film, 2007 * M. Naberšnik: ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'', celovečerni film, 2007 * K.Dvornik: ''Totalka'', kratki film, 2006 * F.Arko: ''Temna stran lune'', tv film, 2005 * D.Hari: ''Augenblick'', igrani film, 2004 * P.Sepe: ''Kaj pa gospod Bach?'', igrano-dokumentarni tv film, 2003 * M. Weiss : ''[[Varuh meje]]'', celovečerni igrani film, 2002 * B:Bitenc: ''Naj ostane med nami'', tv film, 2001 * J.Pervanje: ''Blisk'', tv nanizanka, RTV Slovenija, 2005 * T.Grubar: ''[[Pod eno streho]]'', tv nadaljevanka, POP TV, 2002 - 2003 * ''Večer Kurta Weila'', songi, RTV SLOVENIJA, 2001 === Gledališče === * Štivišič, Nečak: KASPAR KABARET (Michelle Sorbon, klinična nevropsihiatrinja), SNG DRAMA Ljubljana, 2022 * Kundera,Šilec-Petek: JAQUES IN NJEGOV GOSPODAR (Gostilničarka), SNG DRAMA LJUBLJANA, 2021 * Vojnović, Škof: FIGA, (Vesna Benedejčič Dizdar), SNG DRAMA LJUBLJANA, 2021 * Mouawad, Rajić-Kranjac: POŽIGI, (Naval Marwan), SNG DRAMA LJUBLJANA, 2020 * Ibsen, Grabnar: GOSPA Z MORJA, (Elida Wangel), SNG DRAMA LJUBLJANA, 2019 * Ivanc, Djilas: PESEM O ODISEJU, RAPSODISEJA ZA DVA, CD LJUBLJANA, 2019 * Pop Tasić, Bulc: BEDENJE (Babica), SNG DRAMA Ljubljana, 2019 * Svetina, Buljan: V IMENU MATERE (Marija, mati, babica), SNG DRAMA Ljubljana,2018 * Makarovič, Grabnar: PREKLETI KADILCI ( vokal, pianino, kadilka, protikadilka), SNG Drama Ljubljana, 2018 * Korun, Zupančič: SVETI MOŽ (Nina), [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], 2017 * Pavček, Zemljič: POD SNEGOM ( Mina) Mini teater, 2017 * Cankar, Pipan: HLAPCI ( Geni), SNG Drama Ljubljana, 2017 * Lorenci: BIBLIJA ( performer), SNG Drama Ljubljana, 2017 * Tolstoj, Purçarete: VOJNA IN MIR * ( Mms.Bourienne, an actress, a soldier, a bear), SNG Drama Ljubljana, MGL, CD, 2017 * Nušić, Torbica: ŽALUJOČA DRUŽINA ( Gina ), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]], 2016 * Hauptmann, Koležnik: ROSE BERNDT ( ga. Flamm), SLG Celje, 2016 * Moliere/ Lorenci/ Avtorski projekt: UČENE ŽENSKE, (Filaminta), SLG Celje, Mg Ptuj, 2015 * Različni avtorji/ N.Zavišič: IZGUBLJENE LJUBEZNI, (FORTY TO LIFE, SUSIE), SLG CELJE, 2015 * M.Zupančič, B.Kobal: VORKŠOP NA MOLJERA, (Elma, Elmira), SLG Celje, 2014Y.Reza, J.Pipan: KAKO POVEŠ, KAR SI ODIGRAL, (Nathalie Oppenheim), SLG Celje, 2014 * M.Bartlett, J. Novak: KRČI (vodja), SLG Celje, 2013 * P.Rambert, I.Buljan: ZAPIRANJE LJUBEZNI (Pia), MINI TEATER LJUBLJANA, 2013 *B.Brecht, N.Bradić: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI (pevka, Laina), SLG Celje 2013 *Synge, J.Pipan: NAJVEČJI FRAJER ZAHODNEGA SVETA (Vdova Quinn), SLG Celje, 2013 *K.Ludwig, B.Kobal: SLEPARJA V KRILIH (Meg), SLG CELJE, 2012 *J.Dempsey, D.P.Rowe, S.Moša: ČAROVNICE IZ EASTWICKA (JANE SMART), MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, 2012 *J.P.Sartre, J.Pipan: MUHE (Elektra), SLG Celje, 2012 *A.P.Čehov, J.Pipan: Utva (Maša). SLG Celje 2011 *Sofokles, A.Nikolić: Antigona (Antigona), SLG Celje 2011 *J.Hatcher, M.Alujevič: Picasso (gdč.Fisher), Mestno gledališče Ptuj 2011 *I.Bergman, J. Pipan: Persona (Ga. Vogler, vskok), Mini Teater Ljubljana 2010 *A.T.Linhart, L.M.Škof: Županova Micka (Micka), SLG Celje 2010 *V.Bennedictson/C.Bayle, S.M.Strelec: Urok( Louise Strandberg), SLG Celje 2010 * G.Strniša, J.Lorenci: Žabe (Evica), MG Ptuj 2010 *I.Bergman, J.Pipan: Jesenska sonata (Eva), SLG Celje 2010 *K.Kovič,J.Novak, I. Leonardi, Latin: Maček Muri (vskok: pripovedovalka, pevka, natakarica, Muca Mika)SLG Celje 2009 *A.Rozman-Roza- Davor Božič- M.Zupančič: Neron (Popeja), SNG Drama Ljubljana, 2009 *H.C.Andersen- I.Buljan: Mala morska deklica, Mini Teater, 2009 *Luzar: Ona+on (Petra), Gustav Film, 2008 *Moliere- V.Taufer: Namišljeni bolnik (Lucija), SNG Drama MB * N.Coward - Z.Šedlbauer: ''Intimna komedija'' (vskok - Sybil Chase), SNG DRAMA MB, 2007 *B.M.Koltes- I.Buljan: MARŠ (zaročenka), Riječke ljetne noći *Shakespere- E.Miler: RIHARD TRETJI (lady Ana) * A.Miller- M. Koležnik: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA(gdč.Forsythe) * B.Brecht-I.Vujić: DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA ( Šuj Ta), SNG DRAMA MB * A.T.Linhart- M.Latin: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, (Nežka), SNG DRAMA MB * Goldoni- V. Moderndorfer: SLUGA DVEH GOSPODARJEV (Beatrice), SNG DRAMA MB * M.Edison-D. Jovanović: UM, SNG DRAMA MB * N.Silver-S.Strelec: DEBELUHI V KRILCIH (Pamela, Popo Martin), SNG DRAMA MARIBOR * T.Walser-J.Jamnik: KING KONGOVE HČERKE (vloga Meggie), SNG DRAMA MARIBOR * U.Betti-J.Lorenzi: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU(vloga Silvia), SSG TRST * D.Dukovski- A.Popovski: DRAKULA (Mina), SNG DRAMA MARIBOR * M.Ravenhill –M.Latin: SHOPPING & FUCKING (Lulu), SNG DRAMA MARIBOR * T.Dylan –D.Sarič : POD MLEČNIM GOZDOM (deklica, gospa Dai Bred druga, Gossamer Beynon), AGRFT; * W.Shakespeare - V.Taufer: ''Hamlet'' (Ofelija), PDG NOVA GORICA, 2000 * I.Welsh – E.M.Binder: ''Trainspotting'' (Alja), SNG DRAMA LJUBLJANA, 1999 ===Priznanja in nagrade=== * Borštnikova nagrada za vlogi Filaminte v Učenih ženskah po motivih Molierovih Učenih žensk ( avtorski projekt / Lorenci) in Gospe Flamm v Rose Bernd (Hauptmann / Koležnik), 51. BS, 2016 * Vesna za glavno žensko vlogo , v filmu Nočno življenje, D. Kozoleta, na FSF, 2016 * Nagrada Prešernovega sklada za leto 2015 (Pia v Zapiranju ljubezni, Nathalie Oppenheim v Kako poveš, kar si odigral, Vodja v Krčih in Jasna v Paniki) * Severjeva nagrada za različne vloge v SLG-ju Celje leta 2012/13 in za "Zapiranje ljubezni" (P.Rambert/I.Buljan) v Mini Teatru 2013 * Žlahtna komedijantka leta , za vlogo Meg v predstavi Sleparja v krilu, Slg Celje, 2013 * Borštnikova nagrada za vlogo Evice/Babice, Žabe (Strniša, Lorenci), Mestno gledališče Ptuj, 2010 * Večerova nagrada za vlogi Eve v Jesenski sonati (Bergman/Pipan) in Louise v Uroku (Bennedicson/Strelec), SLG Celje, 2010 * Zlata paličica za vlogo Male morske deklice (Andersen/Buljan), Mini Teater Ljubljana, 2009 * Stopova igralka leta za vlogo Bronje v filmu Petelinji zajtrk (Naberšnik), 2007 * Nagrada Mediteran časopisa Novi list na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka za vlogi Pam in Popo Martin (N. Silver Debeluhi v krilcih, Drama SNG Maribor), 2004 * Nagrada Veljko Maričić za epizodno vlogo na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka za vlogi Pam in Popo Martin (N. Silver Debeluhi v krilcih, Drama SNG Maribor), 2004 * Nagrada za igro Satir, za vlogi Pam in Popo Martin na 2. Slovenskem festivalu komornega odra na Ptuju, (N. Silver Debeluhi v krilcih, Drama SNG Maribor), 2003 * Študentska Prešernova nagrada za vloge Deklica, Gospa Dai Bred druga, Gossamer Beynon ( Pod mlečnim gozdom, AGRFT Ljubljana), 2001 == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zemljič, Pia}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] gd28qmu1faylx445xv0hy3i0e83l9l7 0 163904 6752145 6640342 2026-09-17T15:47:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nina Kokelj|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Fakulteta za družbene vede v Ljubljani}} '''Nina Kokelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], * [[5. februar]] [[1972]], [[Kranj]] Njen prvi roman ''Milovanje'' (1998) je prejel [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|nagrado za najboljši prvenec]] in nominacijo za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pisateljska spovednica: Nina Kokelj|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/pisateljska-spovednica-nina-kokelj/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-20|language=sl-si|date=28. avgust 2018|publisher=|last=Jaklič|first=Tanja}}</ref> Bila je predstavnica za [[Odnosi z javnostmi|stike z javnostjo]] pri založbah Epta in Učila.<ref>{{Navedi splet|title=Da, en dan je včasih vse|url=https://www.dnevnik.si/11239|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-20|date=20. oktober 2001|publisher=|last=Butala|first=Gregor}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_91_L.pdf "Predstavitev Založbe Učila"]. str. 6. ''Gorenjski Glas''. 16. november 1999. l. 52. št. 91</ref> Je samozaposlena v kulturi.<ref>{{Navedi splet|title=NINA KOKELJ - SAMOZAPOSLENA V KULTURI, PISATELJICA IN KNJIŽEVNICA - bizi.si|url=https://www.bizi.si/NINA-KOKELJ-SAMOZAPOSLENA-V-KULTURI-PISATELJICA-IN-KNJIZEVNICA/|website=www.bizi.si|accessdate=2020-10-20}}</ref> === Šola in študij === Obiskovala je [[Gimnazija Škofja Loka|Srednjo družbeno-jezikovno šolo Borisa Ziherla Škofja Loka]]. Študija ekonomije ni dokončala. Leta 1996 je diplomirala iz politologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]].<ref>Naglič, Miha. (25. januar 2000). [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_7_L.pdf "Nina Kokelj, Ločanka, ki živi za pisanje"]. str. 15. ''Gorenjski Glas''. l. 53, št. 7</ref> == Nagrade in priznanja == *1997 ''Zgodba o pritlikavki in njenem gospodarju'', nagrada za najboljšo kratko zgodbo z žensko tematiko (Urad za žensko politiko in Republika Slovenija)<ref name=":1">[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_29_L.pdf "Če preživim, bom pisateljica, si je rekla"]. str. 28. ''Gorenjski Glas''. 11. april 1997. l. 45. št. 29</ref> *1997 črtica ''Čudoviti otroci'', nagrada za kratko zgodbo (Študentska organizacija v Ljubljani)<ref name=":1" /> *1998 ''Milovanje'', [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|nagrada za prvenec leta]] ([[Slovenski knjižni sejem]])<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada za najboljši prvenec pisateljici Nini Kokelj za Milovanje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nagrada-za-najboljsi-prvenec-pisateljici-nini-kokelj-za-milovanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-20|date=25. november 1998|publisher=|last=|first=}}</ref> *2007 ''Deček na belem oblaku'', Bela vrana (White raven) (Mednarodni sejem otroške in mladinske književnosti v Bologni)<ref>{{Navedi splet|title=Nina Kokelj|url=https://litteraeslovenicae.si/avtorji/nina-kokelj/|website=litteraeslovenicae.si|accessdate=2020-10-20|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200919180709/https://litteraeslovenicae.si/avtorji/nina-kokelj/|url-status=dead}}</ref> == Dela == {{Col-begin}} {{Col-2}} === Slikanice === * ''[[Španska princeska]]'' (Didakta, 2002) * ''Deček na belem oblaku'' (Mladinska knjiga, 2006) * ''Lepa Helena'' (Družba Piano, 2006) * ''Jon in Tadao'' (Družba Piano, 2007 [i. e.] 2008) * ''Čif in Čof'' (Morfem, 2009) * ''Nejc in palček Palček'' (Učila International, 2012) * ''Kraljica Sončnica'' (Pivec, 2012) * ''Sončni kralj'' (Pivec, 2012) * ''Mala pastirica'' ([[Mladinska knjiga]], 2016) * ''Urice z dojenčkom'' (KUD Sodobnost International, 2018) === Lutkovne igre === *''Zajček Zdravnik'' (2003)<ref>{{Navedi splet|title=Zajček Zdravnik|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/zajcek-zdravnik|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-10-20|archive-date=2020-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20201204044300/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/zajcek-zdravnik|url-status=dead}}</ref> === Predstave za otroke === * ''Metuljčica in Metuljček'' (Gledališče Glej, 2001)<ref>{{Navedi splet|title=METULJČEK IN METULJČICA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1693|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-10-20|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003024/https://repertoar.sigledal.org/predstava/1693|url-status=dead}}</ref> * ''Novoletna pravljica'' (Tuma, 2005) {{Col-2}} === Romani === *''Milovanje'' ([[Študentska založba]], 1998) *''Sibidusovo kukalo'' (Prešernova družba, 2005) (soavtor Jan Bučar) *''Poletje s klovnom'' (Študentska založba, 2009) === Kratka proza === ==== Za odrasle ==== * ''Sviloprejka : povest o izgubljenem svetu'' (Študentska založba, 2002) * ''Slamnata dežela : arhetipski fragmenti enega življenja pod Edinim soncem'' ([[Založba Goga|Goga]], 2010) * ''Piši mi, ko ti bo najlepše'' (Litera, 2015) ==== Za otroke ==== * ''Cigančica Kuku in Srebrna riba'' (Morfem, 2009) * ''Tiva in dvanajst mesecev'' ([[Mladinska knjiga]], 2012) (soavtor Kruno Antonić) {{Col-end}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Sklici == {{sklici|30em}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokelj, Nina}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 24994cuu0367bax2huxgaokgu4qmp23 0 166669 6752241 6733178 2026-09-17T21:52:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Dobitniki Rožančeve nagrade */ 6752241 wikitext text/x-wiki '''Rožančeva nagrada''' (tudi '''nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]]''') je nagrada za '''''Najboljšo esejistično zbirko''''', ki jo podeljujejo od leta [[1993]] na pobudo [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]]. Prvotno sta jo podeljevala slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Založba Mihelač]]. Leta [[1998]] je organizacijo, zagotavljanje sredstev, imenovanje in usklajevanje dela [[Žirija|žirije]] prevzel [[Sklad Marjana Rožanca|Sklad Marjana Rožanca]]. Sklad sta ustanovili založbi [[Mihelač]] in [[Založba Nova revija|založba Nova revija]]. 2009 je skupaj z Novo revijo ugasnil tudi sklad, od takrat nagrade podeljuje ''Društvo Marjana Rožanca''. == Dobitniki Rožančeve nagrade == Dobitniki te nagrade so sledeči avtorji, za svoje [[Esej|eseje]]: * 1993 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Razbiti vrč]]''<ref name="dsp">{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/ostali-literarni-producenti/1724/detail.html |title=DSP: Rožančeva nagrada |accessdate=2012-11-13 |archive-date=2012-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120618103535/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/ostali-literarni-producenti/1724/detail.html |url-status=dead }}</ref>, * 1994 - [[Jože Snoj]] - za esej ''[[Med besedo in bogom]]''<ref name="dsp"/>, * 1995 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Egiptovski lonci mesa]]''<ref name="dsp"/>, * 1996 - [[Tomo Virk]] - za esej ''[[Ujetniki bolečine]]''<ref name="dsp"/>, * 1997 - [[Matevž Kos]] - za esej ''[[Prevzetnost in pristranost (esej)|Prevzetnost in pristranost]]''<ref name="dsp"/>, * 1998 - [[Aleš Berger]] - za esej ''[[Krokiji in beležke]]''<ref name="dsp"/>, * 1999 - [[Milan Dekleva]] - za esej ''[[Gnezda in katedrale]]''<ref name="dsp"/>, * 2000 - [[Edvard Kovač]] - za esej ''[[Oddaljena bližina]]''<ref name="dsp"/>, * 2001 - [[Iztok Geister]] - za esej ''[[Levitve]]''<ref name="dsp"/>, * 2002 - [[Vinko Möderndorfer]] - za esej ''[[Gledališče v ogledalu]]''<ref name="dsp"/>, * [[2003 v književnosti|2003]] - [[Vinko Ošlak]]- za esej ''[[Spoštovanje in bit]]''<ref name="dsp"/>, * 2004 - [[Gorazd Kocjančič]] - za esej ''[[Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003]]''<ref name="dsp"/>, * 2005 - [[Aleksander Zorn]] - za esej ''[[Smešna žalost preobrazbe]]''<ref name="dsp"/>, * 2006 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Duša Evrope]]''<ref name="dsp"/>, * 2007 - [[Aleš Šteger]] - za esej ''[[Berlin (esej)|Berlin]]'' in [[Igor Zabel]] za esej ''[[Eseji o moderni in sodobni umetnosti]]''<ref name="dsp"/>, * 2008 - [[Dušan Jovanović]] - za esej ''[[Svet je drama]]''<ref name="dsp"/>, * 2009 - [[Ifigenija Zagoričnik Simonović|Ifigenija Simonović]] - za zbirko esejev ''[[Konci in kraji]]''<ref name="dsp"/>, * 2010 - [[Peter Kovačič Peršin]] - za zbirko esejev ''[[Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesih globalizacije]]''<ref>[http://www.delo.si/clanek/121753 Delo.si - Rožančeva nagrada Petru Kovačiču Peršinu]</ref>, * 2011 - [[Miklavž Komelj]] - za zbirko esejev ''[[Nujnost poezije]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-miklavzu-komelju/266775 |date=21.9.2011 |title=Rožančeva nagrada Miklavžu Komelju |work=MMC RTV-SLO |accessdate=22.9.2011}}</ref>, * 2012 - [[Meta Kušar]] - za esej ''[[Kaj je poetično ali Ura ilegale]]''<ref name="dsp"/>, * 2013 - [[Alojz Ihan]] - za esej ''[[Državljanski eseji]]''<ref name="dsp"/> * 2014 - [[Marcel Štefančič]] - za zbirko esejev ''[[Kdor prej umre, bo dlje mrtev]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozancev-nagrajenec-je-marcel-stefancic-jr/346718 |title=Rožančev nagrajenec je Marcel Štefančič jr. |date=19.9.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=19.9.2014}}</ref> * 2015 - [[Andrej Capuder]] - za zbirko esejev ''[[Povest o knjigah]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-letos-roma-v-roke-andreja-capudra/374319 |title=Rožančeva nagrada letos roma v roke Andreja Capudra |date=17.9.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=18.9.2014}}</ref> * 2016 - [[Robert Simonišek]] - za zbirko esejev ''[[Trk prostorov]]'' in [[Jure Jakob]] za zbirko ''[[Hiše in drugi prosti spisi]]''<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/letosnja-rozanceva-nagrajenca-robert-simonisek-in-jure-jakob.html |title=Letošnja Rožančeva nagrajenca Robert Simonišek in Jure Jakob |accessdate=19. februarja 2017 |date=15. september 2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2017-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170219171549/http://www.delo.si/novice/politika/letosnja-rozanceva-nagrajenca-robert-simonisek-in-jure-jakob.html |url-status=dead }}</ref> * 2017 - [[Miha Pintarič]] - za zbirko esejev ''[[Dvojni presledek]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-mihi-pintaricu/432469 |title=Rožančeva nagrada Mihi Pintariču |date=17.9.2017 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=14.9.2017}}</ref> *2018 - [[Jasmin B. Frelih]] - za zbirko esejev ''[[Bleda svoboda]]''<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-letos-jasminu-b-frelihu-ki-je-jezen-in-to-v-imenu-celotne-generacije/466659|title=Rožančeva nagrada letos Jasminu B. Frelihu, ki je "jezen, in to v imenu celotne generacije"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-10-12}}</ref> *2019 - [[Marcel Štefančič]] - za zbirko esejev ''[[Ivan Cankar: eseji o največjem]]''<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/druga-rozanceva-nagrada-za-marcela-stefancica-jr/500538|title=Druga Rožančeva nagrada za Marcela Štefančiča jr.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2020-05-24}}</ref> *2020 - [[Esad Babačić]] - za zbirko esejev ''[[Veš, mašina, svoj dolg?]]'' *2021 - [[Robert Simonišek]] - za zbirko esejev ''[[Pejsaži-sanjati na soncu]]'' *2022 - [[Uroš Zupan]] - za zbirko esejev [[Znamenja v kroženju|''Znamenja'' ''v kroženju'']] o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s 15 slovenskimi pesniki *2023 - [[Ivana Djilas]] - za zbirko esejev ''[[A si lahko vsaj enkrat tiho]]'' *2024 - [[Helena Koder]] - za zbirko esejev ''[[Krošnja z neznanimi sadeži]]'' *2025 - [[Urša Zabukovec]] - za knjigo ''[[La Routine: Dostojevski in transhumanizem]]'' *2026 - [[Iztok Geister]] - za ''[[Esej o otoku]]'' == Sklici in opombe == {{sklici}} {{RozanceviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Esejistika]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci|*]] [[Kategorija:Dnevnik (časopis)]] cw9lnous8x0705q1w8us0i9rmty2cbb 6752242 6752241 2026-09-17T21:53:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Sklici in opombe */ 6752242 wikitext text/x-wiki '''Rožančeva nagrada''' (tudi '''nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]]''') je nagrada za '''''Najboljšo esejistično zbirko''''', ki jo podeljujejo od leta [[1993]] na pobudo [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]]. Prvotno sta jo podeljevala slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Založba Mihelač]]. Leta [[1998]] je organizacijo, zagotavljanje sredstev, imenovanje in usklajevanje dela [[Žirija|žirije]] prevzel [[Sklad Marjana Rožanca|Sklad Marjana Rožanca]]. Sklad sta ustanovili založbi [[Mihelač]] in [[Založba Nova revija|založba Nova revija]]. 2009 je skupaj z Novo revijo ugasnil tudi sklad, od takrat nagrade podeljuje ''Društvo Marjana Rožanca''. == Dobitniki Rožančeve nagrade == Dobitniki te nagrade so sledeči avtorji, za svoje [[Esej|eseje]]: * 1993 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Razbiti vrč]]''<ref name="dsp">{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/ostali-literarni-producenti/1724/detail.html |title=DSP: Rožančeva nagrada |accessdate=2012-11-13 |archive-date=2012-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120618103535/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/ostali-literarni-producenti/1724/detail.html |url-status=dead }}</ref>, * 1994 - [[Jože Snoj]] - za esej ''[[Med besedo in bogom]]''<ref name="dsp"/>, * 1995 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Egiptovski lonci mesa]]''<ref name="dsp"/>, * 1996 - [[Tomo Virk]] - za esej ''[[Ujetniki bolečine]]''<ref name="dsp"/>, * 1997 - [[Matevž Kos]] - za esej ''[[Prevzetnost in pristranost (esej)|Prevzetnost in pristranost]]''<ref name="dsp"/>, * 1998 - [[Aleš Berger]] - za esej ''[[Krokiji in beležke]]''<ref name="dsp"/>, * 1999 - [[Milan Dekleva]] - za esej ''[[Gnezda in katedrale]]''<ref name="dsp"/>, * 2000 - [[Edvard Kovač]] - za esej ''[[Oddaljena bližina]]''<ref name="dsp"/>, * 2001 - [[Iztok Geister]] - za esej ''[[Levitve]]''<ref name="dsp"/>, * 2002 - [[Vinko Möderndorfer]] - za esej ''[[Gledališče v ogledalu]]''<ref name="dsp"/>, * [[2003 v književnosti|2003]] - [[Vinko Ošlak]]- za esej ''[[Spoštovanje in bit]]''<ref name="dsp"/>, * 2004 - [[Gorazd Kocjančič]] - za esej ''[[Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003]]''<ref name="dsp"/>, * 2005 - [[Aleksander Zorn]] - za esej ''[[Smešna žalost preobrazbe]]''<ref name="dsp"/>, * 2006 - [[Drago Jančar]] - za esej ''[[Duša Evrope]]''<ref name="dsp"/>, * 2007 - [[Aleš Šteger]] - za esej ''[[Berlin (esej)|Berlin]]'' in [[Igor Zabel]] za esej ''[[Eseji o moderni in sodobni umetnosti]]''<ref name="dsp"/>, * 2008 - [[Dušan Jovanović]] - za esej ''[[Svet je drama]]''<ref name="dsp"/>, * 2009 - [[Ifigenija Zagoričnik Simonović|Ifigenija Simonović]] - za zbirko esejev ''[[Konci in kraji]]''<ref name="dsp"/>, * 2010 - [[Peter Kovačič Peršin]] - za zbirko esejev ''[[Vrnitev k Itaki: Slovenci v procesih globalizacije]]''<ref>[http://www.delo.si/clanek/121753 Delo.si - Rožančeva nagrada Petru Kovačiču Peršinu]</ref>, * 2011 - [[Miklavž Komelj]] - za zbirko esejev ''[[Nujnost poezije]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-miklavzu-komelju/266775 |date=21.9.2011 |title=Rožančeva nagrada Miklavžu Komelju |work=MMC RTV-SLO |accessdate=22.9.2011}}</ref>, * 2012 - [[Meta Kušar]] - za esej ''[[Kaj je poetično ali Ura ilegale]]''<ref name="dsp"/>, * 2013 - [[Alojz Ihan]] - za esej ''[[Državljanski eseji]]''<ref name="dsp"/> * 2014 - [[Marcel Štefančič]] - za zbirko esejev ''[[Kdor prej umre, bo dlje mrtev]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozancev-nagrajenec-je-marcel-stefancic-jr/346718 |title=Rožančev nagrajenec je Marcel Štefančič jr. |date=19.9.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=19.9.2014}}</ref> * 2015 - [[Andrej Capuder]] - za zbirko esejev ''[[Povest o knjigah]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-letos-roma-v-roke-andreja-capudra/374319 |title=Rožančeva nagrada letos roma v roke Andreja Capudra |date=17.9.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=18.9.2014}}</ref> * 2016 - [[Robert Simonišek]] - za zbirko esejev ''[[Trk prostorov]]'' in [[Jure Jakob]] za zbirko ''[[Hiše in drugi prosti spisi]]''<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/letosnja-rozanceva-nagrajenca-robert-simonisek-in-jure-jakob.html |title=Letošnja Rožančeva nagrajenca Robert Simonišek in Jure Jakob |accessdate=19. februarja 2017 |date=15. september 2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2017-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170219171549/http://www.delo.si/novice/politika/letosnja-rozanceva-nagrajenca-robert-simonisek-in-jure-jakob.html |url-status=dead }}</ref> * 2017 - [[Miha Pintarič]] - za zbirko esejev ''[[Dvojni presledek]]''<ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-mihi-pintaricu/432469 |title=Rožančeva nagrada Mihi Pintariču |date=17.9.2017 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=14.9.2017}}</ref> *2018 - [[Jasmin B. Frelih]] - za zbirko esejev ''[[Bleda svoboda]]''<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/rozanceva-nagrada-letos-jasminu-b-frelihu-ki-je-jezen-in-to-v-imenu-celotne-generacije/466659|title=Rožančeva nagrada letos Jasminu B. Frelihu, ki je "jezen, in to v imenu celotne generacije"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-10-12}}</ref> *2019 - [[Marcel Štefančič]] - za zbirko esejev ''[[Ivan Cankar: eseji o največjem]]''<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/druga-rozanceva-nagrada-za-marcela-stefancica-jr/500538|title=Druga Rožančeva nagrada za Marcela Štefančiča jr.|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2020-05-24}}</ref> *2020 - [[Esad Babačić]] - za zbirko esejev ''[[Veš, mašina, svoj dolg?]]'' *2021 - [[Robert Simonišek]] - za zbirko esejev ''[[Pejsaži-sanjati na soncu]]'' *2022 - [[Uroš Zupan]] - za zbirko esejev [[Znamenja v kroženju|''Znamenja'' ''v kroženju'']] o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s 15 slovenskimi pesniki *2023 - [[Ivana Djilas]] - za zbirko esejev ''[[A si lahko vsaj enkrat tiho]]'' *2024 - [[Helena Koder]] - za zbirko esejev ''[[Krošnja z neznanimi sadeži]]'' *2025 - [[Urša Zabukovec]] - za knjigo ''[[La Routine: Dostojevski in transhumanizem]]'' *2026 - [[Iztok Geister]] - za knjigo ''[[Esej o otoku]]'' == Sklici in opombe == {{sklici}} {{RozanceviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Esejistika]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci|*]] [[Kategorija:Dnevnik (časopis)]] qbtvzi4yq5n0cr3sncl5ejg4ylct9ns 0 169152 6752390 5927478 2026-09-18T09:33:25Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrij Petrovič Buturlin |nickname= |allegiance={{flagicon|Rusija}} [[Ruski imperij]] |nationality= |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Rusija)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]]<br>[[Revolucija leta 1820]]<br>[[Rusko-turška vojna (1828–1829)]]<br>[[Madžarski upor (1848)]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrij Petrovič Buturlin''' ({{lang-ru|Дмитрий Петрович Бутурлин}}), [[Rusi|ruski]] [[general]] in [[vojaški zgodovinar]] [[Francozi|francoskega rodu]], * [[11. maj]] [[1790]], † [[21. oktober]] [[1849]]. Sodeloval je v številnih bitkah Napoleonovih vojn kot pribočnik princa [[Peter Mihailovič Volkonski|Petra Mihailoviča Volkonskega]] in [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I. Ruskega]]. Leta 1823 je bil poslan v Francijo, da bi pomagal zatreti [[revolucija leta 1820|špansko revolucijo]]. Po [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turški vojni (1828-1829)]] se je upokojil s činom [[generalmajor (Rusija)|generalmajorja]]. Maja 1833 je postal član [[Vladajoči senat|Vladajočega senata]] in decembra 1840 član [[Državni svet Carske Rusije|Državnega sveta Carske Rusije]]. Leta 1843 je postal direktor [[Carska javna knjižnica|Carske javne knjižnice]]. V zadnjih letih življenja je napisal številne knjige o ruski vojaški zgodovini (še posebej o vojnah [[Katarina II. Velika|Katarine II.]] in rusko-francoskemu delu Napoleonovih vojn) in v zadnjem letu življenje pa je vodil t. i. [[Buturlinov komite]], tajni nadzorni organ ruskih cenzorjev. Leta 1848 so ga reaktivirali, da je pomagal pri zatrtju [[madžarski upor (1848)|madžarske revolucije]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam ruskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Buturlin, Dimitrije}} [[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Francoski Rusi]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Ruski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Senatorji Ruskega imperija]] [[Kategorija:Državni svetniki Ruskega imperija]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani revolucije leta 1820]] [[Kategorija:Veterani rusko-turške vojne (1828–1829)]] [[Kategorija:Veterani madžarskega upora (1848)]] e5h9sewytx2penve23mh4chkmyjx5r3 6752393 6752390 2026-09-18T09:39:39Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dimitrij Petrovič Buturlin |nickname= |allegiance={{flagicon|Rusija}} [[Ruski imperij]] |nationality= |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Rusija)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]]<br>[[Revolucija leta 1820]]<br>[[Rusko-turška vojna (1828–1829)]]<br>[[Madžarski upor (1848)]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dimitrij Petrovič Buturlin''' ({{lang-ru|Дмитрий Петрович Бутурлин}}), [[Rusi|ruski]] [[general]] in [[vojaški zgodovinar]] [[Francozi|francoskega rodu]], * [[11. maj]] [[1790]], † [[21. oktober]] [[1849]]. Sodeloval je v številnih bitkah Napoleonovih vojn kot pribočnik princa [[Peter Mihailovič Volkonski|Petra Mihailoviča Volkonskega]] in [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I. Ruskega]]. Leta 1823 je bil poslan v Francijo, da bi pomagal zatreti [[revolucija leta 1820|špansko revolucijo]]. Po [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turški vojni (1828-1829)]] se je upokojil s činom [[generalmajor (Rusija)|generalmajorja]]. Maja 1833 je postal član [[Vladajoči senat|Vladajočega senata]] in decembra 1840 član [[Državni svet Carske Rusije|Državnega sveta Carske Rusije]]. Leta 1843 je postal direktor [[Carska javna knjižnica|Carske javne knjižnice]]. V zadnjih letih življenja je napisal številne knjige o ruski vojaški zgodovini (še posebej o vojnah [[Katarina II. Velika|Katarine II.]] in rusko-francoskemu delu Napoleonovih vojn) in v zadnjem letu življenje pa je vodil t. i. [[Buturlinov komite]], tajni nadzorni organ ruskih cenzorjev. Leta 1848 so ga reaktivirali, da je pomagal pri zatrtju [[madžarski upor (1848)|madžarske revolucije]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam ruskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Buturlin, Dimitrije}} [[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]] [[Kategorija:Francoski Rusi]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Ruski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Senatorji Ruskega imperija]] [[Kategorija:Državni svetniki Ruskega imperija]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani rusko-turške vojne (1828–1829)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Rusija)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] mrz1sb73vle7jws7ahf1vp1mipbh2ek 0 180858 6752281 6749133 2026-09-18T01:55:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen |Name = Pljučni rak |Image = LungCACXR.PNG |Caption = Planarna rentgenska slika (s puščico označenega) tumorja v pljučih |DiseasesDB = 7616 |ICD10 = {{ICD10|C|33||c|30}}-{{ICD10|C|34||c|30}} |ICD9 = {{ICD9|162}} |ICDO = |OMIM = |MedlinePlus = 007194 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 1333 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|1336}} {{eMedicine2|emerg|335}} {{eMedicine2|radio|807}} {{eMedicine2|radio|405}}{{eMedicine2|radio|406}} |MeshID = D002283 }} '''Pljučni rak''' je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v [[tkivo|tkivih]] [[pljuča|pljuč]]. Če ga ne zdravimo, se lahko v procesu, ki se imenuje [[zasevek|zasevanje]], iz pljuč razširi v bližnje tkivo ali druge dele telesa. Večina primerov raka, ki se pojavijo na pljučih (t. i. primarni pljučni raki), so [[karcinom]]i, ki se razvijejo iz [[epitelij]]skih celic. Glavni vrsti pljučnega raka sta [[Drobnocelični pljučni rak|drobnocelični pljučni rak]] (angl. ''small-cell lung carcinoma'' oz. SCLC) in [[nedrobnocelični pljučni rak]] (angl. ''non-small-cell lung carcinoma'' oz. NSCLC). Najpogostejši [[simptom]]i so kašelj (vključno z izkašljevanjem [[kri|krvi]]), hujšanje in zadihanost.<ref name="Harrison" /> Najpogostejši vzrok pljučnega raka je dolgoročna izpostavljenost [[tobak|tobačnemu dimu]],<ref name="Merck" /> ki povzroči 80&ndash;90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Primerov pljučnega raka pri nekadilcih je 10&ndash;15 %<ref name="Thun" /> in jih pogosto pripisujemo kombinaciji [[genetika|genetskih dejavnikov]],<ref name="MurrayNadel46" /> [[radon]]a,<ref name="MurrayNadel46" /> [[azbest]]a,<ref name="O'Reilly" /> in [[onesnaženost]]i zraka,<ref name="MurrayNadel46" /> vključno s pasivnim [[kajenje tobaka|kajenjem]].<ref name="AUTOREF" /><ref name="AUTOREF1" /> Pljučni rak se lahko vidi na [[rentgen|rentgenskem posnetku]] prsnega koša in [[računalniška tomografija|računalniški tomografiji]] (slikanje CT). [[Diagnoza]] se potrdi z [[biopsija|biopsijo]],<ref name="Holland-Frei78" /> ki je običajno vodena [[bronhoskopija|bronhoskopsko]] ali s CT-jem. Zdravljenje in dolgoročni rezultati so odvisni od vrste raka, [[bolezenski stadij|razvojne stopnje]] bolezni in splošnega zdravja osebe. Zdravljenje pogosto vključuje [[operacija (medicina)|operacijo]], [[kemoterapija|kemoterapijo]] in [[radioterapija|radioterapijo]]. NSCLC se včasih zdravi z operacijo, SCLC pa se običajno bolje odziva na kemoterapijo in radioterapijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Chapman | first=S | author2=Robinson G| author3=Stradling J| author4= West S | title=Oxford Handbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/oxfordamericanha0000unse_k7m5 |edition=2. | chapter=Chapter 31 | publisher=Oxford University Press | year=2009 | isbn=9-780199-545162 }}</ref> Na splošno 15 % ljudi v ZDA z diagnozo pljučnega raka [[preživetje|preživi]] pet let po diagnozi.<ref name="Collins" /> Po vsem svetu je pljučni [[rak (bolezen)|rak]] najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških in ženskah ter je po podatkih iz leta 2008 kriv za 1,38 milijona smrti na leto.<ref name="GLOBOCAN" /> == Znaki in simptomi == Znaki in simptomi pljučnega raka so med drugim:<ref name="Harrison" /> * respiratorni: kašelj, izkašljevanje krvi, piskajoče dihanje ali [[dispneja|zadihanost]]; * sistemski: hujšanje, [[vročina]], [[betičasti prsti]] ali [[utrujenost]]; * lokalni: bolečine v prsih, bolečine v kosteh, sindrom vene cave, motnje pri požiranju. Če rak raste v dihalno pot, lahko ovira pretok zraka, kar povzroča [[dispneja|oteženo dihanje]]. Zato se lahko za zaporo začnejo nabirati izločki, kar lahko vodi do [[pljučnica|pljučnice]].<ref name="Harrison" /> Glede na vrsto tumorja lahko na bolezen sprva opozorijo t. i. [[paraneoplastični sindrom]]i.<ref name="Honnorat" /> Pri pljučnem raku so ti pojavi lahko [[Eaton-Lambertov sindrom]] (mišična slabost zaradi [[avtoimunska bolezen|avtoprotiteles]]), [[hiperkalciemija]] ali sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH). Tumorji v zgornjem delu pljuč oz. [[Pancoastov tumor|Pancoastovi tumorji]] lahko napadejo lokalni del [[simpatični živčni sistem|simpatičnega živčnega sistema]], zaradi česar se lahko pojavi [[Hornerjev sindrom]] (povešena očesna veka in ozka [[zenica]] na isti strani) in poškodbe brahialnega pleteža.<ref name="Harrison" /> Številni simptomi pljučnega raka (slab apetit, hujšanje, vročina, utrujenost) niso specifični.<ref name="Holland-Frei78" /> Pri mnogih ljudeh se rak, preden prizadeti opazijo simptome in poiščejo zdravstveno pomoč, že razširi zunaj mesta, kjer je prvotno nastal. Pogosto se razširi v možgane, kosti, [[nadledvična žleza|nadledvično žlezo]], na drugo pljučno krilo, jetra, [[srce|srčno mreno]] in [[ledvice]].<ref name="ajcc" /> Okoli 10 % ljudi s pljučnim rakom ob diagnozi nima simptomov. Te oblike raka naključno odkrijejo ob rutinskem rentgenskem slikanju prsnega koša.<ref name="Collins" /> == Vzroki == Rak nastane zaradi genetske poškodbe [[DNK]]. Ta genetska poškodba vpliva na normalne funkcije celice, vključno s celično proliferacijo, programirano celično smrtjo ([[apoptoza]]) in popravljanjem DNK. Z vse večjim številom poškodb se tveganje za raka povečuje.<ref name="Holland-Frei8">{{navedi knjigo | last=Brown | first=KM | author2=Keats JJ| author3=Sekulic A | display-authors=etal |title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse | publisher=People's Medical Publishing House USA | year=2010 | chapter=8 | edition=8th| isbn=978-1607950141 }}</ref> === Kajenje === [[Slika:Cancer smoking lung cancer correlation from NIH.svg||thumb|Graf prikazuje, kako je splošni porast prodaje tobačnih izdelkov v ZDA v prvih štirih desetletjih 20. stoletja (cigarete na osebo na dan) z dvajsetletnim zamikom pripeljal do ustrezno hitrega porasta pljučnega raka (število smrti zaradi pljučnega raka na 100.000 moških na leto)]] [[Slika:Pathology of the lung (cancer).jpg|thumb|Prerez človeških pljuč: Beli predel v zgornjem režnju je rak, črni predeli so obarvani zaradi kajenja.]] [[Slika:Lung cancer, incidence, mortality and survival, England 1971 - 2011.png|thumb|right|Incidenca, smrtnost in preživetje zaradi pljučnega raka, Anglija 1971–2011]] Kajenje, predvsem cigaret, je daleč najpogostejši dejavnik za nastanek pljučnega raka.<ref name="AUTOREF5" /> Cigaretni dim vsebuje več kot 60 poznanih [[karcinogen]]ov,<ref name="Hecht" /> med drugim [[nitrozamin]], [[benzopiren]] in [[radioaktivnost|radioaktivne]] [[izotop]]e, ki nastajajo pri razpadu [[radon]]a. Poleg tega so raziskave pokazale, da nikotin zavira imunski odziv na rakaste tvorbe v obolelem tkivu.<ref name="AUTOREF6" /> Leta 2000 je bilo v razvitem svetu 90 % smrti zaradi pljučnega raka pri moških (70 % pri ženskah) posledica kajenja.<ref name="Peto" /> Kajenje je vzrok za nastanek 80–90 % primerov pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Pasivno kajenje, vdihavanje dima drugega kadilca, je vzrok za pljučnega raka pri nekadilcih. Pasivni kadilec je oseba, ki živi ali dela s kadilcem. Študije iz ZDA,<ref name="AUTOREF7">{{Cite journal | author=California Environmental Protection Agency | title=Health effects of exposure to environmental tobacco smoke. California Environmental Protection Agency | journal=Tobacco Control | volume=6 | issue=4 | pages=346–353 | year=1997 | url=http://www.druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | pmid=9583639 | doi=10.1136/tc.6.4.346 | pmc=1759599 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070808045344/http://druglibrary.org/schaffer/tobacco/caets/ets-main.htm | url-status=dead }}<br />* {{Cite journal | author=Centers for Disease Control and Prevention (CDC) | title=State-specific prevalence of current cigarette smoking among adults, and policies and attitudes about secondhand smoke—United States, 2000 | journal=Morbidity and Mortality Weekly Report | volume=50 | issue=49 | pages=1101–1106 | publisher=CDC | location=Atlanta, Georgia | date=december 2001 | url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5049a1.htm | pmid=11794619 }}</ref><ref name="Alberg">{{Cite journal | last=Alberg | first=AJ | author2=Samet JM | title=Epidemiology of lung cancer | journal=Chest | volume=132 | issue=S3 | pages=29S–55S | publisher=American College of Chest Physicians | year=september 2007 | url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | pmid=17873159 | doi=10.1378/chest.07-1347 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200329053623/http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/29S.long | url-status=dead }}</ref>Evrope,<ref>{{Cite journal | last=Jaakkola | first=MS | author2=Jaakkola JJ | title=Impact of smoke-free workplace legislation on exposures and health: possibilities for prevention | journal=European Respiratory Journal | volume=28 | issue=2 | pages=397–408 | date=avgust 2006 | url=http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | pmid=16880370 | doi=10.1183/09031936.06.00001306 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2013-01-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130129003845/http://erj.ersjournals.com/content/28/2/397.long | url-status=dead }}</ref> Združenega kraljestva,<ref>{{Cite journal | last=Parkin | first=DM |title=Tobacco—attributable cancer burden in the UK in 2010 | journal=British Journal of Cancer | volume=105 | issue=Suppl. 2 | pages=S6–S13 | year=december 2011 | pmid=22158323 | doi=10.1038/bjc.2011.475 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3252064/?tool=pubmed | pmc=3252064}}</ref> in Avstralije<ref name="NHMRC" /> nenehno kažejo bistveno povečano tveganje med tistimi, ki so izpostavljeni pasivnemu kajenju.<ref name="Taylor">{{Cite journal | last=Taylor | first=R | author2=Najafi F| author3=Dobson A | title=Meta-analysis of studies of passive smoking and lung cancer: effects of study type and continent |journal=International Journal of Epidemiology | volume=36 | issue=5 |pages=1048–1059 | date=oktober 2007 | url=http://ije.oxfordjournals.org/content/36/5/1048.long | pmid=17690135 |doi=10.1093/ije/dym158 }}</ref> Tisti, ki živijo z nekom, ki kadi, so za 20&ndash;30 % bolj izpostavljeni tveganju, tisti, ki delajo v okolju, v katerem so izpostavljeni neprostovoljnemu kajenju, pa za 16&ndash;19 %.<ref>{{navedi splet|title=Frequently asked questions about second hand smoke|url=http://www.who.int/tobacco/research/secondhand_smoke/faq/en/index.html|work=World Health Organization|accessdate=25 July 2012}}</ref> Raziskave »stranskega dima«, ki se dviga neposredno iz cigarete, torej ni izdihan dim, kažejo, da je nevarnejši od izdihanega.<ref name="Schick" /> Pasivno kajenje v ZDA vsako leto povzroči približno 3.400 smrti zaradi pljučnega raka.<ref name="Alberg" /> === Plin radon === [[Radon]] je [[plin]] brez barve in vonja, ki nastaja ob razpadu radioaktivnega [[radij]]a, razpadnega produkta [[uran]]a. Najdemo ga v zemeljski skorji. Razpadni produkti [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajo]] genetski material, zaradi česar pride do mutacij, ki včasih postanejo rakaste. Radon je drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka v ZDA, takoj za kajenjem.<ref name="Alberg" /> Tveganje se poveča za 8–16 % pri vsakem povečanju koncentracije radona za 100 [[bekerel|Bq]]/[[kubični meter|m³]].<ref>{{cite journal |author=Schmid K| author2=Kuwert T| author3= Drexler H |title=Radon in Indoor Spaces: An Underestimated Risk Factor for Lung Cancer in Environmental Medicine |journal=Dtsch Arztebl Int |volume=107|issue=11 |pages=181–6 |date=marec 2010 |pmid=20386676 |pmc=2853156 |doi=10.3238/arztebl.2010.0181 |url=}}</ref> Ravni radona se razlikujejo glede na lokacijo in sestavo spodaj ležeče zemlje in skal. V predelih, kot je [[Cornwall]] v Združenem kraljestvu (kjer je osnova [[granit]]), radon predstavlja veliko težavo, zgradbe pa je treba prezračevati z ventilatorji, ki zmanjšujejo koncentracije radona. ''Ameriška agencija za zaščito okolja'' (EPA) ocenjuje, da so v enem od 15 domov v ZDA ravni radona nad priporočeno smernico, ki znaša 4 pikokirije na liter (pCi/l) (148 Bq/m³).<ref name="EPA radon" /> === Azbest === [[Azbest]] lahko povzroči vrsto pljučnih bolezni, vključno s pljučnim rakom. Kajenje tobaka in azbest imata [[sinergija|sinergijski]] učinek na nastanek pljučnega raka.<ref name="O'Reilly" /> Azbest lahko povzroča tudi raka [[plevra|plevre]], imenovanega [[mezoteliom]] (ki se razlikuje od pljučnega raka).<ref>{{navedi knjigo | last=Davies | first=RJO | author2=Lee YCG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford | year=2010 | chapter=18.19.3 | edition=5th |isbn=978-0199204854 }}</ref> === Onesnaženost zraka === Onesnaženost zunanjega zraka v manjši meri vpliva na povečanje tveganja za pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46">{{navedi knjigo |author=Alberg AJ| author2=Samet JM | title=Murray & Nadel's Textbook of Respiratory Medicine |url=https://archive.org/details/murraynadelstext0001unse_5ed| publisher=Saunders Elsevier |year=2010 | chapter=Chapter 46 | edition=5th | isbn=978-1-4160-4710-0 }}</ref> Drobni delci (PM_2,5) in [[sulfat]]ni aerosoli, ki se lahko sproščajo v avtomobilskih izpušnih plinih, so nekoliko povezani s povečanim tveganjem.<ref name="MurrayNadel46" /><ref>{{cite journal |last=Chen | first=H | author2=Goldberg MS| author3=Villeneuve PJ | journal=Reviews on Environmental Health | year=oktober–december 2009 | volume=23 |issue=4 | pages=243–297 | title=A systematic review of the relation between long-term exposure to ambient air pollution and chronic diseases | pmid=19235364 }}</ref> Za [[dušikov oksid]] velja, da se z vsakih 10 delcev na milijardo tveganje za pljučnega raka poveča za 14 %.<ref>{{cite journal | last=Clapp | first=RW | author2=Jacobs MM| author3=Loechler EL | journal=Reviews on Environmental Health | year=januar–marec 2008 | volume=23|issue=1 | pages=1–37 | title=Environmental and Occupational Causes of Cancer New Evidence, 2005–2007 | pmid=18557596 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2791455/?tool=pubmed | pmc=2791455}}</ref> Ocene kažejo, da je onesnaženost zunanjega zraka vzrok za nastanek 1–2 % primerov pljučnega raka.<ref name="MurrayNadel46" /> Nepotrjeni dokazi kažejo povečano tveganje za pljučnega raka zaradi onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih v povezavi s kurjenjem lesa, oglja, iztrebkov ali ostankov pridelka za kuhanje in ogrevanje.<ref name=Lim2012>{{cite journal|last=Lim|first=WY| author2=Seow, A|title=Biomass fuels and lung cancer.|journal=Respirology (Carlton, Vic.)|date=januar 2012 |volume=17 |issue=1 |pages=20-31 |pmid=22008241}}</ref> Ženske, ki so izpostavljene dimu premoga v zaprtih prostorih, so izpostavljene približno dvakrat večjemu tveganju, za številne stranske produkte kurjenja [[biomasa|biomase]] pa je znano ali se domneva, da so karcinogeni.<ref name=Sood2012/> To tveganje prizadene približno 2,4&nbsp;milijarde ljudi po svetu<ref name=Lim2012/> in domnevno predstavlja vzrok za 1,5 % smrti zaradi pljučnega raka.<ref name=Sood2012>{{cite journal|last=Sood|first=A|title=Indoor fuel exposure and the lung in both developing and developed countries: an update.|url=https://archive.org/details/sim_clinics-in-chest-medicine_2012-12_33_4/page/649|journal=Clinics in chest medicine|date=december 2012 |volume=33|issue=4|pages=649-65|pmid=23153607}}</ref> === Genetika === Po ocenah od 8 do 14 % pljučnega raka nastane zaradi dednih dejavnikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Dudley|first=Joel|title=Exploring Personal Genomics|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199644483|page=25|url=http://books.google.ca/books?id=arCnThIq9LcC&pg=PA25}}</ref> Pri sorodnikih oseb s pljučnim rakom je tveganje 2,4-krat večje. Razlog za to je verjetno kombinacija večjega števila genov.<ref name="Fishman1802">{{navedi knjigo | author=Kern JA| author2= McLennan G | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders |publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1802 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> === Drugi vzroki === S pljučnim rakom povezujejo tudi številne druge snovi, vrste zaposlitve in izpostavljenost drugim okoljskim dejavnikom. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) obstajajo »zadostni dokazi«, da spodaj našteto povzroča pljučnega raka:<ref name='WHOListLungCancer'>{{cite journal|last=Cogliano|first=VJ|author2=Baan, R|author3=Straif, K|author4=Grosse, Y|author5=Lauby-Secretan, B|author6=El Ghissassi, F|author7=Bouvard, V|author8=Benbrahim-Tallaa, L|author9=Guha, N|author10=Freeman, C|author11=Galichet, L|author12=Wild, CP|title=Preventable exposures associated with human cancers.|journal=Journal of the National Cancer Institute|date=21. december 2011|volume=103|issue=24|pages=1827-39|pmid=22158127|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|access-date=2014-01-04|archive-date=2012-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920150724/http://monographs.iarc.fr/ENG/Classification/Table4.pdf|url-status=dead}}</ref> * nekatere kovine (proizvodnja aluminija, [[kadmij]] in kadmijeve spojine, [[krom]]ove (VI) spojine, [[berilij]] in berilijeve spojine, ulivanje železa in jekla, nikljeve spojine, [[arzen]] in anorganske arzenove spojine, rudarsko pridobivanje [[hematit]]a), * nekateri produkti zgorevanja (nepopolno zgorevanje, premog (notranje emisije zaradi sežiganja premoga za gospodinjske namene), uplinjevanje premoga, premogova katranska smola, [[Koks|proizvodnja koksa]], saje, izpuhi dizelskih motorjev) * ionizirajoče sevanje (rentgensko sevanje, radon²²² in njegovi razpadni produkti, [[žarek gama|sevanje gama]], [[plutonij]]), * nekateri toksični plini (metileter, bis-(klorometil)eter, [[gorčični plin]], MOPP (mešanica kemikalij za kemoterapijo), hlapi pri pleskanju), * silicijev dioksid kot kristaliničen prah, na primer v proizvodnji pnevmatik. == Patogeneza == Podobno kot pri ostalih rakih se pljučni rak sproži z aktiviranjem [[onkogen]]ov ali deaktiviranjem tumor-supresorskih genov.<ref name="Fong" /> Zaradi onkogenov naj bi bili ljudje bolj dovzetni za razvoj raka. [[Protoonkogen]]i se spremenijo v onkogene, kadar so izpostavljeni določenim karcinogenom.<ref name="Salgia" /> [[Mutacije]] v protoonkogenu ''K-ras'' so vzrok za nastanek 10–30 % pljučnih [[Adenokarcinom|adenokarcinomov]].<ref name="NEJM-molecular" /><ref name="Aviel-Ronen" /> Receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR) uravnava celično proliferacijo, [[apoptoza|apoptozo]], [[angiogeneza|angiogenezo]] in tumorsko invazijo.<ref name="NEJM-molecular" /> Mutacije in amplifikacija EGFR so pogoste pri drobnoceličnem pljučnem raku ter so osnova za zdravljenje z zaviralci EGFR. Mutacije gena Her2/neu so manj pogoste.<ref name="NEJM-molecular" /> [[Kromosom]]ske poškodbe lahko vodijo do izgube [[heterozigot]]nosti. To lahko povzroči inaktivacijo tumor-supresorskih genov. Kromosomske poškodbe na delih 3p, 5q, 13q in 17p so pogoste predvsem pri drobnoceličem pljučnem karcinomu. Tumor-supresorski gen ''[[p53]]'', ki je na kromosomu 17p, je prizadet v 60-75 % primerov.<ref name="Devereux" /> Ostali geni, ki so pogosto mutirani ali se amplificirajo, so ''c-MET'', ''NKX2-1'',''LKB1'', ''PIK3CA'' in ''BRAF''.<ref name="NEJM-molecular" /> == Diagnoza == [[Slika:Thorax CT peripheres Brronchialcarcinom li OF.jpg||thumb|CT-slika rakavega tumorja v levem pljučnem krilu.]] [[Radiografija|Radiogram]] prsnega koša je eden od prvih korakov pri preiskavi osebe s simptomi, ki kažejo na pljučnega raka. Ta lahko pokaže očitno tvorbo, razširitev [[Medpljučje|mediastinuma]] (kar kaže na razširitev na [[bezgavke]]), [[atelektaza|atelektazo]] (kolaps), konsolidacijo ([[pljučnica]]) ali plevralni izliv.<ref name="Merck" /> [[Računalniška tomografija]] (CT) se običajno uporablja za pridobivanje več informacij o tipu in razširjenosti bolezni. Bronhoskopija ali s CT vodena [[biopsija]] se pogosto uporablja za vzorčenje tumorja za [[histopatologija|histopatologijo]].<ref name="Collins" /> Pljučni rak je na radiogramu prsnega koša podoben posledicam nekaterih drugih bolezni, kot so [[tuberkuloza]], glivične okužbe, metastatski rak ali nekatere oblike pljučnice. Manj pogosti vzroki za nastanek osamljenih pljučnih vozličev, ki jih pogosto opazimo pri pljučnem raku, so med drugim hamartomi, bronhogena cista, adenomi, arteriovenska malformacija, pulmonalna sekvestracija, revmatoidni vozliči, [[Wegenerjeva granulomatoza]] ali [[limfom]].<ref>{{navedi knjigo | last=Miller |first=WT | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=486 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Pljučni rak občasno odkrijejo tudi po naključju kot osamljen pljučni vozlič iz kakega drugega razloga opravljenem radiogramu ali CT-sliki prsnega koša.<ref name="Fishman1815">{{navedi knjigo | last=Kaiser | first=LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1815–1816 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Dokončna diagnoza pljučnega raka temelji na histolopatološkem pregledu klinično ali radiološko sumljivega tkiva.<ref name="Harrison" /> === Klasifikacija === {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''[[Incidenca]] pljučnega raka glede na histološko vrsto, prilagojena glede na starost'''<ref name="MurrayNadel46" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Pogostost" | Incidenca na 100.000 ljudi na leto |- | Vse vrste | 66,9 |- | Adenokarcinom | 22,1 |- | Ploščatocelični karcinom | 14,4 |- | Drobnocelični karcinom | 9,8 |} Pljučni raki so razvrščeni glede na histološko vrsto.<ref name="Holland-Frei78" /> Ta klasifikacija je pomembna za določanje zdravljenja in predvidevanje rezultatov zdravljenja bolezni. Veliko večino pljučnih rakov predstavljajo karcinomi – maligne tvorbe, ki nastanejo iz [[epitelij]]skih celic. Karcinomi pljuč se razvrščajo po velikosti in videzu malignih celic, ki jih pod [[mikroskop]]om pregleda histopatolog. Dva velika razreda sta [[nedrobnocelični pljučni karcinom]] (NSCLC) in [[drobnocelični pljučni karcinom]] (SCLC).<ref name="Robbins" /> ==== Nedrobnocelični pljučni karcinom (NSCLC) ==== [[Slika:Squamous carcinoma lung 2 cytology.jpg|thumb|left|Mikrogram kontrastno obarvanega ploščatoceličnega karcinoma, vrste nedrobnoceličnega karcinoma.]] Tri glavne podvrste NSCLC so [[adenokarcinom]], ploščatocelični karcinom in pljučni karcinom velikih celic.<ref name="Harrison" /> Skoraj 40 % karcinomov pljuč predstavljajo [[Adenokarcinom|adenokarcinomi]], ki običajno nastanejo v perifernem pljučnem tkivu.<ref name="Holland-Frei78">{{navedi knjigo | last=Lu | first=C | author2=Onn A| author3= Vaporciyan AA | display-authors=etal | title=Holland-Frei Cancer Medicine | url=https://archive.org/details/hollandfreicance0000unse |edition=8th | chapter=78: Cancer of the Lung | publisher=People's Medical Publishing House | year=2010 |isbn=9781607950141}}</ref> Veliko primerov adenokarcinomov je povezanih s kajenjem, tudi pri ljudeh, ki so v svojem življenju pokadili manj kot 100 cigaret,<ref name="Harrison" /> je adenokarcinom najpogostejša oblika pljučnega raka.<ref name="Subramanian">{{cite journal | last=Subramanian | first=J | author2=Govindan R |title=Lung cancer in never smokers: a review | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2007-02-10_25_5/page/560 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=25 | issue=5 | pages=561–570| publisher=American Society of Clinical Oncology | year=februar 2007 | pmid=17290066 |doi=10.1200/JCO.2006.06.8015 }}</ref> Bronhioloalveolarni karcinom, podvrsta adenokarcinoma, je pogostejši pri ženskah, ki so v življenju pokadile manj kot 100 cigaret, pacientke (in pacienti) z njim imajo boljšo možnost za dolgoročno preživetje.<ref name="Raz"/> Ploščatocelični karcinom predstavlja okoli 30 % vseh primerov pljučnega raka. Tipično se pojavlja v bližini velikih dihalnih poti. V sredini tumorja je običajno votla luknja in s tem povezana [[nekroza|odmrtje celic]].<ref name="Holland-Frei78" />Okoli 9 % pljučnih rakov predstavljajo karcinomi velikih celic. Tako ime imajo zato, ker so [[rakave celice]] velike, imajo odvečno [[citoplazma|citoplazmo]], velika [[celična jedra|jedra]] in jasno vidna [[jedrce|jedrca]].<ref name="Holland-Frei78" /> ==== Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) ==== [[Slika:Lung small cell carcinoma (1) by core needle biopsy.jpg|thumb|left|Drobnocelični pljučni karcinom (mikroskopski pogled biopsije z debelo iglo)]] Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč (SCLC) celice vsebujejo zgoščene nevrosekretorne granule ([[vezikel|vezikle]], ki vsebujejo nevroendokrine [[hormon]]e), zaradi česar take tumorje povezujemo z endokrinim/paraneoplastičnim sindromom.<ref name="Rosti" /> Večina primerov izvira iz velikih dihalnih poti (primarnih in sekundarnih [[sapnica|bronhijev]]).<ref name="Collins" /> Ti raki rastejo hitro in se razširijo zgodaj v poteku bolezni. Šestdeset do sedemdeset odstotkov ima ob ugotovitvi bolezni že zasevke. Ta vrsta pljučnega raka je močno povezana s kajenjem.<ref name="Harrison" /> ==== Druge vrste ==== Poznamo štiri glavne histološke podvrste, čeprav so nekatere oblike rakov lahko kombinacija različnih podvrst.<ref name=Robbins>{{navedi knjigo | last=Maitra | first=A | author2=Kumar V | year=2007 | title=Robbins Basic Pathology| url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1 |edition=8th | publisher=Saunders Elsevier | pages=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1/page/528 528]–529 | isbn=978-1-4160-2973-1 }}</ref> Redke podvrste vključujejo rak [[slinavka|žleze slinavke]], pljučni karcinoid in nediferencirane karcinome.<ref name="Harrison" /> ==== Zasevki ==== {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Tipično [[imunsko barvanje]] pljučnega raka'''<ref name="Harrison" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" | Histološka vrsta ! abbr="Frequency" | Imunsko barvanje |- | Ploščatocelični karcinom | CK5/6 pozitivno <br />CK7 negativno |- | Adenokarcinom | CK7 pozitivno <br />TTF-1 pozitivno |- | Karcinom velikih celic | TTF-1 negativno |- | Drobnocelični karcinom | TTF-1 pozitivno <br />CD56 pozitivno <br />Kromograniin pozitivno <br />Sinaptofizin pozitivno |} Tumorji iz drugih delov telesa se pogosto razširijo v pljuča. Sekundarni raki se klasificirajo po mestu izvora, npr. rak dojke, ki se je razširil na pljuča, se imenuje metastatski rak dojke. Zasevki imajo na radiogramu prsnega koša pogosto značilno okroglo obliko.<ref name="Seo" /> Zasevki primarnih pljučnih rakov se najpogosteje pojavijo v možganih, kosteh, jetrih in [[nadledvični žlezi]].<ref name="Holland-Frei78" /> [[Imunsko barvanje]] pri biopsiji pogosto pomaga določiti prvotni izvor.<ref name="pmid18784820">{{cite journal |author=Tan D| author2= Zander DS |title=Immunohistochemistry for Assessment of Pulmonary and Pleural Neoplasms: A Review and Update |journal=Int J Clin Exp Pathol |volume=1 |issue=1 |pages=19–31|year=2008|pmid=18784820 |pmc=2480532 }}</ref> === Določanje stadija bolezni === Določanje stadija raka pljuč (angl. ''staging'') je ocena stopnje razširitve raka s prvotnega žarišča. Je eden od dejavnikov, ki vplivajo na [[prognoza|prognozo]] in potencialno zdravljenje pljučnega raka.<ref name="Harrison" /> Začetna ocena stadija drobnoceličnega pljučnega raka uporablja klasifikacijo TNM. Temelji na velikosti primarnega tumorja (T), prizadetosti bezgavk (N) in oddaljenih metastazah (M). Stadij se označuje s stopnjami – od skritega raka do stopenj 0, IA (ena-A), IB, IIA, IIIA, IIIB in IV (štiri). Razvrstitev v skupine po stadijih je v pomoč pri izbiri zdravljenja in oceni prognoze.<ref name="Rami-Porta">{{Cite journal | last=Rami-Porta | first=R | author2=Crowley JJ| author3=Goldstraw P | title=The revised TNM staging system for lung cancer | journal=Annals of Thoracic and Cardiovascular Surgery | volume=15 | issue=1 | pages=4–9 | year=februar 2009 | url=http://www.atcs.jp/pdf/2009_15_1/4.pdf | pmid=19262443 }}</ref> Drobnocelični pljučni karcinom se tradicionalno deli na »omejen stadij« (omejen na eno polovico prsnega koša in znotraj enega tolerančnega polja [[radioterapija|radioterapije]]) ali »obsežen stadij« (bolj razširjena bolezen).<ref name="Harrison" /> Klasifikacije TNM in dodeljevanje v skupine sta v pomoč pri ugotavljanju prognoze.<ref name="Rami-Porta" /> Tako pri nedrobnoceličem pljučnem karcinomu kot pri drobnoceličem pljučnem karcinomu obstajata dve glavni vrsti določanja stadijev bolezni – klinična in kirurška. Klinična določitev stadija se izvede pred operacijo. Temelji na rezultatih raznih slikanj (kot sta CT in PET-CT) in izvidu biopsije. Kirurška določitev stadija pa se izvede med operacijo ali po njej ter temelji na kombinaciji rezultatov kirurških in kliničnih ugotovitev, vključno s kirurškim vzorčenjem bezgavk prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> == Preventiva == Medtem ko so v večini držav karcinogene snovi v industrijski in gospodinjski uporabi prepovedane, je kajenje tobaka še vedno zelo razširjeno. Preventiva, torej prenehanje kajenja in vztrajanje pri nekadilstvu, je najbolj učinkovit način za zmanjšanje možnosti za razvoj pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Goodman | first=GE | title=Lung cancer. 1: prevention of lung cancer | journal=Thorax |volume=57 | issue=11 | date=november 2002 | pages=994–999 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1746232/pdf/v057p00994.pdf | pmid=12403886 | pmc=1746232}}</ref> Politični ukrepi za zmanjšanje pasivnega kajenja na javnih mestih, kot so restavracije in delovna mesta, so postali pogosta praksa v številnih zahodnih državah.<ref>{{cite journal | last=McNabola | first=A | author2=Gill LW | title=The control of environmental tobacco smoke: a policy review | journal=International Journal of Environmental Research and Public Health |volume=6 | issue=2 | date=februar 2009y | pages=741–758 | doi=10.3390/ijerph6020741 | pmid=19440413 |pmc=2672352}}</ref> V [[Butan (država)|Butanu]] prepoved kajenja velja od leta 2005,<ref name="Bhutan" /> medtem ko so v Indiji kajenje na javnih mestih prepovedali oktobra 2008.<ref>{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Indian ban on smoking in public |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/7645868.stm | publisher=[[BBC]] | date=2 October 2008 | accessdate=2012-04-25 }}</ref> V Sloveniji velja prepoved kajenja v javnih in delovnih zaprtih prostorih od leta 2007, z napovedjo novih omejitev.<ref>{{navedi novice | title=Mineva pet let od prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih | url=http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | publisher=Delo | date=5 avgust 2012 | accessdate=4 februar 2014 | archive-date=2014-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140222024157/http://www.delo.si/novice/slovenija/mineva-pet-let-od-prepovedi-kajenja-v-zaprtih-javnih-prostorih.html | url-status=dead }}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je pozvala vlade, da uvedejo popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in tako preprečijo, da bi mladi začeli kaditi. Po ocenah so take prepovedi, kjer so bile uvedene, zmanjšale porabo tobačnih izdelkov za 16 %.<ref name="AUTOREF10">{{Cite press release |title=UN health agency calls for total ban on tobacco advertising to protect young |url=http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=26857 |publisher=[[United Nations]] News service |date=30 May 2008}}</ref> Dolgotrajna uporaba vitamov A,<ref name="Fabricius">{{cite journal | last=Fabricius | first=P | author2=Lange P | title=Diet and lung cancer | journal=Monaldi Archives for Chest Disease | volume=59 | issue=3 |date=julij–september 2003 | pages=207–211 | pmid=15065316 }}</ref><ref>{{Cite journal | last=Fritz | first=H | author2=Kennedy D| author3=Fergusson D | display-authors=etal | title=Vitamin A and Retinoid Derivatives for Lung Cancer: A Systematic Review and Meta Analysis | journal=PLoS ONE | volume=6 | issue=6 | year=2011 | page=e21107 | pmid=21738614 |doi=10.1371/journal.pone.0021107 | pmc=3124481}}</ref> C,<ref name="Fabricius" /> D<ref>{{cite journal |last=Herr | first=C | author2=Greulich T| author3=Koczulla RA | display-authors=etal | title=The role of vitamin D in pulmonary disease: COPD, asthma, infection, and cancer | journal=Respiratory Research | volume=12 | issue=1 | date=marec 2011 | page=31 |doi=10.1186/1465-9921-12-31 | pmid=21418564 | pmc=3071319}}</ref> ali E<ref name="Fabricius" /> ne zmanjša tveganja za pljučnega raka. Nekatere raziskave nakazujejo, da je pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje več zelenjave in sadja, tveganje nižje,<ref name="Alberg" /><ref name="Key">{{cite journal | last=Key | first=TJ | title=Fruit and vegetables and cancer risk | journal=British Journal of Cancer | volume=104 | issue=1 | date=januar 2011 | pages=6–11 |doi=10.1038/sj.bjc.6606032 | pmid=21119663 | pmc=3039795}}</ref> vendar je razlog za to verjetno, da ljudje, ki se zdravo prehranjujejo, večinoma tudi zdravo živijo – in ne kadijo. Natančnejše študije niso pokazale jasne povezave.<ref name="Key" /> === Presejalni testi === Presejalno testiranje pomeni uporabo medicinskih testov za odkrivanje bolezni pri asimptomatskih osebah, t. j. osebah, ki ne kažejo znakov bolezni. Možni presejalni testi za pljučnega raka vključujejo pregled [[izmeček|izkašljane sluzi]], radiogram prsnega koša in slikanje (CT), ob čemer velja poudariti, da se presejalni programi z radiogramom prsnega koša ali citologijo niso pokazali za učinkovite.<ref>{{Cite journal |last=Manser | first=RL | author2=Irving LB| author3=Stone C | display-authors=etal | title=Screening for lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=1 | pages=CD001991 | year=2004 | pmid=14973979 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD001991.pub2/full | doi=10.1002/14651858.CD001991.pub2 }}</ref> Izvajanje presejalnih testov pri osebah z visokim tveganjem (ljudje med 55. in 79. letom, z več kot 30 zavojčkov-let (enota za dolgotrajno kajenje, = št. zavojčkov na dan × št. let, angl. ''pack-year'') ali ki so že zboleli za pljučnim rakom) enkrat na leto s slikanjem CT z nizkim odmerkom lahko zmanjša verjetnost smrti zaradi pljučnega raka za 0,3 % (absolutno zmanjšanje tveganja) oz. 20 % relativno zmanjšanje tveganja).<ref>{{cite journal |last=Jaklitsch | first=MT | author2=Jacobson FL| author3=Austin JH | display-authors=etal | title=The American Association for Thoracic Surgery guidelines for lung cancer screening using low-dose computed tomography scans for lung cancer survivors and other high-risk groups |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-thoracic-and-cardiovascular-surgery_2012-07_144_1/page/33 | journal=Journal of Thoracic and Cardiovascular Surgery | year=julij 2012 | volume=144 | issue=1 |pages=33&ndash;38 | pmid=22710039 | doi=10.1016/j.jtcvs.2012.05.060}}</ref><ref>{{cite journal | last=Bach | first=PB | author2=Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal | title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418 |journal=JAMA: the Journal of the American Medical Association | year=junij 2012 | volume=307 | issue=22 |pages=2418–2429 | pmid=22610500 | doi=10.1001/jama.2012.5521}}</ref> Pri presejalnih testih obstaja visoka stopnja lažno pozitivnih rezultatov, zaradi katerih lahko pride do nepotrebnih invazivnih posegov in občutnih finančnih stroškov.<ref>{{cite journal |last=Boiselle |first=PM |title=Computed tomography screening for lung cancer.|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-03-20_309_11/page/1163 |journal=JAMA : the journal of the American Medical Association|date=20. marec 2013 | volume=309 |issue=11 |pages=1163-70 |pmid=23512063}}</ref> Na vsak pozitiven test jih je več kot 19 lažno pozitivnih.<ref>{{cite journal |author=Bach PB| author2= Mirkin JN| author3= Oliver TK | display-authors=etal|title=Benefits and harms of CT screening for lung cancer: a systematic review |journal=JAMA |volume=307 |issue=22|pages=2418–29 |date=junij 2012 |pmid=22610500 |doi=10.1001/jama.2012.5521 |url=https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-13_307_22/page/2418}}</ref> Izpostavljenost [[rentgenski žarki|rentgenskemu]] sevanju je še ena potencialna slabost prepogostih presejalnih testov.<ref>{{cite journal|last=Aberle|first=DR| author2=Abtin, F| author3=Brown, K|title=Computed tomography screening for lung cancer: has it finally arrived? Implications of the national lung screening trial.|journal=Journal of clinical oncology : official journal of the American Society of Clinical Oncology|date=10. marec 2013 |volume=31|issue=8|pages=1002-8|pmid=23401434}}</ref> == Zdravljenje == Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od tipa rakavih celic, stadija razširjenosti raka ter splošne zmožnosti pacienta za zdravljenje. Pogoste vrste zdravljenja so [[paliativno zdravljenje|paliativno]],<ref>{{cite journal | last=Ferrell |first=B | author2=Koczywas M| author3=Grannis F| author4= Harrington A | title=Palliative care in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_surgical-clinics-of-north-america_2011-04_91_2/page/403 | journal=Surgical Clinics of North America | volume=91 | issue=2 | pages=403–417 | date=april 2011 | pmid=21419260 |doi=10.1016/j.suc.2010.12.003}}</ref> [[operacija (medicina)|operacija]], [[kemoterapija]] in [[obsevanje]].<ref name="Harrison" /> === Operacija === [[Slika:Lung cancer.jpg|thumb|180px|Izrezan del pljuč s ploščatoceličnim karcinomom (belo tkivo ob bronhijih).]] Če se s preiskavami potrdi NSCLC, se dalje določi, ali je rakavo tkivo lokalizirano in ali ga je mogoče operativno v celoti odstraniti. Za to določitev se uporabita slikanje CT in [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET-CT).<ref name="Harrison" /> Če obstaja sum na vključenost mediastinalnih bezgavk, se lahko za odvzem vzorca bezgavke uporabi [[mediastinoskopija]], ki omogoča še natančnejšo določitev stadija.<ref name="Fishman1853">{{navedi knjigo |author=Kaiser LR | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1853–1854| edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Primernost bolnika za operacijo se oceni s [[krvna slika|preiskavo krvi]] in [[spirometrija|spiromerijo]].<ref name="Collins" /> Če slednja pokaže slabe dihalne rezerve, operacija morda ni mogoča.<ref name="Harrison" /> V večini primerov nedrobnoceličnega karcinoma pljuč v zgodnjem stadiju je kirurška izbira odstranitev pljučnega režnja (lobektomija). Pri ljudeh, ki niso primerni za popolno lobektomijo, se lahko opravi manjši izrez režnjiča (klinasta resekcija). Vendar je pri klinasti resekciji tveganje ponovitve večje kot pri lobektomiji.<ref name="Fishman1855">{{navedi knjigo | author=Kaiser LR |title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | pages=1855–1856 | edition=4th |isbn=0-07-145739-9 }}</ref> Z [[brahiterapija|brahiterapijo]] z radioaktivnim [[jod]]om na robovih klinaste resekcije se lahko zmanjša tveganje ponovitve.<ref>{{cite journal | last=Odell | first=DD | author2=Kent MS| author3=Fernando HC | title=Sublobar resection with brachytherapy mesh for stage I non-small cell lung cancer | journal=Seminars in Thoracic and Cardiovascular Surgery |volume=22 | issue=1 | pages=32–37 | year=pomlad 2010 | pmid=20813314 | doi=10.1053/j.semtcvs.2010.04.003}}</ref> Redko se opravi odstranitev celega pljučnega krila ([[pnevmonektomija]]).<ref name="Fishman1855" /> [[Video-asistirana torakoskopska kirurgija]] (VATS) in VATS-lobektomija uporabljata minimalno invazivni pristop k operativnemu zdravljenju pljučnega raka.<ref>{{cite journal | last=Alam| first=N | author2=Flores RM | title=Video-assisted thoracic surgery (VATS) lobectomy: the evidence base |journal=Journal of the Society of Laparoendoscopic Surgeons | volume=11 | issue=3 | pages=368–374 | date=julij–september 2007 | pmid=17931521 | pmc=3015831}}</ref> VATS-lobektomija je enako učinkovita v primerjavi z običajno odprto lobektomijo, vendar je manj pooperativnih bolezni.<ref>{{cite journal | last=Rueth | first=NM | author2=Andrade RS |title=Is VATS lobectomy better: perioperatively, biologically and oncologically? | journal=Annals of Thoracic Surgery |volume=89 | issue=6 | pages=S2107–S2111 | date=junij 2010 | pmid=20493991 | doi=10.1016/j.athoracsur.2010.03.020}}</ref> Pri SCLC se običajno uporablja kemoterapija in/ali radioterapija.<ref name='SimonTurrisi'>{{cite journal |author=Simon GR| author2= Turrisi A |title=Management of small cell lung cancer: ACCP evidence-based clinical practice guidelines (2nd edition)|journal=Chest |volume=132 |issue=3 Suppl |pages=324S–339S |date=september 2007 |pmid=17873178|doi=10.1378/chest.07-1385 |url=http://chestjournal.chestpubs.org/content/132/3_suppl/324S.long}}</ref> Vendar pa se ponovno preučuje vloga kirurških posegov pri SCLC. Operacija lahko izboljša rezultat, kadar je opravljena skupaj s kemoterapijo in obsevanjem v zgodnjih stadijih SCLC.<ref>{{cite journal | last=Goldstein | first=SD | author2=Yang SC | title=Role of surgery in small cell lung cancer | journal=Surgical Oncology Clinics of North America | volume=20 | issue=4 | pages=769–777 | date=oktober 2011 | pmid=21986271 | doi=10.1016/j.soc.2011.08.001}}</ref> === Radioterapija === [[Radioterapija]] se pogosto uporablja skupaj s kemoterapijo; lahko se uporabi s kurativnim namenom pri osebah z NSCLC, ki niso primerne za operacijo. Ta oblika visoko intenzivne radioterapije se imenuje radikalna radioterapija.<ref name="OTO" /> Izboljšana različica te tehnike je kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija (angl. »continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy« – CHART), pri kateri se daje visok odmerek radioterapije v kratkem času.<ref>{{Cite journal | last=Hatton | first=MQ| author2=Martin JE | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) and non-conventionally fractionated radiotherapy in the treatment of non-small cell lung cancer: a review and consideration of future directions| journal=Clinical Oncology (Royal College of Radiologists) | volume=22 | issue=5 | pages=356–364 | year=junij 2010| pmid=20399629 | doi=10.1016/j.clon.2010.03.010}}</ref> Po operaciji s kurativnim namenom se za NSCLC običajno ne bi smela uporabiti pooperativna radioterapija prsnega koša.<ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group" /> Nekaterim osebam, pri katerih je vključena mediastinalna bezgavka N2, pa lahko pooperativna radioterapija koristi.<ref>{{Cite journal | last=Le Péchoux | first=C |title=Role of postoperative radiotherapy in resected non-small cell lung cancer: a reassessment based on new data |journal=Oncologist | volume=16 | issue=5 | pages=672–681 | year=2011 | pmid=21378080 | doi=10.1634/theoncologist.2010-0150| pmc=3228187}}</ref> Za potencialno ozdravljive primere SCLC se poleg kemoterapije pogosto priporoča radioterapija prsnega koša.<ref name="Holland-Frei78" /> Če rast raka blokira majhen del bronhija, se lahko neposredno v dihalni poti opravi brahiterapija (lokalizirana radioterapija), da se odpre prehod.<ref>{{Cite journal | last=Cardona | first=AF | author2=Reveiz L| author3=Ospina EG | display-authors=etal| title=Palliative endobronchial brachytherapy for non-small cell lung cancer | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=2 | pages=CD004284 | year=april 2008 | pmid=18425900 | doi=10.1002/14651858.CD004284.pub2}}</ref> V primerjavi s teleradioterapijo brahiterapija vedno omogoča skrajšanje časa zdravljenja in manjšo izpostavljenost sevanju za zdravstveno osebje.<ref>{{Cite journal | last=Ikushima | first=H | title=Radiation therapy: state of the art and the future | journal=Journal of Medical Investigation | volume=57 | issue=1–2 | pages=1–11 | year=februar 2010 | url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/jmi/57/1,2/1/_pdf | pmid=20299738 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Preventivno obsevanje glave je vrsta obsevanja možganov, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja za nastanek zasevkov. Preventivno obsevanje glave je najuspešnejše pri SCLC. Pri bolezni z omejenim stadijem se s preventivnim obsevanjem glave triletno preživetje poveča s 15 % na 20 %, pri obsežni bolezni pa se enoletno preživetje poveča s 13 % na 27 %.<ref>{{Cite journal | last=Paumier | first=A | author2=Cuenca X| author3=Le Péchoux C | title=Prophylactic cranial irradiation in lung cancer | journal=Cancer Treatment Reviews | volume=37 | issue=4| pages=261–265 | year=junij 2011 | pmid=20934256 | doi=10.1016/j.ctrv.2010.08.009}}</ref> Nedavne izboljšave na področju ciljnega obsevanja in slikanja so privedle do razvoja [[stereotaksija|stereotaktičnega]] obsevanja pri zdravljenju pljučnega raka v zgodnjih stadijih. Pri tej obliki radioterapije se v majhnem številu obsevanj dovaja majhne odmerke sevanja, in sicer s stereotaktičnimi tehnikami ciljnega obsevanja. Uporablja se večinoma pri pacientih, ki zaradi sočasnih drugih bolezni ([[komorbidnost]]) niso primerni kandidati za operacijo.<ref>{{Cite journal | last=Girard | first=N | author2=Mornex F | title=Stereotactic radiotherapy for non-small cell lung cancer: From concept to clinical reality. 2011 update | journal=Cancer Radiothérapie | volume=15 |issue=6–7 | pages=522–526 | year=oktober 2011 | pmid=21889901 | doi=10.1016/j.canrad.2011.07.241}}</ref> Tako pri bolnikih z NSCLC kot s SCLC se lahko uporablja obsevanje prsnega koša v manjših odmerkih za nadzorovanje simptomov (paliativna radioterapija).<ref>{{Cite journal | last=Fairchild | first=A | author2=Harris K| author3= Barnes E | display-authors=etal |title=Palliative thoracic radiotherapy for lung cancer: a systematic review | journal=Journal of Clinical Oncology |volume=26 | issue=24 | pages=4001–4011 | year=avgust 2008 | pmid=18711191 |url=http://jco.ascopubs.org/content/26/24/4001.full | doi=10.1200/JCO.2007.15.3312}}</ref> === Kemoterapija === Režim [[kemoterapije]] je odvisen od vrste tumorja.<ref name="Holland-Frei78" /> Drobnocelični karcinom pljuč (SCLC) se tudi v relativno zgodnjem stadiju bolezni primarno zdravi s kemoterapijo in obsevanjem.<ref>{{cite journal |author=Hann CL| author2= Rudin CM |title=Management of small-cell lung cancer: incremental changes but hope for the future |journal=Oncology (Williston Park) |date=2008-11-30 |volume=22 |issue=13 |pages=1486–92 |pmid=19133604}}</ref> Pri SCLC se najpogosteje uporabljata [[cisplatin]] in [[etopozid]].<ref name="Murray"/> Uporabljajo se tudi kombinacije s [[karboplatin]]om, [[gemcitabin]]om, [[paklitaksel]]om, [[vinorelbin]]om, [[topotekan]]om in [[irinotekan]]om.<ref name="Azim" /><ref name="MacCallum" /> Pri napredovalem nedrobnoceličnem karcinomu pljuč (NSCLC) kemoterapija izboljša preživetje in se uporablja kot zdravljenje prvega izbora, če je oseba dovolj zdrava za takšno zdravljenje.<ref name="pmid18678835" /> Običajno se uporabljata dve zdravili, in sicer eno pogosto temelji na platini (bodisi cisplatin ali karboplatin). Druga pogosto uporabljena zdravila so gemcitabin, paklitaksel, [[docetaksel]],<ref name="Fishman1876">{{navedi knjigo | author=Mehra R| author2= Treat J | title=Fishman's Pulmonary Diseases and Disorders | publisher=McGraw-Hill | year=2008 | page=1876 | edition=4th | isbn=0-07-145739-9 }}</ref><ref name="Clegg" /> [[pemetreksed]],<ref name="pmid20446853">{{cite journal |author=Fuld AD| author2= Dragnev KH| author3=Rigas JR|title=Pemetrexed in advanced non-small-cell lung cancer |journal=Expert Opin Pharmacother |volume=11 |issue=8|pages=1387–402 |date=junij 2010 |pmid=20446853 |doi=10.1517/14656566.2010.482560 }}</ref> etopozid ali vinorelbin.<ref name="Clegg" /> [[Adjuvantna kemoterapija]] pomeni uporabo kemoterapije po kurativni operaciji za izboljšanje rezultata. Pri NSCLC se med operacijo odvzamejo vzorci bližnjih bezgavk, kar omogoča [[določanje stadija]]. Če je potrjen stadij II ali III, adjuvantna kemoterapija izboljša petletno prežitvetje za 5 %.<ref name="Carbone">{{Cite journal | last=Carbone | first=DP | author2=Felip E | title=Adjuvant therapy in non-small cell lung cancer: future treatment prospects and paradigms | journal=Clinical Lung Cancer | volume=12 | issue=5 | pages=261–271 | year=september 2011 | pmid=21831720 | doi=10.1016/j.cllc.2011.06.002 }}</ref><ref name="Le Chevalier">{{Cite journal | last=Le Chevalier | first=T | title=Adjuvant chemotherapy for resectable non-small-cell lung cancer: where is it going? |journal=Annals of Oncology | volume=21 | issue=Suppl. 7 | pages=vii196–198 | year=oktober 2010 | pmid=20943614 |url=http://annonc.oxfordjournals.org/content/21/suppl_7/vii196.long | doi=10.1093/annonc/mdq376}}</ref> Kombinacija vinorelbina in cisplatina je učinkovitejša od starejših režimov.<ref name="Le Chevalier" /> Adjuvantna kemoterapija je pri osebah s stadijem raka IB sporna, saj dosedanja klinična preizkušanja niso jasno pokazala koristi za preživetje.<ref name="Horn" /><ref name="Wakelee" /> Preizkušanja predoperativne kemoterapije ([[neoadjuvantna kemoterapija]]) pri odstranljivem NSCLC niso omogočila jasnega zaključka.<ref name="Clinical evidence" /> === Paliativna nega === Pri terminalnih bolnikih oz. bolnikih z zadnjim stadijem bolezni je lahko ustrezna paliativna (blažilna) nega oz. nega v hospicu.<ref name="Collins" /> Takšni pristopi omogočajo dodatno preučevanje možnosti zdravljenja oz. sprejemanje tehtne končne odločitve,<ref name="pmid20818881">{{cite journal |author=Kelley AS| author2= Meier DE |title=Palliative care&mdash;a shifting paradigm |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2010-08-19_363_8/page/780|journal=New England Journal of Medicine |volume=363 |issue=8 |pages=781–2|date=avgust 2010 |pmid=20818881 |doi=10.1056/NEJMe1004139}}</ref><ref name="pmid19856592">{{cite journal |author=Prince-Paul M |title=When hospice is the best option: an opportunity to redefine goals|journal=Oncology (Williston Park, N.Y.) |volume=23 |issue=4 Suppl Nurse Ed|pages=13–7 |date=april 2009|pmid=19856592}}</ref> na podlagi katerih se lahko izognemo nekoristni in dragi negi ob koncu življenja.<ref name="pmid19856592"/> Kemoterapijo je mogoče kombinirati s paliativno nego pri zdravljenju NSCLC. Pri napredovalih primerih ustrezna kemoterapija izboljša [[mediana|povprečno]] preživetje zgolj na podlagi podporne nege, izboljša pa tudi kakovost življenja.<ref name="pmid7551923">{{cite journal|author=Souquet PJ| author2= Chauvin F| author3= Boissel JP| author4= Bernard JP |title=Meta-analysis of randomised trials of systemic chemotherapy versus supportive treatment in non-resectable non-small cell lung cancer |journal=Lung Cancer |volume=12 Suppl 1 |issue= |pages=S147–54|date=april 1995 |pmid=7551923 |doi=10.1016/0169-5002(95)00430-9 }}</ref> Skupaj s primernim telesnim stanjem kemoterapija med paliativnim zdravljenjem pljučnega raka zagotavlja 1,5- do 3 mesečno podaljšanje preživetja, blaženje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja, boljši rezultati pa so pri tem bili opaženi z modernimi sredstvi.<ref name="pmid11441939">{{cite journal |author=Sörenson S| author2= Glimelius B| author3= Nygren P |title=A systematic overview of chemotherapy effects in non-small cell lung cancer |journal=Acta Oncol |volume=40 |issue=2–3|pages=327–39 |year=2001 |pmid=11441939 |doi= }}</ref><ref name="pmid12065068">{{cite journal |author=Clegg A| author2= Scott DA| author3= Sidhu M| author4= Hewitson P| author5= Waugh N |title=A rapid and systematic review of the clinical effectiveness and cost-effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine and vinorelbine in non-small-cell lung cancer |journal=Health Technol Assess |volume=5|issue=32 |pages=1–195 |year=2001 |pmid=12065068 |doi= }}</ref> Skupina za sodelovanje za metaanalizo NSCLC priporoča, da se pri NSCLC preuči možnost zdravljenja s kemoterapijo, če jo prejemnik želi in lahko prenese.<ref name="pmid18678835">{{cite journal |title=Chemotherapy in Addition to Supportive Care Improves Survival in Advanced Non–Small-Cell Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis of Individual Patient Data From 16 Randomized Controlled Trials |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_2008-10-01_26_28/page/4616 |journal=J. Clin. Oncol. |volume=26 |issue=28|pages=4617–25 |date=oktober 2008 |pmid=18678835 |pmc=2653127|doi=10.1200/JCO.2008.17.7162 |author1=NSCLC Meta-Analyses Collaborative Group }}</ref><ref name="pmid20464750">{{cite journal|last1=Non-Small Cell Lung Cancer Collaborative|first1=Group|title=Chemotherapy and supportive care versus supportive care alone for advanced non-small cell lung cancer.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=12. maj 2010|issue=5|pages=CD007309|pmid=20464750|doi=10.1002/14651858.CD007309.pub2}}</ref> == Prognoza == {| class="wikitable floatright" style="text-align:center;font-size:90%;width:45%;margin-left:1em" |+ style="background:#E5AFAA;"|'''Izidi pri pljučnem raku glede na klinične stadije bolezni'''<ref name="Rami-Porta" /> |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="Type" rowspan="2" | Klinični stadij ! abbr="5-year" colspan="2" | Petletno preživetje (%) |- style="background: #E5AFAA;text-align:center;font-size:90%;" ! abbr="NSCLC" | Nedrobnocelični karcinom pljuč ! abbr="SCLC" | Drobnocelični karcinom pljuč |- | IA | 50 | 38 |- | IB | 47 | 21 |- | IIA | 36 | 38 |- | IIB | 26 | 18 |- | IIIA | 19 | 13 |- | IIIB | 7 | 9 |- | IV | 2 | 1 |} Prognoza je na splošno slaba. Od vseh bolnikov s pljučnim rakom jih 15 % preživi pet let po diagnozi.<ref name="Merck" /> Stadij je pri diagnozi pogosto že napredoval. Ob pojavitvi simptomov je 30–40 % primerov NSCLC v stadiju IV in 60 % SCLC v stadiju IV.<ref name="Holland-Frei78" /> Prognostični dejavniki pri NSCLC so prisotnost ali odsotnost pljučnih simptomov, velikost [[tumor]]ja, tipa celic, stopnje razširjenosti (stadij in zasevki v več bezgavkah ter [[vaskularna invazija]]). Pri osebah z neozdravljivo boleznijo so izidi slabši pri tistih s slabšo [[telesna zmogljivost|telesno zmogljivostjo]] in pri osebah, ki izgubijo več kot 10 % telesne teže.<ref name="AUTOREF17"> {{navedi splet |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/non-small-cell-lung/HealthProfessional/page2 |title=Non-Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |work=PDQ for Health Professionals |accessdate=2008-11-22}}</ref> Prognostični dejavniki pri drobnoceličnem pljučnem raku vključujejo telesno zmogljivost, [[Biološki spol|spol]], stadij bolezni in vključenost [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] ali [[jetra|jeter]] v času diagnoze.<ref name="AUTOREF18" /> Pri NSCLC se najboljša prognoza doseže s popolno resekcijo bolezni v stadiju IA, pri kateri je petletno preživetje do 70 %.<ref name="OTM">{{navedi knjigo | last=Spiro | first=SG | title=Oxford Textbook Medicine | publisher=OUP Oxford |year=2010 | chapter=18.19.1 | edition=5th | isbn=978-0199204854 }}</ref> Pri SCLC je skupno petletno preživetje približno 5 %.<ref name="Harrison" /> Ljudje z obsežnim rakom SCLC imajo povprečno petletno preživetje manj kot 1 %. Povprečen čas preživetja pri boleznih z omejenim stadijem je 20 mesecev z 20 % petletno stopnjo preživetja.<ref name="Merck" /> Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute) je srednja starost oseb v času diagnoze pljučnega raka v Združenih državah Amerike 70 let,<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2003/results_single/sect_01_table.11_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Diagnosis 2002-2003]</ref> srednja starost ob smrti pa 72 let.<ref>SEER data (SEER.cancer.gov)[http://seer.cancer.gov/csr/1975_2006/results_single/sect_01_table.13_2pgs.pdf Median Age of Cancer Patients at Death 2002-2006]</ref> V ZDA je boljši izid verjetnejši pri ljudeh, ki imajo zdravstveno zavarovanje.<ref>{{cite journal | last=Slatore | first=CG | author2=Au DH | author3=Gould MK | title=An official American Thoracic Society systematic review: insurance status and disparities in lung cancer practices and outcomes | date=November 2010 | journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine | volume=182 | issue=9 | pages=1195–1205 | pmid=21041563 | url=http://ajrccm.atsjournals.org/content/182/9/1195.long | doi=10.1164/rccm.2009-038ST | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-06-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200613071318/https://www.atsjournals.org/doi/full/10.1164/rccm.2009-038ST | url-status=dead }}</ref> == Epidemiologija == [[Slika:Trachea, bronchus, lung cancers world map - Death - WHO2004.svg|thumb|Glede na starost prilagojena smrt zaradi trahealnega, bronhialnega in pljučnega raka na 100.000&nbsp;prebivalcev leta 2004<ref name="AUTOREF20" /> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|no data}} {{legend|#ffff65|≤&nbsp;5}} {{legend|#fff200|5-10}} {{legend|#ffdc00|10-15}} {{legend|#ffc600|15-20}} {{legend|#ffb000|20-25}} {{legend|#ff9a00|25-30}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|30-35}} {{legend|#ff6e00|35-40}} {{legend|#ff5800|40-45}} {{legend|#ff4200|45-50}} {{legend|#ff2c00|50-55}} {{legend|#cb0000|≥&nbsp;55}} {{Multicol-end}}]] [[Slika:Lung cancer US distribution.gif|right|thumb|Porazdelitev pljučnega raka v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]]] V svetovnem merilu je pljučni rak najpogostejši rak tako z vidika [[Pojavnost|pojavnosti]] kot smrtnosti. Leta 2008 je bilo 1,61 milijona novih primerov in 1,38 milijona smrti zaradi pljučnega raka. Najvišje stopnje so v Evropi in Severni Ameriki.<ref name="GLOBOCAN">{{cite journal | last=Ferlay | first=J | author2=Shin HR| author3= Bray F | display-authors=etal|title=Estimates of worldwide burden of cancer in 2008: GLOBOCAN 2008 | journal=International Journal of Cancer |date=December 2010 | volume=127 | issue=12 | pages=2893–2917 | pmid=21351269 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ijc.25516/full | doi=10.1002/ijc.25516}}</ref> Segment prebivalstva, pri katerem je verjetnost za pljučnega raka najvišja, so osebe, stare nad 50 let, ki so kadile oz. kadijo. V primerjavi s smrtnostjo pri moških, ki se je pred več kot 20 leti začela zmanjševati, se je stopnja smrtnosti zaradi pljučnega raka pri ženskah v zadnjih desetletjih povečevala in se je šele pred kratkim začela umirjati.<ref name="AUTOREF22" /> V ZDA je [[življenjsko tveganje]], da bi zboleli za pljučnim rakom, 8 % pri moških in 6 % pri ženskah.<ref name="Harrison" /> Na vsake 3–4 milijone pokajenih cigaret se pojavi ena smrt zaradi pljučnega raka.<ref name="Harrison" /><ref>{{cite journal |last=Proctor | first=RN | title=The history of the discovery of the cigarette-lung cancer link: evidentiary traditions, corporate denial, global toll | journal=Tobacco Control | volume=21 | issue=2 | pages=87–91 | year=marec 2012 |pmid=22345227 | doi=10.1136/tobaccocontrol-2011-050338 }}</ref> Tobačni mogotci (»Big Tobacco«) imajo velik vpliv na kadilsko kulturo.<ref name="Lum" /> Pri mladih nekadilcih, ki vidijo tobačne oglase, je verjetnost, da bodo začeli kaditi, večja.<ref>{{cite journal | last=Lovato | first=C | author2=Watts A| author3= Stead LF | title=Impact of tobacco advertising and promotion on increasing adolescent smoking behaviours | date=October 2011 | journal=Cochrane Database of Systematic Reviews | issue=10 | pages=CD003439 | pmid=21975739 | doi=10.1002/14651858.CD003439.pub2}}</ref> Vloga pasivnega kajenja se vedno bolj prepoznava kot dejavnik tveganja za pljučnega raka,<ref name="Taylor" /> kar vodi do intervencijskih politik za zmanjšanje neželene izpostavljenosti nekadilcev tobačnemu dimu drugih.<ref>{{cite journal | last=Kemp |first=FB | title=Smoke free policies in Europe. An overview | journal=Pneumologia | volume=58 | issue=3 | pages=155–158 | year=julij–september 2009 | pmid=19817310 }}</ref> Emisije avtomobilov, tovarn in elektrarn prav tako predstavljajo potencialno tveganje.<ref name="MurrayNadel46" /> V [[vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] je najvišja smrtnost zaradi pljučnega raka med moškimi, v severni Evropi in ZDA pa je najvišja smrtnost med ženskami. V ZDA je višja pojavnost pri črnskih moških in ženskah.<ref>National Cancer Institute; SEER stat fact sheets: Lung and Bronchus. Surveillance Epidemiology and End Results. 2010[http://seer.cancer.gov/statfacts/html/lungb.html#incidence-mortality]</ref> Stopnja pljučnega raka je trenutno nižja v državah v razvoju.<ref name="AUTOREF23" /> Zaradi povečevanja kajenja v državah v razvoju je v naslednjih nekaj letih pričakovati povišanje, zlasti na Kitajskem<ref>{{cite journal | last=Zhang | first=J | author2=Ou JX| author3= Bai CX |title=Tobacco smoking in China: prevalence, disease burden, challenges and future strategies | date=November 2011 |journal=Respirology | volume=16 | issue=8 | pages=1165–1172 | pmid=21910781 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02062.x }}</ref> in v Indiji.<ref name="AUTOREF25" /> Od 60. let dvajsetega stoletja se je stopnja pljučnega [[Adenokarcinom|adenokarcinoma]] v primerjavi z drugimi vrstami pljučnega raka začela višati. Eden od možnih vzrokov je uvedba cigaret s filtrom. Uporaba filtra namreč odstrani večje delce iz tobačnega dima in s tem zmanjša nalaganje v večjih dihalnih poteh. Vendar mora zaradi tega kadilec dim vdihniti globlje, da bi prejel enako količino [[nikotin]]a, s čimer poveča nalaganje delcev v manjših dihalnih poteh, kjer se pogosto pojavi adenokarcinom.<ref name="Charloux" /> Pojavnost pljučnega adenokarcinoma se še naprej povečuje.<ref>{{cite journal | last=Kadara | first=H | author2=Kabbout M| author3= Wistuba II | title=Pulmonary adenocarcinoma: a renewed entity in 2011 | journal=Respirology | volume=17 | issue=1 |pages=50–65 | year=januar 2012 | pmid=22040022 | doi=10.1111/j.1440-1843.2011.02095.x }}</ref> === Slovenija === V Sloveniji se je pojavnost pljučnega raka pri moških večala do leta 1995, nato je padala in je bila leta 1998 82/100.000 moških (19 % vsega raka pri moških). Pri ženskah se pojavnost stalno veča, leta 1998 je bila 19/100.000, pljučni rak je pomenil 5 % vsega raka. Razmerje moški proti ženskam je bilo 4 : 14.<ref>Terčelj-Zorman M. "Zgodnje odkrivanje pljučnega raka." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 40. številka 1 (2006) str. S59-S66.</ref> Do leta 2004 je bil pljučni rak najpogostejši malignom pri moških; leta 2005, ko je bilo registrirano 846 novih primerov, pa ga je na prvem mestu zamenjal [[rak prostate]]. Pri ženskah je bil pljučni rak leta 2005 po pogostnosti glede na druge rake že na petem mestu; registriranih je bilo 299 novih primerov. Pri moških je bil v vseh obdobjih najpogostejši ploščatocelični karcinom, vendar se njegov delež zmanjšuje, povečuje pa se delež žleznih karcinomov. Pri ženskah prevladujeta žlezni in drobnocelični karcinom, tudi pri njih se povečuje delež žleznih karcinomov.<ref>Primic-Žakelj M., Zadnik V., Žagar T.. "Lung cancer in Slovenia." Endoskopska revija letnik 13. številka 29 (2008) str. 5–13.</ref> == Zgodovina == Pljučni rak je bil pred prihodom cigaret redek. Do leta 1761 ni bil prepoznan kot posebna bolezen.<ref name="AUTOREF27" /> Različni vidiki pljučnega raka so bili podrobneje opisani leta 1810.<ref name="AUTOREF28" /> Maligni pljučni tumorji so leta 1878 predstavljali le 1 % vseh oblik raka, zabeleženih pri avtopsijah, do začetka 20. stoletja so se povečali na 10–15 %.<ref name="Witschi" /> Leta 1912 je bilo po vsem svetu le 374 opisanih primerov v medicinski literaturi,<ref name="AUTOREF29" /> vendar je pregled avtopsij pokazal, da se je pojavnost pljučnega raka z 0,3 % leta 1852 povečala na 5,66 % leta 1952.<ref name="Grannis" /> Leta 1929 je v [[Nemčija|Nemčiji]] zdravnik Fritz Lickint ugotovil povezavo med kajenjem in pljučnim rakom,<ref name="Witschi" /> ki je vodila do agresivne [[protikadilska kampanja|protikadilske kampanje]] v nacistični Nemčiji.<ref name="Proctor" /> Raziskava ''British Doctors Study'', objavljena v 50. letih dvajsetega stoletja, je bila prvi trden [[epidemiologija|epidemiološki]] dokaz o povezavi med pljučnim rakom in kajenjem.<ref name="Doll" /> Posledično je leta 1964 ''[[Surgeon General of the United States]]'' kadilcem priporočil, da opustijo kajenje.<ref name="AUTOREF30" /> Povezava s plinom [[radon]]om je bila prvič ugotovljena med rudarji v [[Češko rudogorje|Češkem rudogorju]] blizu [[Schneeberg|Schneeberga na Saškem]]. Od leta 1470 so tam kopali [[srebro]]. Ti rudniki so bogati z [[uran]]om in hkrati z [[radij]]em in radonom.<ref name="Greaves" /> Rudarji so neobičajno pogosto zboleli na pljučih. Pozneje, v 70. letih 19. stoletja, pa so ugotovili, da gre za pljučnega raka.<ref>{{Cite journal | last=Greenberg | first=M | author2=Selikoff IJ |title=Lung cancer in the Schneeberg mines: a reappraisal of the data reported by Harting and Hesse in 1879 | url=https://archive.org/details/sim_annals-of-occupational-hygiene_1993-02_37_1/page/5 |journal=Annals of Occupational Hygiene | volume=37 | issue=1 | pages=5–14 | year=februar 1993 | pmid=8460878 }}</ref> Kljub temu odkritju se je rudarjenje nadaljevalo v 50. leta dvajsetega stoletja zaradi povpraševanja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] po uranu.<ref name="Greaves" /> Radon je bil kot vzrok pljučnega raka potrjen v 60. letih dvajsetega stoletja.<ref>{{Cite journal | last=Samet | first=JM |title=Radiation and cancer risk: a continuing challenge for epidemiologists | journal=Environmental Health | volume=10 |issue=Suppl. 1 | pages=S4 | year=april 2011 | pmid=21489214 | doi=10.1186/1476-069X-10-S1-S4 | pmc=3073196}}</ref> Prvo uspešno pnevmonektomijo za pljučnega raka so izvedli leta 1933.<ref name="AUTOREF32" /> Paliativno radioterapijo so začeli uporabljati v 40. letih dvajsetega stoletja.<ref name="Edwards" /> Radikalna radioterapija (začeli so jo uporabljati v 50. letih) je bila poskus uporabe večjega odmerka obsevanja pri bolnikih z relativno zgodnjim stadijem pljučnega raka, ki sicer niso bili ustrezni kandidati za operacijo.<ref name="AUTOREF33" /> Leta 1997 se je kot boljša možnost v primerjavi s konvencionalno radikalno radioterapijo izkazala kontinuirana hiperfrakcionirana pospešena radioterapija.<ref name="Saunders" /> Pri drobnoceličnem karcinomu pljuč so bili v 60. letih začetni poskusi resekcije<ref name="AUTOREF34" /> in radikalne radioterapije<ref name="AUTOREF35" /> neuspešni. V 70. letih so razvili uspešne kemoterapevtske režime.<ref name="AUTOREF36" /> == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="Harrison">{{navedi knjigo | last=Horn | first=L | author2=Pao W| author3=Johnson DH | title=Harrison's Principles of Internal Medicine | url=https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 | publisher=McGraw-Hill | editor-last=Longo | editor-first=DL | editor-last2=Kasper | editor-first2=DL | editor-last3=Jameson | editor-first3=JL | editor-last4=Fauci | editor-first4=AS | editor-last5=Hauser | editor-first5=SL | editor-last6=Loscalzo | editor-first6=J | year=2012 | chapter=Chapter 89 | edition=18th | isbn=0-07-174889-X }}</ref> <ref name="Thun">{{Cite journal | last=Thun | first=MJ | author2=Hannan LM| author3= Adams-Campbell LL | display-authors=etal | title=Lung cancer occurrence in never-smokers: an analysis of 13 cohorts and 22 cancer registry studies | journal=PLoS Medicine | volume=5 | issue=9 | pages=e185 | year=september 2008 | doi=10.1371/journal.pmed.0050185 | pmid=18788891 | pmc=2531137 }}</ref> <ref name="O'Reilly">{{Cite journal | last=O'Reilly | first=KM | author2=Mclaughlin AM | author3=Beckett WS | author4=Sime PJ | title=Asbestos-related lung disease | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=5 | pages=683–688 | year=marec 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | pmid=17375514 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929083111/http://www.aafp.org/afp/20070301/683.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="AUTOREF">{{navedi splet |url=http://www.surgeongeneral.gov/library/secondhandsmoke |author=Carmona, RH |publisher=U.S. Department of Health and Human Services |title=The Health Consequences of Involuntary Exposure to Tobacco Smoke: A Report of the Surgeon General |date=2006-06-27 |quote=Secondhand smoke exposure causes disease and premature death in children and adults who do not smoke.}}</ref> <ref name="AUTOREF1">{{Cite journal |url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol83/volume83.pdf |format=PDF |publisher=WHO International Agency for Research on Cancer |title=Tobacco Smoke and Involuntary Smoking |journal=IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans |volume=83 |year=2002 |quote=There is sufficient evidence that involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) causes lung cancer in humans.&nbsp;... Involuntary smoking (exposure to secondhand or 'environmental' tobacco smoke) is carcinogenic to humans (Group 1). }}</ref> <ref name="Collins">{{Cite journal | last=Collins | first=LG | author2=Haines C | author3=Perkel R | author4=Enck RE | title=Lung cancer: diagnosis and management | journal=American Family Physician | volume=75 | issue=1 | pages=56–63 | publisher=American Academy of Family Physicians | year=januar 2007 | url=http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | pmid=17225705 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2007-09-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070929104510/http://www.aafp.org/afp/20070101/56.html | url-status=dead }}</ref> <ref name="Honnorat">{{Cite journal | last=Honnorat | first=J | author2=Antoine JC | title=Paraneoplastic neurological syndromes | journal=Orphanet Journal of Rare Diseases | volume=2 | page=22 | publisher=BioMed Central | year=maj 2007 | url=http://www.ojrd.com/content/2/1/22 | pmid=17480225 | doi=10.1186/1750-1172-2-22 | pmc=1868710 | issue=1 | archive-date=2007-09-27 | access-date=2014-01-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070927213613/http://www.ojrd.com/content/2/1/22 | url-status=dead }}</ref> <ref name="ajcc">{{navedi knjigo |author=Greene, Frederick L. |title=AJCC cancer staging manual |url=https://archive.org/details/ajcccancerstagin0000unse |publisher=Springer-Verlag |location=Berlin |year=2002 |pages= |isbn=0-387-95271-3 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> <ref name="AUTOREF5">{{Cite journal | last=Biesalski | first=HK | author2=Bueno de Mesquita B| author3= Chesson A | display-authors=etal | title=European Consensus Statement on Lung Cancer: risk factors and prevention. Lung Cancer Panel | url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_may-june-1998_48_3/page/167 | journal=CA Cancer J Clin | volume=48 | issue=3 | pages=167–176; discussion 164–166 | year=1998 | pmid=9594919 | doi=10.3322/canjclin.48.3.167 | quote=Smoking is the major risk factor, accounting for about 90% of lung cancer incidence. }}</ref> <ref name="Hecht">{{Cite journal | last=Hecht | first=S | title=Tobacco carcinogens, their biomarkers and tobacco-induced cancer | journal=Nature Reviews Cancer | volume=3 | issue=10 | pages=733–744 | publisher=Nature Publishing Group | year=oktober 2003 | url=http://www.nature.com/nrc/journal/v3/n10/abs/nrc1190_fs.html | doi=10.1038/nrc1190 | pmid=14570033 }}</ref> <ref name="AUTOREF6">{{Cite journal | last=Sopori | first=M | title=Effects of cigarette smoke on the immune system | journal=Nature Reviews Immunology | volume=2 | issue=5 | pages=372–7 | year=maj 2002 | pmid=12033743 | doi=10.1038/nri803 }}</ref> <ref name="Peto">{{navedi knjigo | last=Peto | first=R | author2=Lopez AD | author3=Boreham J | display-authors=etal | title=Mortality from smoking in developed countries 1950–2000: Indirect estimates from National Vital Statistics | publisher=Oxford University Press | year=2006 | url=http://www.ctsu.ox.ac.uk/~tobacco/ | isbn=0-19-262535-7 | archive-date=2007-09-05 | access-date=2014-01-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070905151935/http://www.ctsu.ox.ac.uk/~tobacco/ | url-status=dead }}</ref> <ref name="NHMRC">{{Cite journal | author=National Health and Medical Research Council | title=The health effects and regulation of passive smoking | publisher=Australian Government Publishing Service |date = April 1994| url=http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html | accessdate=2007-08-10 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929025344/http://www.obpr.gov.au/publications/submission/healthef/index.html |archivedate = 29. september 2007}}</ref> <ref name="Schick">{{Cite journal | last=Schick | first=S | author2=Glantz S | title=Philip Morris toxicological experiments with fresh sidestream smoke: more toxic than mainstream smoke | journal=Tobacco Control | volume=14 | issue=6 | pages=396–404 | year=december 2005 | pmid=16319363 | doi=10.1136/tc.2005.011288 | pmc=1748121 }}</ref> <ref name="EPA radon">{{navedi splet | last=EPA | authorlink=United States Environmental Protection Agency | title=Radiation information: radon | publisher=EPA | year=oktober 2006 | url=http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/radon.html | accessdate=2007-08-11 }}</ref> <ref name="Fong">{{Cite journal | last=Fong | first=KM | author2=Sekido Y| author3= Gazdar AF| author4= Minna JD | title=Lung cancer • 9: Molecular biology of lung cancer: clinical implications | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2003-10_58_10/page/892 | journal=Thorax | volume=58 | issue=10 | pages=892–900 | publisher=BMJ Publishing Group Ltd. | year=oktober 2003 | pmid=14514947 | doi=10.1136/thorax.58.10.892 | pmc=1746489 }}</ref> <ref name="Salgia">{{Cite journal | last=Salgia | first=R | author2=Skarin AT | title=Molecular abnormalities in lung cancer | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-oncology_1998-03_16_3/page/1207 | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=16 | issue=3 | pages=1207–1217 | year=marec 1998 | pmid=9508209 }}</ref> <ref name="Merck">{{navedi splet | title=Lung Carcinoma: Tumors of the Lungs | publisher = Merck Manual Professional Edition, Online edition | url=http://www.merck.com/mmpe/sec05/ch062/ch062b.html#sec05-ch062-ch062b-1405 | accessdate=2007-08-15 }}</ref> <ref name="NEJM-molecular">{{Cite journal | last=Herbst | first=RS | author2=Heymach JV | author3=Lippman SM | title=Lung cancer | journal=New England Journal of Medicine | volume=359 | issue=13 | pages=1367–1380 | year=september 2008 | url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | doi=10.1056/NEJMra0802714 | pmid=18815398 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-09-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080928073051/http://content.nejm.org/cgi/content/full/359/13/1367 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Aviel-Ronen">{{Cite journal | last=Aviel-Ronen | first=S | author2=Blackhall FH| author3= Shepherd FA| author4= Tsao MS | title=K-ras mutations in non-small-cell lung carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=30–38 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870043 | doi=10.3816/CLC.2006.n.030 }}</ref> <ref name="Rosti">{{Cite journal | last=Rosti | first=G | author2=Bevilacqua G| author3= Bidoli P | display-authors=etal | title=Small cell lung cancer | journal=Annals of Oncology | volume=17 | issue=Suppl. 2 | pages=5–10 | year=marec 2006 | pmid=16608983 | doi=10.1093/annonc/mdj910 }}</ref> <ref name="Devereux">{{Cite journal | last=Devereux | first=TR | author2=Taylor JA| author3= Barrett JC | title=Molecular mechanisms of lung cancer. Interaction of environmental and genetic factors | journal=Chest | volume=109 | issue=Suppl 3 | pages=14S–19S | publisher=American College of Chest Physicians | year=marec 1996 | pmid=8598134 | doi=10.1378/chest.109.3_Supplement.14S }}</ref> <ref name="Seo">{{Cite journal | last=Seo | first=JB | author2=Im JG| author3= Goo JM | display-authors=etal | title=Atypical pulmonary metastases: spectrum of radiologic findings | journal=Radiographics | volume=21 | issue=2 | pages=403–417 | url=http://radiographics.rsnajnls.org/cgi/content/full/21/2/403 | pmid=11259704 | date=1 March 2001 }}</ref> <ref name="Raz">{{Cite journal | last=Raz | first=DJ | author2=He B| author3= Rosell R| author4= Jablons DM | title=Bronchioloalveolar carcinoma: a review | journal=Clinical Lung Cancer | volume=7 | issue=5 | pages=313–322 | year=marec 2006 | pmid=16640802 | doi=10.3816/CLC.2006.n.012 }}</ref> <ref name="Bhutan">{{navedi novice | last=Pandey | first=G | title=Bhutan's smokers face public ban | publisher=BBC | year=februar 2005 | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/4305715.stm | accessdate=2007-09-07 }}</ref> <ref name="OTO">{{navedi knjigo | last=Arriagada | first=R | author2=Goldstraw P| author3= Le Chevalier T | title=Oxford Textbook of Oncology | publisher=Oxford University Press | year=2002 | page=2094 | edition=2. | isbn=0-19-262926-3 }}</ref> <ref name="PORT Meta-analysis Trialists Group">{{Cite journal |author= |title=Postoperative radiotherapy for non-small cell lung cancer |journal=Cochrane Database of Systematic Reviews |issue=2 |pages=CD002142 |year=2005 |pmid=15846628 |doi=10.1002/14651858.CD002142.pub2 |author1= PORT Meta-analysis Trialists Group |editor1-last= Rydzewska |editor1-first= Larysa}}</ref> <ref name="Murray">{{Cite journal | last=Murray | first=N | author2=Turrisi AT | title=A review of first-line treatment for small-cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=1 | issue=3 | pages=270–278 | year=marec 2006 | pmid=17409868 }}</ref> <ref name="Azim">{{Cite journal | last=Azim | first=HA | author2=Ganti AK | title=Treatment options for relapsed small-cell lung cancer | journal=Anticancer drugs | volume=18 | issue=3 | pages=255–261 | year=marec 2007 | pmid=17264756 | doi=10.1097/CAD.0b013e328011a547 }}</ref> <ref name="MacCallum">{{Cite journal | last=MacCallum | first=C | author2=Gillenwater HH | title=Second-line treatment of small-cell lung cancer | journal=Current Oncology Reports | volume=8 | issue=4 | pages=258–264 | year=julij 2006 | pmid=17254525 | doi=10.1007/s11912-006-0030-8 }}</ref> <ref name="Clegg">{{Cite journal | last=Clegg | first=A | author2=Scott DA| author3= Hewitson P | display-authors=etal | title=Clinical and cost effectiveness of paclitaxel, docetaxel, gemcitabine, and vinorelbine in non-small cell lung cancer: a systematic review | url=https://archive.org/details/sim_thorax_2002-01_57_1/page/20 | journal=Thorax | volume=57 | issue=1 | pages=20–28 | publisher=BMJ Publishing Group | year=januar 2002 | pmid=11809985 | doi=10.1136/thorax.57.1.20 | pmc=1746188 }}</ref> <ref name="Horn">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Sandler AB| author3= Putnam JB Jr| author4= Johnson DH | title=The rationale for adjuvant chemotherapy in stage I non-small cell lung cancer | journal=Journal of Thoracic Oncology | volume=2 | issue=5 | pages=377–383 | year=maj 2007 | pmid=17473651 | doi=10.1097/01.JTO.0000268669.64625.bb }}</ref> <ref name="Wakelee">{{Cite journal | last=Wakelee | first=HA | author2=Schiller JH| author3= Gandara DR | title=Current status of adjuvant chemotherapy for stage IB non-small-cell lung cancer: implications for the New Intergroup Trial | journal=Clinical Lung Cancer | volume=8 | issue=1 | pages=18–21 | publisher=Cancer Information Group | year=julij 2006 | pmid=16870041 | doi=10.3816/CLC.2006.n.028 }}</ref> <ref name="Clinical evidence">{{navedi knjigo | last=BMJ | authorlink=British Medical Journal | title=Clinical evidence concise : the international resource of the best available evidence for effective health care. | url=https://archive.org/details/clinicalevidence00lond | publisher=BMJ Publishing Group | location=London | year=december 2005 | issue=14 | pages=[https://archive.org/details/clinicalevidence00lond/page/486 486]–488 | isbn=1-905545-00-2 | issn=1475-9225 }}</ref> <ref name="AUTOREF18">{{navedi splet |title=Small Cell Lung Cancer Treatment |publisher=National Cancer Institute |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/small-cell-lung/healthprofessional |work=PDQ for Health Professionals |year=2012 |accessdate=2012-05-16}}</ref> <ref name="AUTOREF20">{{navedi splet |url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=11. november 2009}}</ref> <ref name="AUTOREF22">{{cite journal |author=Jemal A| author2= Tiwari RC| author3= Murray T| display-authors=etal |title=Cancer statistics, 2004 |url=https://archive.org/details/sim_ca-a-cancer-journal-for-clinicians_january-february-2004_54_1/page/n7|journal=CA: a Cancer Journal for Clinicians |volume=54 |issue=1 |pages=8–29 |year=2004 |pmid=14974761 |doi=10.3322/canjclin.54.1.8}}</ref> <ref name="Lum">{{Cite journal | last=Lum | first=KL | author2=Polansky JR| author3= Jackler RK| author4= Glantz SA | title=Signed, sealed and delivered: "big tobacco" in Hollywood, 1927–1951 | journal=Tobacco Control | volume=17 | issue=5 | pages=313–323 | year=oktober 2008 | url=http://tobaccocontrol.bmj.com/cgi/content/full/17/5/313 | pmid=18818225 | doi=10.1136/tc.2008.025445 | pmc=2602591 }}</ref> <ref name="AUTOREF23">{{navedi splet | title=Gender in lung cancer and smoking research | publisher=[[World Health Organization]] | year=2004 | url=http://www.who.int/gender/documents/en/lungcancerlow.pdf | format=PDF | accessdate=2007-05-26 }}</ref> <ref name="AUTOREF25">{{Cite journal | last=Behera | first=D | author2=Balamugesh T | title=Lung cancer in India | journal=Indian Journal of Chest Diseases and Allied Sciences | volume=46 | issue=4 | pages=269–281 | year=2004 | pmid=15515828 | url=http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | format=PDF | access-date=2014-01-04 | archive-date=2008-12-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081217024508/http://www.vpci.org.in/upload/Journals/pic130.pdf#page=27 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Charloux">{{Cite journal | last=Charloux | first=A | author2=Quoix E| author3= Wolkove N | display-authors=etal | title=The increasing incidence of lung adenocarcinoma: reality or artefact? A review of the epidemiology of lung adenocarcinoma | journal=International Journal of Epidemiology | volume=26 | issue=1 | pages=14–23 | year=februar 1997 | pmid=9126499 | url=http://ije.oxfordjournals.org/cgi/reprint/26/1/14 | doi=10.1093/ije/26.1.14 }}</ref> <ref name="AUTOREF27">{{navedi knjigo | last=Morgagni | first=Giovanni Battista | title=De sedibus et causis morborum per anatomen indagatis | url=https://archive.org/details/desedibusetcausi00morg | year=1761 |ol=24830495M }}</ref> <ref name="AUTOREF28">{{navedi knjigo | last=Bayle | first=Gaspard-Laurent | title=Recherches sur la phthisie pulmonaire | url=https://archive.org/details/b33280307 |place=Paris |language=fr| year=1810 |ol=15355651W }}</ref> <ref name="Witschi">{{Cite journal | last=Witschi | first=H | title=A short history of lung cancer | journal=[[Toxicological Sciences]] | volume=64 | issue=1 | pages=4–6 | year=november 2001 | url=http://toxsci.oxfordjournals.org/cgi/content/full/64/1/4 |pmid=11606795 | doi=10.1093/toxsci/64.1.4 }}</ref> <ref name="AUTOREF29">{{navedi knjigo|author=Adler, I |year=1912 |title=Primary Malignant Growths of the Lungs and Bronchi |url=https://archive.org/details/primarymalignant00adle |place= New York |publisher=Longmans, Green, and Company |oclc=14783544 |ol=24396062M }}, cited in {{Cite journal |author=Spiro SG| author2=Silvestri GA |title=One hundred years of lung cancer |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-respiratory-critical-care-medicine_2005-09-01_172_5/page/523|journal=American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine |volume=172 |issue=5 |pages=523–529 |year=2005 |pmid=15961694 |doi=10.1164/rccm.200504-531OE}}</ref> <ref name="Grannis">{{navedi splet | last=Grannis | first=FW | title=History of cigarette smoking and lung cancer | publisher=smokinglungs.com | url=http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | accessdate=2007-08-06 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070718174754/http://www.smokinglungs.com/cighist.htm | archivedate=2007-07-18 | url-status=live }}</ref> <ref name="Proctor">{{navedi knjigo | last=Proctor | first=R | title=The Nazi War on Cancer | url=https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc | publisher=Princeton University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/naziwaroncancer0000proc/page/173 173]–246 | isbn=0-691-00196-0 }}</ref> <ref name="Doll">{{Cite journal | last=Doll | first=R | author2=Hill AB | title=Lung Cancer and Other Causes of Death in Relation to Smoking | journal=British Medical Journal | volume=2 | issue=5001 | pages=1071–1081 | year=november 1956 | pmid=13364389 | doi=10.1136/bmj.2.5001.1071 | pmc=2035864 }}</ref> <ref name="AUTOREF30">{{navedi splet | author=US Department of Health Education and Welfare | title=Smoking and health: report of the advisory committee to the Surgeon General of the Public Health Service | location=Washington, DC | publisher=US Government Printing Office | year=1964 | url=http://profiles.nlm.nih.gov/NN/B/B/M/Q/_/nnbbmq.pdf | format=PDF }}</ref> <ref name="Greaves">{{navedi knjigo | last=Greaves | first=M | title=Cancer: the Evolutionary Legacy | url=https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea | publisher=Oxford University Press | year=2000 | pages=[https://archive.org/details/cancerevolutiona0000grea/page/196 196]–197 | isbn=0-19-262835-6 }}</ref> <ref name="AUTOREF32">{{Cite journal | last=Horn | first=L | author2=Johnson DH | title=Evarts A. Graham and the first pneumonectomy for lung cancer | journal=Journal of Clinical Oncology | volume=26 | issue=19 | pages=3268–3275 | year=julij 2008 | pmid=18591561 | url=http://jco.ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | doi=10.1200/JCO.2008.16.8260 | access-date=2014-01-04 | archive-date=2020-03-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200317080747/https://ascopubs.org/cgi/pdf_extract/26/19/3268 | url-status=dead }}</ref> <ref name="Edwards">{{Cite journal | last=Edwards | first=AT | title=Carcinoma of the Bronchus | journal=Thorax | volume=1 | issue=1 | pages=1–25 | year=1946 | pmc = 1018207 | doi=10.1136/thx.1.1.1 | pmid=20986395}}</ref> <ref name="AUTOREF33">{{Cite journal | last=Kabela | first=M | title=Erfahrungen mit der radikalen Röntgenbestrahlung des Bronchienkrebses |trans-title=Experience with radical irradiation of bronchial cancer | language=de| journal=Ceskoslovenská Onkológia | volume=3 | issue=2 | pages=109–115 | year=1956 | pmid=13383622 }}</ref> <ref name="Saunders">{{Cite journal | last=Saunders | first=M | author2=Dische S| author3= Barrett A | display-authors=etal | title=Continuous hyperfractionated accelerated radiotherapy (CHART) versus conventional radiotherapy in non-small-cell lung cancer: a randomised multicentre trial | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1997-07-19_350_9072/page/160 | journal=Lancet | volume=350 | issue=9072 | pages=161–165 | publisher=Elsevier | year=julij 1997 | pmid=9250182 | doi=10.1016/S0140-6736(97)06305-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF34">{{Cite journal | last=Lennox | first=SC | author2=Flavell G| author3= Pollock DJ | display-authors=etal | title=Results of resection for oat-cell carcinoma of the lung | url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1968-11-02_2_7575/page/n9 | journal=Lancet | volume=2 | issue=7575 | pages=925–927 | publisher=Elsevier | year=november 1968 | pmid=4176258 | doi=10.1016/S0140-6736(68)91163-X }}</ref> <ref name="AUTOREF35">{{Cite journal | last=Miller | first=AB | author2=Fox W| author3= Tall R | title=Five-year follow-up of the Medical Research Council comparative trial of surgery and radiotherapy for the primary treatment of small-celled or oat-celled carcinoma of the bronchus | journal=Lancet | volume=2 | issue=7619 | pages=501–505 | publisher=Elsevier | year=september 1969 | pmid=4184834 | doi=10.1016/S0140-6736(69)90212-8 }}</ref> <ref name="AUTOREF36">{{Cite journal | last=Cohen | first=M | author2= Creaven PJ| author3= Fossieck BE Jr | display-authors=etal | title=Intensive chemotherapy of small cell bronchogenic carcinoma | url=https://archive.org/details/sim_cancer-treatment-reports_may-june-1977_61_3/page/349 | journal=Cancer Treatment Reports | volume=61 | issue=3 | pages=349–354 | year=1977 | pmid=194691 }}</ref> }} == Zunanje povezave == {{commons category|Pljučni raki}} * {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Cancer/Lung/}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pljučni rak}} [[Kategorija:Pljučni rak| ]] {{zvezdica}} qsq3hv44m9abrsozya0xi3eqrmcfh8n 0 182591 6752239 6745261 2026-09-17T21:40:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6752239 wikitext text/x-wiki '''Kranjc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|51. najbolj pogost]] priimek v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.747 oseb in na dan 1. januarja 2010 1.747 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 50. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Kranjc]] (*1981), hokejist * [[Ali Kranjc Kušlan]] (*1962), gledališčnik, režiser * [[Anja Kranjc]] (*1982), kiparka, slikarka, ilustratorka * [[Andrej Kranjc]] (1943–2023), geograf, krasoslovec, speleolog, univ. prof., akademik * [[Andrej Kranjc (metalurg)|Andrej Kranjc]] (*1931), metalurg, slovaropisec ([[Brazilija]]) * Andrej Kranjc (*1948), meteorolog, prvi slovenski podnebni pogajalec * [[Avgust Kranjc]] - Marjan (1914–1945), sodelavec OF, talec * [[Cene Kranjc]] (1911–1993), slavist, novinar, knjižničar, urednik, publicist * [[France Kranjc]] (1930–1987), elektrotehnik, univ. prof. * [[Franjo Kranjc]] (1920–1978), prvoborec, rezervni polkovnik, prof. [[FSPN]] * [[Gregor Kranjc|Gregor (Joseph) Kranjc]] (*1974), zgodovinar (v Kanadi) *[[Gustav Kranjc]] (*1930), šef protokola in diplomat * [[Igor Kranjc]] (*1955), umetnostni zgodovinar, kustos * [[Irena Kranjc]] (*1961), mladinska filmska igralka, dr. znanosti (pravo) * Ivan Kranjc (1900-1970)?, agronom * [[Iza Kranjc]], pisateljica * [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] (1914–1941), duhovnik in mučenec * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (*1949), pravnik, pravni zgodovinar, latinist, univ. profesor, izr. član SAZU * [[Janez Kranjc (novinar)|Janez Kranjc]] (*1950), TV-novinar, urednik, scenarist in režiser dokumenarnih filmov * [[Jelka Kranjc]] (r. Tajnik) (*1965), športna plezalka in alpinistka * [[Jože Kranjc]] (1904–1966), pripovednik, dramatik in publicist * [[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (*1946), pravnik in gospodarstvenik * [[Katjuša Kranjc]] (*1967), grafična oblikovalka (arhitektka) * [[Konrad Kranjc]], slikar * [[Krištof Kranjc]], kemik * [[Ljubomir Kranjc]] (*1952), kapitan bojne ladje, načelnik [[Operativni štab Slovenske vojske|operativnega štaba]] [[SV]] * [[Maja B. Kranjc]] (*1978), klinična psihologinja, dramaturginja, pesnica, pisateljica * [[Marijan F. Kranjc]] (1935–2017), generalmajor [[JLA]], publicist in vojaški zgodovinar * [[Marko Kranjc]] (1888–1977), duhovnik in politik * [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (*1952), matematik * [[Matija Kranjc]] (*1984), atlet, metalec kopja *[[Milan Kranjc]]'''-'''[[Kajtimar|Kajtimir]] (1915–1943), četniški poveljnik * [[Milan Kranjc, atletski|Milan Kranjc]], atletski trener, športni delavec * [[Mirko Kranjc|Mir(k)o Kranjc]] (1953–2003), arhitekt * [[Mladen Kranjc]] (1945–1988), nogometaš * [[Mojca Kranjc]] (*1958), dramaturginja in prevajalka *[[Nace Kranjc]] (*1990), biotehnolog, molekularni biolog *[[Oskar Kranjc]] (*1987), igralec *[[Saša Kranjc]]/por. [[Vesel]]/ (*1963), atletinja * [[Simona Kranjc]] (*1968), jezikoslovka slovenistka in pedagoginja, univ. prof. *[[Sonja Kranjc]], nogometašica * [[Stane Kranjc]] (*1929), politik in politolog, univ. prof. * [[Stane Kranjc, vodite|Stane Kranjc]], voditelj slovenske skupnosti v Kanadi * [[Stane Kranjc, športni|Stane Kranjc]] (*1952), športni padalec, zmajar, konstruktor jadralnih padal... * [[Tomaž Kranjc]] (*1950), fizik * [[Uroš Kranjc]], filozof * [[Vesna Kranjc]] (*1956), gospodarska pravnica, univ. profesorica (UM) * [[Viktor Kranjc (general)|Viktor Kranjc]] (1847–1915), avstroogrski general * [[Viktor Kranjc]] (*1951), brigadir SV, veteran vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimek [[Kranjec]] * priimek [[Krajnc]] * priimek [[Kranjčec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kranjc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gbwou8whssnqw3pumlgdq5bshtfy9e1 0 182937 6752439 6748892 2026-09-18T11:49:48Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6752439 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biokemik]]ov''' in '''[[Biotehnologija|biotehnologov]]''' ter [[Molekularna genetika|molekularnih genetikov]]/biologov. (Glej tudi [[seznam slovenskih farmacevtov]]) {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veronika Abram]] ([[1943]]-) * [[Tomaž Accetto]] * [[Jure Ačimović]] * Špela Alič *[[Gregor Anderluh]] (1969-) *[[Janez Jurij Arnež]] *Franc Avbelj (195_-) *[[Gorazd Avguštin]] (1961-) *[[Herta Avsec]] (1938-) == B == * [[Jožefa Babnik]] ([[1935]]-2024) * [[Katarina Bačnik]]? * [[Majda Bagar Povše]]? *[[Jože Balažic]] *[[Dunja Bandelj]] *[[Urška Batista]] ? *[[Tadej Battelino]] (1966-) *[[Andrej Bavdek]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Leon Bedrač]] * [[Igor Belič]] ([[1919]]-1997) *[[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Mojca Benčina]] * [[Jelka Bergant-Dolar]] ([[1920]]-2003) * [[Aleš Berlec]] * [[Marin Berovič]] ([[1951]]-) * Maja Bjelošević Žiberna * [[Tanja Blagus]] *[[Urška Blaznik]] (1970-)? *[[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (1960-) * [[Borut Božič (*1959)|Borut Božič]] (1959-) *[[Tomaž Bratkovič]] (1978-) *[[Urban Bren]] (1980-) * [[Katja Breskvar]] ([[1944]]-) *[[Jože Brzin]] ([[1947]]-) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]-[[1999]]) * [[Anja Bubik]] * [[Metka Budihna|Metka V. Budihna]] ([[1937]]-) *[[Matej Butala]] (1979-) *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Ksenija Cankar]]? *[[Simon Caserman]] *[[Avrelija Cencič]] (1964-2012) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Mirko Cevec]] *[[Blaž Cigić]] *[[Aleksa Cimerman]] ([[1933]]-2017) *[[Saša Comino]] (1960-2005) * [[Vladimir Cotič]] ([[1934]]-) == Č == * [[Janez Čadež]] ? * [[Marija Čarman-Kržan]] ([[1936]]-) *[[Maja Čemažar]] (1968-) *[[Darko Černe]] (1962 -) *[[Urh Černigoj]]? * [[Bronislava Črešnar]] ([[1950]]-2024) == D == *[[Mateja Dermastia]] (1968-) *[[Matjana Didek-Brumec]] *[[David Dobnik]] *[[Pavel Dolar]] (1915-1995) *[[Marko Dolinar]] (1961-) *[[Bojan Doljak]] (1974-) *[[Vita Dolžan]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]-1995) *[[Peter Dovč]] (1958-) *[[Katja Drobnič]] (1960-) * [[Marinka Drobnič-Košorok]] ([[1953]]-) == E == * [[Tina Eleršek]]? * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) * [[Mladen Est]] (1924-2025) == F == * *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) *[[Jadran Faganeli]] (1950-) *[[Igor Ferlan]] (1948-) *[[Metka Filipič]] (1954-) *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *[[Jožefa Friedrich]] ([[1950]]-) *[[Miha Furlan]] (1934-) == G == * [[Vladimira Gaberc-Porekar]] ([[1948]]-) * [[Aleš Gašparič]] * [[Lenart Girandon]] *[[Damjan Glavač]] (1956-) *[[Lidija Gobec]] *[[Simona Golič Grdadolnik]] * [[Marko Goličnik]] ([[1973]]-) *[[Rastko Golouh]] *[[Gregor Gomišček]] (1957-) (biofizik) *[[Maksimilijan Gorenjak]] *[[Tjaša Goričan]] *[[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) *[[Miklavž Grabnar]] (1936-2025) (molekularni genetik) *[[Žiga Graf]] (1901 - 1938) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Andrej Gregori]] *[[Marjan Gros]] (1934-) * [[Zoran Grubič]] ([[1948]]-) *[[Kristina Gruden]] (1969-) (molekularna biologinja) * [[Franc Gubenšek]] ([[1937]]-[[2010]]) * [[Gregor Gunčar]] *[[Nina Gunde Cimerman]] (1958-) == H == * [[Iva Hafner Bratkovič]] (1978-) * [[Blagajana Herzog Velikonja]] * [[Marija Holcar]] * [[Evgenija Homšak]] * [[Simon Horvat]] (1963-) * [[Jana Hrovatin Kralj]] (1940-) * [[Petra Hudler]] (1976-) *[[Tamara Hudnik-Plevnik]] ([[1923]]-2012) == I == * [[Tatjana Irman Florjanc]] ([[1945]]-) == J == * [[Polona Jamnik]] * [[Jurij Jan]] ([[1932]]-2020) *[[Branka Javornik Cregeen]] (1953-) *[[Salvislav Jenčič]] (1891-1968) *[[Zala Jenko Pražnikar]] *[[Roman Jerala]] (1962-) *[[Matjaž Jeras]] (1958-) *[[Niko Jesenovec]] (1928-1993) *[[Zala Jevnikar]] [[Rojnik]] * [[Kristijan Jezernik]] ([[1948]]-) * [[Ivana Jovčevska]] == K == *[[Ljubica Kamarić]] (1924-) ? *[[Domen Kampjut]] *[[Maša Kandušer]]? *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Marko Karlovšek]] (1947-) *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] ([[1935]]-) *[[Andreja Kavčič]]? *[[Rok Keber]] (1982-) ? * [[Jurkica Kidrič]] ([[1939]]-) * [[Marjetka Kidrič]] ([[1945]]-) *[[Rihard Klemen]] (1902-1998) *[[Sonja Klemenc]] (1960-) *[[Marina Klemenčič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Darko Kocjan]] *[[Vojč Kocman]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] *[[Ira Koković]] *[[Katja Kolar]]? *[[Anja Kolarič]]? *[[Jelena Komar]]-[[Kansky]] (1925-2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]-) * [[Veno Kononenko]] (1988-) *[[Zdravko Kopitar]] (1933-) *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Peter Korošec]] *[[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959-) *[[Maja Kovač]] (1949-) *[[Vida Kovačič]] (1920-2016) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924]]-2001) * [[Jaka Kragelj]] * [[Boris Krajnc]] (1913-1948/50?) *[[Nace Kranjc]] (1990-) *[[Nada Kraševec]] *[[Hana Krečič Stres]] *[[Samo Kreft]] (1972-) * [[Igor Kregar]] ([[1937]]-2017) *[[Miha Kremser]] (1946-1998) *[[Danijela Krgović]] *[[Blaž Krhin]] *[[Igor Križaj]] (1963-) *[[Mladen Krsnik]] (1971-2020) *[[Mojca Kržan]] *[[Robert Kuhelj]] *[[Klara Kuret]] == L == * [[Tamara Lah Turnšek]] ([[1947]] -) * [[Duško Lainšček]] * [[Aleš Lapanje]] (molekularni mikro-biolog) * [[Savo Lapanje]] ([[1925]] - [[1997]]) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967-) *[[Miha Lavrič]] *[[Tina Lebar]] * [[Drago Lebez]] ([[1922]]-2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945 -) *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) * [[Helena Marija Lenasi|Helena (Marija) Lenasi]] ([[1945]] -) * [[Helena Lenasi]] (1971-) *[[Metka Lenassi]] (1978-) *[[Peter Lenče]] (1910-1999) *[[Jana Lukač Bajalo]] (1944 -) == M == * [[Peter Maček]] ([[1952]] -) *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Damjan Makuc]] (1978-) *[[Ines Mandič Mulec]] (1960-) *[[Mateja Manček Keber]] (1976-) *[[Janja Marc]] (1962-) *[[Darja Marolt Presen]] *Aleš Maver *[[Janez Mavri]] (1962-) *[[Ines Medved]] *[[Nataša Mehle]]? * [[Viktor Menart]] ([[1951]]-[[2007]]) * [[Ivan Merzel]] * Maja Meško * Pika Meško Brguljan *[[Svetozar Milićev]] (1934-2001) *[[Ana Mitrović]] *[[Miha Modic]] *Barbara Možina *[[Ivka Marija Munda]] (1927-2009) == N == * [[Srdjan Novaković]] *[[Gregor Novinec]] *[[Marko Novinec]] == O == *[[Nives Ogrinc]] ? (1964-) *[[Ilija Gasan Osojnik Černivec]] *[[Joško Osredkar]] (1955-) == P == * [[Miloš Pavlič]] ([[1923]]-2014) * Anja Pavlin * [[Miha Pavšič]] *[[Andrej Perdih]] (1980-) *[[Marko Perdih]]? *[[Ana Petelin]] (1978-) *Borut Peterlin (1963-) ? *[[Špela Peternel]] *Špela Petrič ? *[[Daniel Petrovič]] (1963-) *[[Uroš Petrovič]] (1973-) *([[Tihomir Pinter]] 1938−2024)? fotograf *[[Nada Pipan]] ([[1928]]-2020) *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016) * [[Sergej Pirkmajer]] *[[Jure Piškur]] (1960-2014) (molekularni biolog) *[[Janez Plavec]] (1962-) *[[Tina Vida Plavec]]? * [[Ana Plemenitaš]] ([[1952]]-) *[[Helena Podgornik]] *[[Zdravko Podlesek]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967-) *[[Jure Pohleven]] (1979-) *[[Mario Poljak]] *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965-) * [[Tatjana Popovič]] ([[1950]]-) * [[Mladen Porekar]] (1930-2018) * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (1969-) *[[Lev Premru]] (1931-2005) *[[Vladimir Premru]] (1902-1949) *[[Marija Prezelj]] (1948-) *[[Vasja Progar]] (1986-) *[[Jože Pungerčar]] (1960-) == R == * [[Uroš Rajčević]]? * [[Peter Raspor]] (1954-) *[[Metka Ravnik Glavač]] (1957-) *[[Katja Rebolj]] (1979-) *[[Metka Renko]] ([[1951]]-) * [[Riko Repič]] ([[1910]]-[[2003]]) *[[Tadeja Režen]] *[[Karin Rižner]]? *[[Boris Rogelj]] *[[Aleš Rotar ]]? (1960-) *[[Damjana Rozman]] (1960-) == S == * [[Maks Samec]] ([[1881]]-[[1964]]) * [[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) ? * [[Primož Schauer]] (1932–1984) ? *[[Simon Sedej]] ? *[[Bojan Sedmak]] (1952-) *[[Jurij Senegačnik]] (1922-2018) *[[Leon Senčič]] (1958-) *Emanuela Senjor *[[Kristina Sepčić]] *[[Gregor Serša]] (1956-) *[[Milan Skitek]] (1955-) *[[Urška Slapšak]] (1989-) *[[Sonja Smole Možina]] (1963-) *[[Jaka Sočan]] *[[Helena Sočič]] (1923-2017) *[[Janez Spindler]] (1925-2000) *[[Jernej Stare]] *[[Matjaž Stenovec]]? * [[Maksimiljan Sterle]] ([[1946]]-) *[[Vekoslava Stibilj]]? *[[Jurij Stojan]] (1956-) *[[Katja Stopar]] (1980) ? *[[Ludovik Strauch]] (1927-2018) *[[Mojca Stražišar]] (r. Špolar) (1960-) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (1974-) *[[Evgen Strmecki]] (1916-2010) *[[Dušan Stucin]] ([[1915]]-[[1976]]) *[[Robert Suhadolnik]] (1925–2016) *[[Alojzij Suhar]] ([[1935]]-2020) *[[Jurij Svete]] (1962-) *[[Saša Svetina]] ([[1935]]-) == Š == *[[Jože Šauta]] (1923-2002) *Slava Šebek *[[Anton Štalc]] ([[1940]]-) *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Aleš Štrancar]] (1962-) *[[Borut Štrukelj]] (1961-) == T == *[[Ajda Taler Verčič]] *[[Nataša Teran]] *[[Janja Trček]] (1969-) *[[Boris Turk]] (1964-) *[[Dušan Turk]] (1959-) *[[Tom Turk]] (1959-) *[[Valentina Turk]] ? *[[Vito Turk]] ([[1937]]-) == U == * [[Jernej Ule]] (1976-) ? *Urleb *[[Mateja Urlep]] == V == * [[Gordon Vehar]] (ZDA) * [[Alja Videtič Paska]] *[[Neli Vintar]] *[[Irma Virant Klun]] *[[Ivan Vrhovec (biokemik)|Ivan Vrhovec]] (1943-) == Z == * [[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) * [[Velislava Zalokar]] (1927-2017) *[[Marija Zelenik Blatnik]] ([[1934]]-) *[[Urška Zelenko]] *[[Robert Zorec]] (1958-) * [[Matjaž Zorko]] ([[1947]]-) * Andrej Zupan *[[Irena Zupanič Pajnič]] == Ž == * [[Marija Žakelj Mavrič]] ([[1948]]-) * [[Jana Žel]] (1958-) *[[Darja Žgur Bertok]] (1954-) *[[Nika Žibrat]] *[[Kristina Žumer]] (1980-) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih kemikov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]]) * [[Slovensko biokemijsko društvo]] {{seznami narodov po poklicu|biokemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki|*]] cj3ko7yf9q2wmxvz75ul2hjhnl59egj 6752440 6752439 2026-09-18T11:51:34Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6752440 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biokemik]]ov''' in '''[[Biotehnologija|biotehnologov]]''' ter [[Molekularna genetika|molekularnih genetikov]]/biologov. (Glej tudi [[seznam slovenskih farmacevtov]]) {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veronika Abram]] ([[1943]]-) * [[Tomaž Accetto]] * [[Jure Ačimović]] * Špela Alič *[[Gregor Anderluh]] (1969-) *[[Janez Jurij Arnež]] *Franc Avbelj (195_-) *[[Gorazd Avguštin]] (1961-) *[[Herta Avsec]] (1938-) == B == * [[Jožefa Babnik]] ([[1935]]-2024) * [[Katarina Bačnik]]? * [[Majda Bagar Povše]]? *[[Jože Balažic]] *[[Dunja Bandelj]] *[[Urška Batista]] ? *[[Tadej Battelino]] (1966-) *[[Andrej Bavdek]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Leon Bedrač]] * [[Igor Belič]] ([[1919]]-1997) *[[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Mojca Benčina]] * [[Jelka Bergant-Dolar]] ([[1920]]-2003) * [[Aleš Berlec]] * [[Marin Berovič]] ([[1951]]-) * Maja Bjelošević Žiberna * [[Tanja Blagus]] *[[Urška Blaznik]] (1970-)? *[[Marta Blinc]] (1904-2000) *[[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (1960-) * [[Borut Božič (*1959)|Borut Božič]] (1959-) *[[Tomaž Bratkovič]] (1978-) *[[Urban Bren]] (1980-) * [[Katja Breskvar]] ([[1944]]-) *[[Jože Brzin]] ([[1947]]-) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]-[[1999]]) * [[Anja Bubik]] * [[Metka Budihna|Metka V. Budihna]] ([[1937]]-) *[[Matej Butala]] (1979-) *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Ksenija Cankar]]? *[[Simon Caserman]] *[[Avrelija Cencič]] (1964-2012) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Mirko Cevec]] *[[Blaž Cigić]] *[[Aleksa Cimerman]] ([[1933]]-2017) *[[Saša Comino]] (1960-2005) * [[Vladimir Cotič]] ([[1934]]-) == Č == * [[Janez Čadež]] ? * [[Marija Čarman-Kržan]] ([[1936]]-) *[[Maja Čemažar]] (1968-) *[[Darko Černe]] (1962 -) *[[Urh Černigoj]]? * [[Bronislava Črešnar]] ([[1950]]-2024) == D == *[[Mateja Dermastia]] (1968-) *[[Matjana Didek-Brumec]] *[[David Dobnik]] *[[Pavel Dolar]] (1915-1995) *[[Marko Dolinar]] (1961-) *[[Bojan Doljak]] (1974-) *[[Vita Dolžan]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]-1995) *[[Peter Dovč]] (1958-) *[[Katja Drobnič]] (1960-) * [[Marinka Drobnič-Košorok]] ([[1953]]-) == E == * [[Tina Eleršek]]? * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) * [[Mladen Est]] (1924-2025) == F == * *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) *[[Jadran Faganeli]] (1950-) *[[Igor Ferlan]] (1948-) *[[Metka Filipič]] (1954-) *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *[[Jožefa Friedrich]] ([[1950]]-) *[[Miha Furlan]] (1934-) == G == * [[Vladimira Gaberc-Porekar]] ([[1948]]-) * [[Aleš Gašparič]] * [[Lenart Girandon]] *[[Damjan Glavač]] (1956-) *[[Lidija Gobec]] *[[Simona Golič Grdadolnik]] * [[Marko Goličnik]] ([[1973]]-) *[[Rastko Golouh]] *[[Gregor Gomišček]] (1957-) (biofizik) *[[Maksimilijan Gorenjak]] *[[Tjaša Goričan]] *[[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) *[[Miklavž Grabnar]] (1936-2025) (molekularni genetik) *[[Žiga Graf]] (1901 - 1938) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Andrej Gregori]] *[[Marjan Gros]] (1934-) * [[Zoran Grubič]] ([[1948]]-) *[[Kristina Gruden]] (1969-) (molekularna biologinja) * [[Franc Gubenšek]] ([[1937]]-[[2010]]) * [[Gregor Gunčar]] *[[Nina Gunde Cimerman]] (1958-) == H == * [[Iva Hafner Bratkovič]] (1978-) * [[Blagajana Herzog Velikonja]] * [[Marija Holcar]] * [[Evgenija Homšak]] * [[Simon Horvat]] (1963-) * [[Jana Hrovatin Kralj]] (1940-) * [[Petra Hudler]] (1976-) *[[Tamara Hudnik-Plevnik]] ([[1923]]-2012) == I == * [[Tatjana Irman Florjanc]] ([[1945]]-) == J == * [[Polona Jamnik]] * [[Jurij Jan]] ([[1932]]-2020) *[[Branka Javornik Cregeen]] (1953-) *[[Salvislav Jenčič]] (1891-1968) *[[Zala Jenko Pražnikar]] *[[Roman Jerala]] (1962-) *[[Matjaž Jeras]] (1958-) *[[Niko Jesenovec]] (1928-1993) *[[Zala Jevnikar]] [[Rojnik]] * [[Kristijan Jezernik]] ([[1948]]-) * [[Ivana Jovčevska]] == K == *[[Ljubica Kamarić]] (1924-) ? *[[Domen Kampjut]] *[[Maša Kandušer]]? *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Marko Karlovšek]] (1947-) *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] ([[1935]]-) *[[Andreja Kavčič]]? *[[Rok Keber]] (1982-) ? * [[Jurkica Kidrič]] ([[1939]]-) * [[Marjetka Kidrič]] ([[1945]]-) *[[Rihard Klemen]] (1902-1998) *[[Sonja Klemenc]] (1960-) *[[Marina Klemenčič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Darko Kocjan]] *[[Vojč Kocman]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] *[[Ira Koković]] *[[Katja Kolar]]? *[[Anja Kolarič]]? *[[Jelena Komar]]-[[Kansky]] (1925-2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]-) * [[Veno Kononenko]] (1988-) *[[Zdravko Kopitar]] (1933-) *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Peter Korošec]] *[[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959-) *[[Maja Kovač]] (1949-) *[[Vida Kovačič]] (1920-2016) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924]]-2001) * [[Jaka Kragelj]] * [[Boris Krajnc]] (1913-1948/50?) *[[Nace Kranjc]] (1990-) *[[Nada Kraševec]] *[[Hana Krečič Stres]] *[[Samo Kreft]] (1972-) * [[Igor Kregar]] ([[1937]]-2017) *[[Miha Kremser]] (1946-1998) *[[Danijela Krgović]] *[[Blaž Krhin]] *[[Igor Križaj]] (1963-) *[[Mladen Krsnik]] (1971-2020) *[[Mojca Kržan]] *[[Robert Kuhelj]] *[[Klara Kuret]] == L == * [[Tamara Lah Turnšek]] ([[1947]] -) * [[Duško Lainšček]] * [[Aleš Lapanje]] (molekularni mikro-biolog) * [[Savo Lapanje]] ([[1925]] - [[1997]]) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967-) *[[Miha Lavrič]] *[[Tina Lebar]] * [[Drago Lebez]] ([[1922]]-2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945 -) *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) * [[Helena Marija Lenasi|Helena (Marija) Lenasi]] ([[1945]] -) * [[Helena Lenasi]] (1971-) *[[Metka Lenassi]] (1978-) *[[Peter Lenče]] (1910-1999) *[[Jana Lukač Bajalo]] (1944 -) == M == * [[Peter Maček]] ([[1952]] -) *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Damjan Makuc]] (1978-) *[[Ines Mandič Mulec]] (1960-) *[[Mateja Manček Keber]] (1976-) *[[Janja Marc]] (1962-) *[[Darja Marolt Presen]] *Aleš Maver *[[Janez Mavri]] (1962-) *[[Ines Medved]] *[[Nataša Mehle]]? * [[Viktor Menart]] ([[1951]]-[[2007]]) * [[Ivan Merzel]] * Maja Meško * Pika Meško Brguljan *[[Svetozar Milićev]] (1934-2001) *[[Ana Mitrović]] *[[Miha Modic]] *Barbara Možina *[[Ivka Marija Munda]] (1927-2009) == N == * [[Srdjan Novaković]] *[[Gregor Novinec]] *[[Marko Novinec]] == O == *[[Nives Ogrinc]] ? (1964-) *[[Ilija Gasan Osojnik Černivec]] *[[Joško Osredkar]] (1955-) == P == * [[Miloš Pavlič]] ([[1923]]-2014) * Anja Pavlin * [[Miha Pavšič]] *[[Andrej Perdih]] (1980-) *[[Marko Perdih]]? *[[Ana Petelin]] (1978-) *Borut Peterlin (1963-) ? *[[Špela Peternel]] *Špela Petrič ? *[[Daniel Petrovič]] (1963-) *[[Uroš Petrovič]] (1973-) *([[Tihomir Pinter]] 1938−2024)? fotograf *[[Nada Pipan]] ([[1928]]-2020) *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016) * [[Sergej Pirkmajer]] *[[Jure Piškur]] (1960-2014) (molekularni biolog) *[[Janez Plavec]] (1962-) *[[Tina Vida Plavec]]? * [[Ana Plemenitaš]] ([[1952]]-) *[[Helena Podgornik]] *[[Zdravko Podlesek]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967-) *[[Jure Pohleven]] (1979-) *[[Mario Poljak]] *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965-) * [[Tatjana Popovič]] ([[1950]]-) * [[Mladen Porekar]] (1930-2018) * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (1969-) *[[Lev Premru]] (1931-2005) *[[Vladimir Premru]] (1902-1949) *[[Marija Prezelj]] (1948-) *[[Vasja Progar]] (1986-) *[[Jože Pungerčar]] (1960-) == R == * [[Uroš Rajčević]]? * [[Peter Raspor]] (1954-) *[[Metka Ravnik Glavač]] (1957-) *[[Katja Rebolj]] (1979-) *[[Metka Renko]] ([[1951]]-) * [[Riko Repič]] ([[1910]]-[[2003]]) *[[Tadeja Režen]] *[[Karin Rižner]]? *[[Boris Rogelj]] *[[Aleš Rotar ]]? (1960-) *[[Damjana Rozman]] (1960-) == S == * [[Maks Samec]] ([[1881]]-[[1964]]) * [[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) ? * [[Primož Schauer]] (1932–1984) ? *[[Simon Sedej]] ? *[[Bojan Sedmak]] (1952-) *[[Jurij Senegačnik]] (1922-2018) *[[Leon Senčič]] (1958-) *Emanuela Senjor *[[Kristina Sepčić]] *[[Gregor Serša]] (1956-) *[[Milan Skitek]] (1955-) *[[Urška Slapšak]] (1989-) *[[Sonja Smole Možina]] (1963-) *[[Jaka Sočan]] *[[Helena Sočič]] (1923-2017) *[[Janez Spindler]] (1925-2000) *[[Jernej Stare]] *[[Matjaž Stenovec]]? * [[Maksimiljan Sterle]] ([[1946]]-) *[[Vekoslava Stibilj]]? *[[Jurij Stojan]] (1956-) *[[Katja Stopar]] (1980) ? *[[Ludovik Strauch]] (1927-2018) *[[Mojca Stražišar]] (r. Špolar) (1960-) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (1974-) *[[Evgen Strmecki]] (1916-2010) *[[Dušan Stucin]] ([[1915]]-[[1976]]) *[[Robert Suhadolnik]] (1925–2016) *[[Alojzij Suhar]] ([[1935]]-2020) *[[Jurij Svete]] (1962-) *[[Saša Svetina]] ([[1935]]-) == Š == *[[Jože Šauta]] (1923-2002) *Slava Šebek *[[Anton Štalc]] ([[1940]]-) *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Aleš Štrancar]] (1962-) *[[Borut Štrukelj]] (1961-) == T == *[[Ajda Taler Verčič]] *[[Nataša Teran]] *[[Janja Trček]] (1969-) *[[Boris Turk]] (1964-) *[[Dušan Turk]] (1959-) *[[Tom Turk]] (1959-) *[[Valentina Turk]] ? *[[Vito Turk]] ([[1937]]-) == U == * [[Jernej Ule]] (1976-) ? *Urleb *[[Mateja Urlep]] == V == * [[Gordon Vehar]] (ZDA) * [[Alja Videtič Paska]] *[[Neli Vintar]] *[[Irma Virant Klun]] *[[Ivan Vrhovec (biokemik)|Ivan Vrhovec]] (1943-) == Z == * [[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) * [[Velislava Zalokar]] (1927-2017) *[[Marija Zelenik Blatnik]] ([[1934]]-) *[[Urška Zelenko]] *[[Robert Zorec]] (1958-) * [[Matjaž Zorko]] ([[1947]]-) * Andrej Zupan *[[Irena Zupanič Pajnič]] == Ž == * [[Marija Žakelj Mavrič]] ([[1948]]-) * [[Jana Žel]] (1958-) *[[Darja Žgur Bertok]] (1954-) *[[Nika Žibrat]] *[[Kristina Žumer]] (1980-) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih kemikov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]]) * [[Slovensko biokemijsko društvo]] {{seznami narodov po poklicu|biokemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki|*]] 41mp8u5wticea7v7o2qto33afpvi33u 0 182964 6752061 6637609 2026-09-17T13:13:05Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6752061 wikitext text/x-wiki '''Kolarič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|97. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.346 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.342 oseb. V Italiji se isti priimek pojavlja v naslednjih oblikah: Kolarich, Colarich, Collarig, Collaric, Collari. == Znani nosilci priimka == * [[Božidar Kolarič]], kulturni delavec iz [[Hrvatini|Hrvatin]]ov * [[Dani Kolarič]], cimbalist *[[Ivan Kolarič]] (1869—1894), duhovnik * [[Jana Kolarič]] (*1954), režiserka, pisateljica, literatka, prevajalka * [[Jože Kolarič]] (1916—1995), kemik * [[Kamilo Kolarič]] (1935—2021), arhitekt * [[Marijan Kolarič]] (1927—2003), gradbenik, strokovnjak za spomeniško varstvo (dir. ZVNKDS) * [[Mirko Kolarič]], glasbenik violist * [[Natal Kolarič|Natal Kolarič - Božo]] (1908—1944), politični delavec * [[Pavla Kolarič]] (1905—1990), publicistka (Trst) * [[Rudolf Kolarič]] (1898—1975), jezikoslovec slavist, sociolingvist (univ. profesor/Novi Sad) * [[Špela Kolarič]] (*1993), šahistka * [[Tomaž Kolarič]] (*1952), kipar * [[Vera Kolarič]] (1923—1991), družbenopolitična delavka, mariborska županja itd. * [[Zinka Kolarič]] (*1951), sociologinja socialne politike, univerzitetna profesorica == Glej tudi == * priimke [[Kolar]], [[Koler]], [[Kolerič]], [[Kolnik]], [[Koletnik]], [[Kolenik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kolarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0u4b4hk2vnsujwmmezmapkdhcdp3yv2 0 186695 6752229 5413750 2026-09-17T20:58:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Življenjepis */ 6752229 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Stane Jagodič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]], [[karikaturist]], [[foto montažer]], [[objekt montažer]], [[asemblažist]] in [[publicist]], * [[15. junij]] [[1943]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Življenjepis == Stane Jagodič se je rodil 15. junija 1943 v [[Celje|Celju]] in mladost preživel v raznih krajih na Šmarskem (okolica [[Šmarje pri Jelšah|Šmarja pri Jelšah]]). Leta 1964 je končal Šolo za oblikovanje in leta [[1970]] diplomiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področjih: slikarstvo, [[grafika]], [[karikatura]], [[fotomontaža]], objekt montaža, asemblaž in kot publicist. Ni ga zanimala samo zunanja podoba-forma figuralnega ali predmetnega sveta ampak tudi notranja. Že v začetku sedemdesetih let (1972) se je začel ukvarjati z rentgenskimi kolaži (X-Ray Art) in vzporedno z abstraktnim slikarstvom, kinetičnimi rešitvami, praygramom ter s kibernetičnim konstruktivizmom in postopoma začel prodirati tudi v notranjost strojnih-računalniških objektov. Velik poudarek vseskozi od leta [[1965]] daje angažirani umetnosti (lokalni ali občečloveški problematiki) s pomočjo satirične risbe, fotomontaže, tridimenzionalnih objektov in to skozi poetično obarvano simboliko; izraža pa se tudi v besedni obliki. Bil je član [[ZDSLU]], DOS, Cartoonists Writers Syndicate New York, Board Advisors of the American Biographical Institute (ZDA) in zunanji sodelavec mednarodne revije Graphic Design, Seul. Bil je pobudnik in vodja likovne skupine [[Grupa Junij|Grupa Junij]] (1970-1985; mednarodno likovno gibanje), snovalec Mednarodne likovne zbirke Junij in pobudnik ter vodja [[Slovenski trienale satire in humorja|Slovenskega trienala satire in humorja Aritas-satirA]] (1995-2001). Priredil je preko petdeset samostojnih razstav in sodeloval na preko dvestotih skupinskih razstavah ter v mnogih likovnih žirijah doma in v tujini. Leta 1989 je izšla njegova monografija, 1993 katalog Častilec svetlobe, srebra in rje in leta [[2004]] njegovi spomini z naslovom Orbis Artis-Nemirno in Kreativno ([[1943]]-[[2004]]), ki obsega 800 strani. Za svoje večpredstavnostno ustvarjanje je prejel preko 50 nagrad in priznanj, pretežno v tujini. == Zunanje povezave == {{Official website|http://stane-jagodic.com/}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{painter-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1943|Jagodič, Stane]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Jagodič, Stane]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|Jagodič, Stane]] [[Kategorija:Slovenski grafiki|Jagodič, Stane]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Jagodič, Stane]] {{normativna kontrola}} 1wrssuf1m7wxscofgccfk9jpct8n524 0 187324 6752146 6709197 2026-09-17T15:52:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Pušlar | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Pušlar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[25. oktober]] [[1988]], Ivančna Gorica. Širši slovenski javnosti pa je postala znana z zmago v 2. sezoni ''Bitke talentov'', leta 2005. Svoj prvi videospot za skladbo »Ni ona« je predstavila teden dni po zmagi, 18. decembra 2005, v oddaji ''Spet doma''. Naslovna pesem plošče »Slečeno srce« je bila po podatkih Zavoda IPF najbolj predvajana slovenska skladba leta 2010. Uspeh je ponovila njena pesem »To mi je všeč« leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ (novinarji)|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2017/najveckrat-predvajana-skladba-na-radijskih-programih-v-letu-2016-nina-puslar-to-mi-je-vsec-novinarji/|website=www.ipf.si|accessdate=2020-12-09|date=11.4.2017|publisher=|last=|first=}}</ref> == Pevska kariera == Svojo glasbeno pot je začela v dekliški pop skupini Daylight in zasedbi Silencia.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar ima 5 izbranih|url=https://veseljak.si/novice/54f9953d9b766/nina-puslar-ima-5-izbranih|website=Veseljak.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=6. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2006 je izdala debitantski [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Nina Pušlar'' in za dve skladbi, »Ni ona« in »Vse, kar rečeš mi« posnela videospot. Leta 2015 je deseto obletnico kariere praznovala s koncertom v ljubljanskih Križankah, albumom ''#malodrugace'', na katerega je uvrstila svoje največje uspešnice, in posebnim videospotom za »Sladoled z vesoljem, prosim«, v katerem nastopajo glasbeniki, avtorji in drugi, ki so zaznamovali njeno glasbeno pot.<ref>{{Navedi splet|title=Infografika: "Naj traja ..." Nina Pušlar deset let po zmagi na Bitki talentov.|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/infografika-naj-traja-nina-puslar-deset-let-po-zmagi-na-bitki-talentov/374113|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=18. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Od septembra 2014 je nastopala v muzikalu ''[[Cvetje v jeseni (muzikal)|Cvetje v jeseni]]'' v vlogi Mete Presečnikove (Špas teater).<ref>{{Navedi splet|title=Cvetje v jeseni|url=http://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|website=Špas teater|accessdate=2020-12-09|archive-date=2022-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220128110754/https://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|url-status=dead}}</ref> 16. decembra 2023 je imela samostojni koncert v razprodani [[Arena Stožice|Areni Stožice]]<ref>{{Navedi splet|title="Živimo za njo, za glasbo." Nina Pušlar s spektakularnim koncertom prvič osvojila Stožice.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zivimo-za-njo-za-glasbo-nina-puslar-s-spektakularnim-koncertom-prvic-osvojila-stozice/691927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-17|language=sl|first=Niko|last=Hari}}</ref> in postala prva slovenska pevka, ki je razprodala prizorišče.<ref>{{Navedi splet|title=Razprodane Stožice ali zgodovinski uspeh Nine Pušlar|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/razprodane-stozice-ali-zgodovinski-uspeh-nine-puslar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-12-17|language=sl}}</ref> 21. junija 2025 je v domači Ivančni Gorici praznovala dvajseto obletnico kariere. == Zasebno == 21. junija 2026 je napovedala začasno prekinitev glasbene kariere zaradi materinstva.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar potrdila veselo novico in napovedala začasen umik z odrov|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/nina-puslar-potrdila-veselo-novico-in-napovedala-zacasen-umik-z-odrov/786011|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-21|language=sl|first=E.|last=Z}}</ref> ==Resničnostne oddaje== === ''[[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]]'' === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Krog !! Datum !! Pesem !! Rezultat |- | I. || 1. maj 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |- | II. || 25. september 2005 || ''What a Feeling'' <small>(Irene Cara)</small> || 1. mesto |- | III. || 6. november 2005 || ''Dan najlepših sanj'' <small>(Regina)</small> || Top 2 |- | IV. || 20. november 2005 || ''Zbudi se'' <small>(Tanja Ribič)</small> || Top 2 |- | V. || 27. november 2005 || ''V ogenj zdaj obleci me'' <small>(Nuša Derenda)</small> || 1. mesto |- | VI. || 4. december 2005 || ''Rada bi znova poletela'' <small>(Alenka Godec)</small> || 1. mesto |-bgcolor="gold" | Finale || 11. december 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |} == Festivali == === [[EMA]] === * [[EMA 2010|2010]]: ''Dež'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> * [[EMA 2011|2011]]: ''Bilo lepo bi'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Kdo še verjame'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Primož Grašič)</small> - 2. mesto (s Stiškim kvartetom) == Nagrade in priznanja == * [[Zlata piščal (nagrada)|zlata piščal]] za izvajalko leta 2015 (Zlate piščali 2016) * največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 (»Nina, Nina, Nina«) * najbolj predvajana domača izvajalka leta 2022<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nina-nina-nina-je-najveckrat-predvajana-domaca-skladba-v-letu-2022/668345 |title=Nina, Nina, Nina je največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 |accessdate=22. 5. 2023 |date=16. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== {{Col-begin}} {{Col-2}} ===Albumi=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | align="center"|2006 || align="center"|''Nina Pušlar'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Objemi me zdaj # Rok trajanja # Hočem naprej # Štirje letni časi # Labirint # Ljubezen z ledom # Ni ona # Vse, kar rečeš mi # Čudež na tvojih ustnicah # Na koncu neba # Kar se ne konča # Ni ona <small>(remix)</small> }} |- | align="center"|2010 || align="center"|''Slečeno srce'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Slečeno srce # Dež # Matematika # Moj svet # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Zemljevid sveta # Tatoo # Minuta do polnoči # Tvoj telefon }} |- | align="center"|2011 || align="center"|''Med vrsticami'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Tik tak tok # Saj sva skupaj # Ti greš # Če ti zavežem oči # Le navaden # Za ptice je nebo # Med vrsticami # Drugačna # Pesem brez konca # Daj povej # Pozdrav z ljubeznijo # Najlepši spomini # Punca <small>(feat. [[Jan Plestenjak]])</small> # Bilo lepo bi }} |- | align="center"|2013 || align="center"|''Nekje vmes'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Ta svet ne zna živet # Kdo misliš, da si # Polja nežnosti # Vprašanja srca # Spomin srca <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> # Vse # Nasmeh in mirna kri # Ti že veš # Sladoled z vesoljem, prosim # Sto napak in zmot # Nekje vmes # Na drugem koncu sveta # Poljub na klopci # Sva super par # Svet je tvoj! <small>(feat. Zlatko)</small> }} |- | align="center"|2015 || align="center"|''#malodrugace'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Rok trajanja # Ni ona # Slečeno srce # Tik tak tok # Sva super par # Vse, kar rečeš mi # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Saj sva skupaj # Ta svet ne zna živet # Dež # Kdo še verjame # Mimogrede <small>(z Matjažem Robavsom)</small> }} |- | align="center"|2019 || align="center"|''Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Svet na dlani # Ujemi ritem # To mi je všeč # Za naju # Včeraj in za zmeraj # Moj mali svet # Za vedno # Naj nič te ne ustavi # Pusti me }} |- | align="center"|2022 || align="center"|''Nina, Nina, Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Nina, Nina, Nina # Oprosti # Malo, malo # Ironija # Prste stran # Iz čiste trme # Mineva # Zdaj si upam # Na dolgi rok # Tople oči }} |} {{Col-2}} ===Nealbumski singli=== * ''Mamin sin'' * ''V iskanju sreče'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''Nariši nov dan'' <small>(z Galom Gjurinom in [[Elda Viler|Eldo Viler]])</small> * ''To je to'' <small>(z [[Gal Gjurin|Galom Gjurinom]])</small> * ''Kdo še verjame'' <small>(s Stiškim kvartetom)</small> * ''Ti to lahko'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''To mi je všeč'' <small>(januar 2016)</small> ===Videospoti=== {{stolpci|2| * Ni ona * Vse, kar rečeš mi * V iskanju sreče * Nariši nov dan * Odhajam z vetrom * Pozdrav z ljubeznijo * Tik tak tok * Saj sva skupaj * 2013: Svet je tvoj! − feat. Zlatko * 2014: Poljub na klopci * 2014: Sva super par * 2014: Ta svet ne zna živet * 2014: Kdo misliš, da si * 2015: Vprašanja srca * 2015: Sladoled z vesoljem, prosim * 2015: Mimogrede – z Matjažem Robavsom * 2016: To mi je všeč * 2016: Tebe imam – feat. Jan Plestenjak * 2017: Za vedno * 2017: Lepa si * 2018: Za naju * 2019: Svet na dlani * 2019: Pusti me * 2020: Včeraj in za zmeraj }} {{Col-end}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://ninapuslar.com/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pušlar, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] czx4px9mr0w4qh540wf32v1s375uap8 0 189050 6752430 6747800 2026-09-18T11:26:57Z ~2026-50582-78 265959 /* */ pp na np 6752430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | yearsactive= [[1958]] - danes | spouse = Sandra Knight (1962–1968) | awards = '''[[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]''' {{hlist|'''Najboljši igralec''' <br /> [[1975 v filmu|1975]] ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]''<br />[[1997 v filmu|1997]] ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' <br /> '''Najboljši stranski igralec''' <br />[[1983 v filmu|1983]] ''[[Čas nežnosti]]''}} '''[[Zlati globus]]''' {{hlist|Najboljši igralec - filmska drama|[[1975 v filmu|1975]] ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]''|[[1976 v filmu|1976]] ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]''|[[2003 v filmu|2003]] ''[[About Schmidt]]''}} {{hlist|Najboljši igralec - mjuzikl ali komedija|[[1986 v filmu|1986]] ''[[Čast Prizzijevih]]''|[[1998 v filmu|1998]] ''[[Bolje ne bo nikoli]]''}} {{hlist|Najboljši stranski igralec - film|[[1984 v filmu|1984]] ''[[Čas nežnosti]]''}} {{hlist|Nagrada Cecila B. DeMilla|1999 za življenjsko delo}} '''[[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Nagrade BAFTE]]''' {{hlist|Najboljši glavni igralec|[[1974 v filmu|1974]] ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' ; ''[[The Last Detail]]''|[[1976 v filmu|1976]] ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]''}} {{hlist|Najboljši stranski igralec|[[1982 v filmu|1982]] ''[[Reds (film)|Reds]]''}} '''[[Nagrada Screen Actors Guild|Nagrade Screen Actors Guild]]''' {{hlist|Odlična igra - glavni igralec|1997 ''[[Bolje ne bo nikoli]]''}} '''[[Grammy]]ji''' {{hlist|Najboljši album za otroke|1988 ''The Elephant's Child''}} '''[[Filmski festival v Cannesu]] - najboljši igralec'''<br />1974 ''[[The Last Detail]]'' }} '''John Joseph »Jack« Nicholson''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]], * [[22. april]] [[1937]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Nicholsonova prva opaznejša vloga je bila v filmu ''[[Goli v sedlu]]'' (''Easy rider'') režiserja [[Dennis Hopper|Dennisa Hopperja]], v katerem je zaigral vlogo Georgea Hansona, alkoholičnega odvetnika in zanjo prejel nominacijo za [[Oskar (nagrada)|oskarja]]. Od takrat je bil za oskarja nominiran še enajstkrat in ga prejel trikrat: za najboljšo glavno vlogo v filmih ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]'' in ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ter najboljšo stransko vlogo v filmu ''[[Čas nežnosti]]'' (''Terms of Endearment''). Znan je predvsem po vlogah temačnih, nevrotičnih likov, kakršen je recimo [[Joker (lik)|Joker]] v filmu [[Batman (film, 1989)|Batman]] iz leta 1989. == Življenje == Nicholson je sin barske plesalke June Frances Nicholson; očeta ni poznal, saj ga je mati hotela vzgajati brez njega, možno pa je tudi, da ni zares vedela, kdo je pravi oče.<ref>{{navedi knjigo |last=Douglas |first=Edward |title=Jack: The Great Seducer - The Life and Many Loves of Jack Nicholson |url=https://archive.org/details/jackgreatseducer0000doug_o7a2 |publisher=[[Harper Collins]] |location=New York |year=2004 |page=[https://archive.org/details/jackgreatseducer0000doug_o7a2/page/14 14] |isbn=0-06-052047-7}}</ref> Odraščal je v prepričanju, da sta njegova stara starša, pri katerih je živel kot otrok, njegova mati in oče, njegova mati pa da je njegova sestra; resnico je izvedel šele po smrti starih staršev leta 1974 od novinarja revije ''[[Time (revija)|TIME]]'', ki je delal prispevek o njem.<ref name="seducer">{{navedi revijo| last=Collins |first=Nancy |url=http://www.jacknicholson.org/1984RollingStone.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081021095326/http://www.jacknicholson.org/1984RollingStone.html |title=The Great Seducer: Jack Nicholson |journal=Rolling Stone |date=29.3.1984 |archivedate=21.10.2008 |accessdate=4.1.2014}}</ref> Že zgodaj je želel postati igralec, zato je po srednji šoli odšel v [[Hollywood]], kjer je delal pri dvojcu [[William Hanna|Hanna]] & [[Joseph Barbera|Barbera]]. Kmalu se je preskusil tudi kot igralec, v nizkoproračunskih filmih [[Roger Corman|Rogerja Cormana]] in [[Monte Hellman|Monteja Hellmana]], vendar brez vidnejšega uspeha, zato je že mislil, da bo ostal režiser in scenarist. Po preboju v ''Goli v sedlu'' je šla njegova kariera strmo navzgor. Poleg [[Michael Caine|Michaela Cainea]] je edini igralec, ki je bil nominiran za oskarja v petih zaporednih desetletjih in ima največ nominacij (12) med igralci.<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/filmreviews/10289005/Jack-Nicholson-hes-as-good-as-they-get.html |title=Jack Nicholson: he's as good as they get |last=Gritten |first=David |date=5.9.2013 |work=The Telegraph |accessdate=4.1.2014}}</ref> V zasebnem življenju je velik oboževalec košarke, predvsem moštva [[Los Angeles Lakers]],<ref>{{navedi novice| title=Nicholson gets court rage |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/3018487.stm |date=11.5.2003 |work=BBC News |accessdate=4.1.2014}}</ref> in zbiratelj del sodobnih slikarjev.<ref>{{navedi novice| first=Bob |last=Colacello |date=april 1995 |url=http://www.vanityfair.com/culture/features/1995/04/art-of-the-deal-199504 |title=The Art of the Deal |work=Vanity Fair |accessdate=4.1.2014}}</ref> == Filmografija == [[Slika:Little Shop of Horrors Nicholson.JPG|thumb|Nicholson kot Wilbur Force v filmu ''Mala prodajalna grozot'' (1960)]] {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Film ! Vloga ! Opombe |- | 1958 | ''[[The Cry Baby Killer]]'' | Jimmy Wallace | |- | rowspan=4 | 1960 | ''[[Too Soon to Love]]'' | Buddy | |- | ''[[The Wild Ride]]'' | Johnny Varron | |- | ''[[Mala prodajalna grozot]]'' (''The Little Shop of Horrors'') | Wilbur Force | |- | ''[[Studs Lonigan]]'' | Weary Reilly | |- | 1962 | [[The Broken Land]] | Will Brocious | |- | rowspan=2 | 1963 | ''[[The Terror]]'' | francoski vojak | nepodpisan - režiser |- | ''[[The Raven]]'' | Rexford Bedlo | |- | rowspan=3 | 1964 | ''[[Flight to Fury]]'' | Jay Wickham | |- | ''[[Ensign Pulver]]'' | Dolan | |- | ''[[Back Door to Hell]]'' | Burnett | |- | 1965 | ''[[Ride in the Whirlwind]]'' | Wes | |- | 1966 | ''[[The Shooting]]'' | Billy Spear | |- | rowspan=2 | 1967 | ''[[The St. Valentine's Day Massacre]]'' | Gino, morilec | nepodpisan |- | ''[[Hells Angels on Wheels]]'' | Pesnik | |- | 1968 | ''[[Psych-Out]]'' | Stoney | |- | 1969 | ''[[Goli v sedlu]]'' (''Easy Rider'') | George Hanson | Nominacija - oskar za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - nagrada BAFTE za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega stranskega igralca |- | rowspan=3 | 1970 | ''[[Na jasen dan se vidi neskončno daleč]]'' (''On a Clear Day You Can See Forever'') | Tad Pringle | |- | ''[[The Rebel Rousers]]'' | Bunny | |- | ''[[Five Easy Pieces]]'' | Robert Eroica Dupea | Nominacija - oskar za najboljšega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | rowspan=3 | 1971 | ''[[Meseno spoznanje]]'' (''Carnal Knowledge'') | Jonathan Fuerst | Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | ''[[A Safe Place]]'' | Mitch | |- | ''[[Drive, He Said]]'' | | Režiser |- | 1972 | ''[[The King of Marvin Gardens]]'' | David Staebler | |- | 1973 | ''[[The Last Detail]]'' | Billy »Bad Ass« Buddusky | Nagrada BAFTE za najboljšega igralca<br />Nominacija - oskar za najboljšega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | 1974 | ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' (''Chinatown'') | J.J. »Jake« Gittes | Nagrada BAFTE za najboljšega igralca<br />zlati globus za najboljšega igralca<br />Nominacija - oskar za najboljšega igralca |- | rowspan=4 | 1975 | ''[[The Fortune]]'' | Oscar Sullivan aka Oscar Dix | |- | ''[[Let nad kukavičjim gnezdom (film)|Let nad kukavičjim gnezdom]]'' (''One Flew Over the Cuckoo's Nest'') | Randle Patrick McMurphy | oskar za najboljšega igralca<br />Nagrada BAFTE za najboljšega igralca<br />zlati globus za najboljšega igralca |- | ''[[Poklic: Reporter]]'' (''The Passenger'') | David Locke | |- | ''[[Tommy (film)|Tommy]]'' | The Specialist | |- | rowspan=2 | 1976 | ''[[The Missouri Breaks]]'' | Tom Logan | |- | ''[[The Last Tycoon (film)|The Last Tycoon]]'' | Brimmer | |- | 1978 | ''[[Goin' South]]'' | Henry Lloyd Moon | Tudi režiser |- | 1980 | ''[[Izžarevanje]]'' (''The Shining'') | Jack Torrance | |- | rowspan=3 | 1981 | ''[[Poštar vedno zvoni dvakrat]]'' (''The Postman Always Rings Twice'') | Frank Chambers | |- | ''[[Ragtime (film)|Ragtime]]'' | Pirat na plaži | nepodpisan |- | ''[[Reds (film)|Reds]]'' | Eugene O'Neill | Nagrada BAFTE za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - oskar za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega stranskega igralca |- | 1982 | ''[[The Border]]'' | Charlie Smith | |- | 1983 | ''[[Čas nežnosti]]'' (''Terms of Endearment'') | Garrett Breedlove | oskar za najboljšega stranskega igralca<br />zlati globus za najboljšega stranskega igralca |- | 1985 | ''[[Čast Prizzijevih]]'' (''Prizzi's Honor'') | Charley Partanna | Nominacija - oskar za najboljšega igralca<br />zlati globus za najboljšega igralca |- | 1986 | ''[[Ko boli srce]]'' (''Heartburn'') | Mark Forman | |- | rowspan=3 | 1987 | ''[[Čarovnice iz Eastwicka]]'' (''The Witches of Eastwick'') | Daryl Van Horne | |- | ''[[Broadcast News (film)|Broadcast News]]'' | Bill Rorich | |- | ''[[Železni plevel]]'' (''Ironweed'') | Francis Phelan | Nominacija - oskar za najboljšega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | 1989 | ''[[Batman (film, 1989)|Batman]]'' | Joker / Jack Napier | Nominacija - nagrada BAFTE za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | 1990 | ''[[Dva Jaka]]'' (''The Two Jakes'') | J.J. »Jake« Gittes | Tudi režiser |- | rowspan=3 | 1992 | ''[[Man Trouble]]'' | Eugene Earl Axline, aka Harry Bliss | |- | ''[[Zadnji dobri možje]]'' (''A Few Good Men'') | Col. Nathan R. Jessep | Nominacija - oskar za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega stranskega igralca |- | ''[[Hoffa]]'' | James R. »Jimmy« Hoffa | Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | 1994 | ''[[Volk (film)|Volk]]'' (''Wolf'') | Will Randall | |- | 1995 | ''[[The Crossing Guard]]'' | Freddy Gale | |- | rowspan=3 | 1996 | ''[[Blood and Wine]]'' | Alex Gates | |- | ''[[The Evening Star]]'' | Garrett Breedlove | |- | ''[[Mars napada!]]'' (''Mars Attacks!'') | Predsednik James Dale / Art Land | |- | 1997 | ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' (''As Good as it Gets'') | Melvin Udall | oskar za najboljšega igralca<br />zlati globus za najboljšega igralca |- | 2001 | ''[[Zaobljuba (film)|Zaobljuba]]'' (''The Pledge'') | Jerry Black | |- | 2002 | ''[[Gospod Schmidt]]'' (''About Schmidt'') | Warren R. Schmidt | Nominacija - oskar za najboljšega igralca<br />Nominacija - nagrada BAFTE za najboljšega igralca<br />zlati globus za najboljšega igralca |- | rowspan=2 | 2003 | ''[[Bes pod kontrolo]]'' (''Anger Management'') | Dr. Buddy Rydell | |- | ''[[Ljubezen je lušna stvar]]'' (''Something's Gotta Give'') | Harry Sanborn | Nominacija - zlati globus za najboljšega igralca |- | 2006 | ''[[Dvojna igra]]'' (''The Departed'') | Francis »Frank« Costello | Nominacija - nagrada BAFTE za najboljšega stranskega igralca<br />Nominacija - zlati globus za najboljšega stranskega igralca |- | 2007 | ''[[Preden se stegneva]]'' (''The Bucket List'') | Edward Cole | |- | 2010 | ''[[How Do You Know]]'' | Charles |- | 2011 | ''[[Americana (film)|Americana]]'' | Edgar Johnson |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} * {{IMDb Name|name=Jack Nicholson|id=0000197}} * [http://www.rollingstone.com/news/coverstory/jack_nicholson_secrets_of_the_great_seducer Jack Nicholson: The Singular Guy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080306201050/http://www.rollingstone.com/news/coverstory/jack_nicholson_secrets_of_the_great_seducer |date=2008-03-06 }} - intervju za revijo ''Rolling Stone'' {{Academy Award Best Actor}} {{Academy Award Best Supporting Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Normativna kontrola}} {{film-actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Nicholson, Jack}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo‎]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo‎]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Nizozemski Američani]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]] 81li6xoesepzauj8r9iap4nxsypyxg7 0 190474 6752046 6751941 2026-09-17T12:26:21Z Ljuba24b 92351 dopolnjen uvod iz en wiki 6752046 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. <ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Zgodovina == [[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici. {{razširi razdelek}} == Proizvodnja == {{razširi razdelek}} ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 8b9wye0200d4g2wzsj9e0e2e3dauzxt 6752050 6752046 2026-09-17T12:33:02Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6752050 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. <ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} fqggdk1y49enrge9yembw85k1prvfsi 0 191040 6752190 6230525 2026-09-17T18:32:43Z ~2026-50467-15 265913 6752190 wikitext text/x-wiki {{Predelaj}} V obdobju med obema svetovnima vojnama sta v slovenski književnosti prevladovali dve glavni smeri: '''[[ekspresionizem]]''' ([[1918]]-[[1930]]) in [[Socialni realizem|'''socialni realizem''']] ([[1930]]-[[1941]]). == Kulturnozgodvinski okvir == Leta 1918 ne pomeni le konec 67676767676767[[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], temveč tudi razpad [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega cesarstva]]. Slovenija zaživi v novi državi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], kasnejši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Krepita se tako [[marksizem]] in [[komunizem]] kot tudi katoliška gibanja. Zaradi svetovne krize še vedno prihaja do množičnega izseljevanja. V tem času izhaja tudi mnogo časopisov in revij ([[Slovenec (časnik)|Slovenec]], [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], [[Ljubljanski zvon]], [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]). Dobimo tudi prvo slovensko [[Univerza v Ljubljani|univerzo v Ljubljani]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodno galerijo]] in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]]. == Literarne smeri == Med obdobjem pritekajo novi literarni tokovi, ki zahtevajo odmik od tradicionalnega in zahtevajo novo umetnost. Med njimi izstopa ekspresionizem, ki prevladuje od leta 1918 do 1930. Nato se ekspresionistična dela še pojavljalo, ampak prevlada socialni realizem, ki se razvija od leta 1930 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poleg slednjih dveh smeri imamo sledove [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Ekspresionizem se razvije v [[Lirika|liriki]], [[Epika|epiki]] in [[Dramatika|dramatiki]]. Pomembeni predstavniki ekspresionizma so bili [[Srečko Kosovel]], [[Slavko Grum]], [[Ivan Pregelj]] in [[Miran Jarc]]. Ločimo socialni ekspresionizem (Kosovel), religiozni ekspresionizem (Jarc, Grum, Pregelj) in kozmični ekspresionizem (Jarc). V dramatiki imamo poleg ekspresionizma še prvine [[Dekadenca|dekadence]] (Grum) in [[Naturalizem|naturalizma]] (Pregelj). Ekspresionističnega pripovedništva je bolj malo - nastajajo predvsem [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]] in [[Groteska|groteske]]. Socialni realizem prevladuje v epskih delih. Slovenci prvič dobimo obsežne [[Roman|romane]] in daljše [[Povest|povesti]], največ pa je novel. Avtorji pišejo predvsem o problematiki malih ljudi, delavcev in kmetov. Večina jih piše o svoji domači pokrajini: [[Prežihov Voranc]] o [[Koroška (pokrajina)|Koroški]], [[Miško Kranjec]] o [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Ciril Kosmač]] o [[Primorska|Primorski]]. [[Kategorija:Slovenska književnost]] b46v1aklwu7zrobilf3zlsacc0oyu5m 6752194 6752190 2026-09-17T18:51:19Z An empty bliss beyond 264374 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-50467-15|~2026-50467-15]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50467-15|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Svenko99 6752194 wikitext text/x-wiki {{Predelaj}} V obdobju med obema svetovnima vojnama sta v slovenski književnosti prevladovali dve glavni smeri: '''[[ekspresionizem]]''' ([[1918]]-[[1930]]) in [[Socialni realizem|'''socialni realizem''']] ([[1930]]-[[1941]]). == Kulturnozgodvinski okvir == Leta 1918 ne pomeni le konec [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], temveč tudi razpad [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega cesarstva]]. Slovenija zaživi v novi državi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], kasnejši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Krepita se tako [[marksizem]] in [[komunizem]] kot tudi katoliška gibanja. Zaradi svetovne krize še vedno prihaja do množičnega izseljevanja. V tem času izhaja tudi mnogo časopisov in revij ([[Slovenec (časnik)|Slovenec]], [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], [[Ljubljanski zvon]], [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]). Dobimo tudi prvo slovensko [[Univerza v Ljubljani|univerzo v Ljubljani]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodno galerijo]] in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]]. == Literarne smeri == Med obdobjem pritekajo novi literarni tokovi, ki zahtevajo odmik od tradicionalnega in zahtevajo novo umetnost. Med njimi izstopa ekspresionizem, ki prevladuje od leta 1918 do 1930. Nato se ekspresionistična dela še pojavljalo, ampak prevlada socialni realizem, ki se razvija od leta 1930 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poleg slednjih dveh smeri imamo sledove [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Ekspresionizem se razvije v [[Lirika|liriki]], [[Epika|epiki]] in [[Dramatika|dramatiki]]. Pomembeni predstavniki ekspresionizma so bili [[Srečko Kosovel]], [[Slavko Grum]], [[Ivan Pregelj]] in [[Miran Jarc]]. Ločimo socialni ekspresionizem (Kosovel), religiozni ekspresionizem (Jarc, Grum, Pregelj) in kozmični ekspresionizem (Jarc). V dramatiki imamo poleg ekspresionizma še prvine [[Dekadenca|dekadence]] (Grum) in [[Naturalizem|naturalizma]] (Pregelj). Ekspresionističnega pripovedništva je bolj malo - nastajajo predvsem [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]] in [[Groteska|groteske]]. Socialni realizem prevladuje v epskih delih. Slovenci prvič dobimo obsežne [[Roman|romane]] in daljše [[Povest|povesti]], največ pa je novel. Avtorji pišejo predvsem o problematiki malih ljudi, delavcev in kmetov. Večina jih piše o svoji domači pokrajini: [[Prežihov Voranc]] o [[Koroška (pokrajina)|Koroški]], [[Miško Kranjec]] o [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Ciril Kosmač]] o [[Primorska|Primorski]]. [[Kategorija:Slovenska književnost]] at19lmbvnxacaqg7wkz22t444rrc678 10 192845 6752294 6096313 2026-09-18T06:03:16Z Sporti 5955 pos. 6752294 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Rožančevi nagrajenci | title = [[Rožančeva nagrada|Rožančevi nagrajenci]] | colwidth = 25em | col1 = <poem> 1993: [[Drago Jančar]] 1994: [[Jože Snoj]] 1995: [[Drago Jančar]] 1996: [[Tomo Virk]] 1997: [[Matevž Kos]] 1998: [[Aleš Berger]] 1999: [[Milan Dekleva]] 2000: [[Edvard Kovač]] 2001: [[Iztok Geister]] </poem> | col2 = <poem> 2002: [[Vinko Möderndorfer]] 2003: [[Vinko Ošlak]] 2004: [[Gorazd Kocijančič]] 2005: [[Aleksander Zorn]] 2006: [[Drago Jančar]] 2007: [[Aleš Šteger]] 2008: [[Dušan Jovanović]] 2009: [[Ifigenija Zagoričnik Simonović|Ifigenija Simonović]] 2010: [[Peter Kovačič Peršin]] </poem> | col3 = <poem> 2011: [[Miklavž Komelj]] 2012: [[Meta Kušar]] 2013: [[Alojz Ihan]] 2014: [[Marcel Štefančič]] 2015: [[Andrej Capuder]] 2016: [[Robert Simonišek]] 2017: [[Miha Pintarič]] 2018: [[Jasmin B. Frelih]] 2019: [[Marcel Štefančič]] </poem> | col4 = <poem> 2020: [[Esad Babačić]] 2021: [[Robert Simonišek]] 2022: [[Uroš Zupan]] 2023: [[Ivana Djilas]] 2024: [[Helena Koder]] 2025: [[Urša Zabukovec]] 2026: [[Iztok Geister]] </poem> | below = [[Marjan Rožanc]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> cggletd6nbe3l0v3i1hbtxq9eqn4hyh 0 193780 6752117 6751805 2026-09-17T14:10:21Z Neka oseba 238731 /* Struktura */ 6752117 wikitext text/x-wiki :''Za druge [[1 (število)|1.]] [[korpus (vojaštvo)|korpuse]] glejte [[1. korpus]].'' {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 1. korpus | native_name = I Corps | image = [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|160px]] | caption = Našitek l. korpusa | country = [[Slika:Flag of the United States.svg|25px|Zastava ZDA]] [[Združene države Amerike]] | allegiance = | type = [[Pehota]] | branch = [[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] | dates = januar [[1918]]–[[danes]] | specialization = Upravni nadzor v azijsko-pacifiški regiji | command_structure = | size = [[korpus (vojaštvo)|Korpus]] | current_commander = [[Matthew McFarlane]] | garrison = Skupno oporišče Lewis–McChord, [[Washington (zvezna država)|Washington]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]]<br />[[Korejska vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Flag of the United States Army I Corps.svg|200px]] | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | }} '''I. korpus''' ([[Angleščina|Angleško]]: l Corps) je operativno poveljstvo [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]] za območje Indo-Pacifika – poveljstvo, usmerjeno v bojevanje in sposobno globalnega odzivanja, ki mu je zaupana naloga projiciranja bojno verodostojnih sil na celotnem tem območju delovanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=I Corps {{!}} The United States Army |url=https://www.army.mil/icorps |access-date=2026-09-17 |website=www.army.mil |language=en}}</ref> == Poslastvo == Ameriški 1. korpus (America's First Corps) sodeluje z vsemi vejami oboroženih sil ZDA in mednarodnimi partnerji pri izvajanju operacij na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru, tako v indopacifiški regiji kot po vsem svetu. Njegova prisotnost je namenjena krepiti odvračanje, preprečuje konflikte in zagotavlja pripravljenost za uspeh v kriznih razmerah ali boju. * Usposablja in napotuje bojno sposobne sile, pripravljene na boj in zmago v regiji Indo-Pacifik. * Z nenehnimi vajami na območjih delovanja gradi skupno pripravljenost z zavezniki in partnerji. * Razvija veščine, prilagojene specifičnim terenom, kot so arktična, džungelska in obalna območja. * Zagotavlja, da so vojaki disciplinirani, telesno pripravljeni in popolnoma pripravljeni na izvedbo nalog. == Struktura == Ker je korpus v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriški vojski]] nestalna enota se njegova sestava spreminja glede potrebe. Maneverski del enote sestavljajo Pehotne, oklepne, zračno-desentne ali specialne enote na nivoju [[Brigada|Brigade]] ali [[Divizija|Divizije]].<ref name=":1" /> Trenutno so del l. korpusa; * Poveljstvo in poveljniški bataljon I. korpusa * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:4ID_Patch_PNG.png|27x27_pik]] [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. Pehotna Divisija]] * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:11th_Airborne_Division_Insignia_2022.png|38x38_pik]] [[11. zračnodesantna divizija (testna)|11. Zračno-desentna Divizija]] * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:25th_Infantry_Division_shoulder_sleeve_insignia.png|31x31_pik]] [[25. pehotna divizija (ZDA)|25. Pehotna Divizija]] * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:7th_Infantry_Division_SSI_(1973-2015).svg|20x20_pik]] [[7. pehotna divizija (ZDA)|7. Pehotna Divizija]] Podporni del pa sestavlja: * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:17FABdeSSI.jpg|35x35_pik]] 17. brigada za ognjeno delovanje in učinke na velike razdalje * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:22ndSigBDE.gif|35x35_pik]] 22. korpusna brigada za zveze * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:62MedBnSSI.png|brezokvirja|30x30_pik]] 62. Medicinska Brigada * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:201st_Battlefield_Surveillance_Brigade.svg|29x29_pik]]201. ekspedicijska brigada vojaške obveščevalne dejavnosti * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:555th_Engineer_Brigade.svg|25x25_pik]] 555. inženirska brigada * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:U.S._I_Corps_CSIB.svg|25x25_pik]] 593. poveljstvo za logistično podporo korpusa == Glej tudi == * [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]] == Sklici == <references /> {{portal|Vojaštvo}} {{Korpusi KOV ZDA}} {{normativna kontrola}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Korpusi Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi korejske vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]] 0d55ajqhx1lm3by72haux6bdf7d3q9h 6752118 6752117 2026-09-17T14:12:04Z Neka oseba 238731 /* Struktura */ 6752118 wikitext text/x-wiki :''Za druge [[1 (število)|1.]] [[korpus (vojaštvo)|korpuse]] glejte [[1. korpus]].'' {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 1. korpus | native_name = I Corps | image = [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|160px]] | caption = Našitek l. korpusa | country = [[Slika:Flag of the United States.svg|25px|Zastava ZDA]] [[Združene države Amerike]] | allegiance = | type = [[Pehota]] | branch = [[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] | dates = januar [[1918]]–[[danes]] | specialization = Upravni nadzor v azijsko-pacifiški regiji | command_structure = | size = [[korpus (vojaštvo)|Korpus]] | current_commander = [[Matthew McFarlane]] | garrison = Skupno oporišče Lewis–McChord, [[Washington (zvezna država)|Washington]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]]<br />[[Korejska vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[Slika:Flag of the United States Army I Corps.svg|200px]] | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | }} '''I. korpus''' ([[Angleščina|Angleško]]: l Corps) je operativno poveljstvo [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]] za območje Indo-Pacifika – poveljstvo, usmerjeno v bojevanje in sposobno globalnega odzivanja, ki mu je zaupana naloga projiciranja bojno verodostojnih sil na celotnem tem območju delovanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=I Corps {{!}} The United States Army |url=https://www.army.mil/icorps |access-date=2026-09-17 |website=www.army.mil |language=en}}</ref> == Poslastvo == Ameriški 1. korpus (America's First Corps) sodeluje z vsemi vejami oboroženih sil ZDA in mednarodnimi partnerji pri izvajanju operacij na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru, tako v indopacifiški regiji kot po vsem svetu. Njegova prisotnost je namenjena krepiti odvračanje, preprečuje konflikte in zagotavlja pripravljenost za uspeh v kriznih razmerah ali boju. * Usposablja in napotuje bojno sposobne sile, pripravljene na boj in zmago v regiji Indo-Pacifik. * Z nenehnimi vajami na območjih delovanja gradi skupno pripravljenost z zavezniki in partnerji. * Razvija veščine, prilagojene specifičnim terenom, kot so arktična, džungelska in obalna območja. * Zagotavlja, da so vojaki disciplinirani, telesno pripravljeni in popolnoma pripravljeni na izvedbo nalog. == Struktura == Ker je korpus v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriški vojski]] nestalna enota se njegova sestava spreminja glede potrebe. Maneverski del enote sestavljajo Pehotne, oklepne, zračno-desentne ali specialne enote na nivoju [[Brigada|Brigade]] ali [[Divizija|Divizije]].<ref name=":1" /> Trenutno so del l. korpusa; * Poveljstvo in poveljniški bataljon I. korpusa * [[File:4ID_Patch_PNG.png|27x27_pik]] [[4. pehotna divizija (ZDA)|4. Pehotna Divisija]] * [[File:11th_Airborne_Division_Insignia_2022.png|38x38_pik]] [[11. zračnodesantna divizija (testna)|11. Zračno-desentna Divizija]] * [[File:25th_Infantry_Division_shoulder_sleeve_insignia.png|31x31_pik]] [[25. pehotna divizija (ZDA)|25. Pehotna Divizija]] * [[File:7th_Infantry_Division_SSI_(1973-2015).svg|20x20_pik]] [[7. pehotna divizija (ZDA)|7. Pehotna Divizija]] Podporni del pa sestavlja: * [[File:17FABdeSSI.jpg|35x35_pik]] 17. brigada za ognjeno delovanje in učinke na velike razdalje * [[File:22ndSigBDE.gif|35x35_pik]] 22. korpusna brigada za zveze * [[File:62MedBnSSI.png|brezokvirja|30x30_pik]] 62. Medicinska Brigada * [[File:201st_Battlefield_Surveillance_Brigade.svg|29x29_pik]]201. ekspedicijska brigada vojaške obveščevalne dejavnosti * [[File:555th_Engineer_Brigade.svg|25x25_pik]] 555. inženirska brigada * [[File:U.S._I_Corps_CSIB.svg|25x25_pik]] 593. poveljstvo za logistično podporo korpusa == Glej tudi == * [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]] == Sklici == <references /> {{portal|Vojaštvo}} {{Korpusi KOV ZDA}} {{normativna kontrola}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Korpusi Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi korejske vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]] h2kdduvil7h4u7ia5srn68ovtqscmd3 0 193783 6752127 6017025 2026-09-17T14:49:10Z Neka oseba 238731 6752127 wikitext text/x-wiki :''Za druge 3. korpuse glejte [[3. korpus]].'' {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 3. korpus | native_name = III Armored Corps | image = [[Slika:3 Corps Shoulder Sleeve Insignia.svg|160px]] | caption = Naršitek III Oklepnega korpusa | country = [[Slika:Flag of the United States.svg|25px|Zastava ZDA]] [[Združene države Amerike]] | allegiance = | type = [[Oklepna enota]] | branch = [[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] | dates = 16. maj 1918 - 9. avgust 1919<br />15. avgust 1927 - 10. oktober 1946<br />15. marec 1951 - 5. maj 1959<br />1. september 1961 - danes | specialization = [[Poveljstvo]] | command_structure = Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo | size = [[korpus (vojaštvo)|Korpus]] | current_commander = [[Generalporočnik (ZDA)|Generalporočnik]] [[Kevin Admiral]] | garrison = [[Teksas]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the United States Army III Corps.png|160px]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | }} '''3. oklepni korpus''' ([[Angleščina|Angleško]]: ''III Armored Corps'') je korpus [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske Združenih držav Amerike]], ki ima štab v Teksasu. == Zgodovina == Zgodovina III. korpusa sega v leto 1918, ko je korpus deloval v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni in si prislužil bojna odlikovanja za kampanje Aisne-Marne, Loreneja in Meuse-Argonne. Korpus, ki je bil leta 1919 razpuščen, je bil leta 1940 ponovno aktiviran za usposabljanje bojnih divizij. Med drugo svetovno vojno je bil napoten na evropsko bojišče, kjer si je prislužil vzdevek »Korpus duhov« (Phantom Corps), saj je sovražnika napadal takrat, ko je ta to najmanj pričakoval. Prislužil si je odlikovanja za kampanje v severni in srednji Evropi ter vzpostavil mostišče pri Remagnu, kar je zaveznikom omogočilo zavzetje oporišča v Nemčiji. III. korpus, ki je bil leta 1946 ponovno razpuščen vendar je bil leta 1951 ponovno aktiviran in je v aktivni službi deloval do leta 1959. Po razpustitvi tistega leta se je med [[Berlinska kriza|berlinsko krizo]] leta 1961 hitro vrnil v službo v oporišču Fort Hood. Leta 1962 je bil III. korpus vključen v Strateški korpus [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopenske vojske ZDA]] (Strategic Army Corps). Med vietnamsko vojno je III. korpus usposobil in napotil dva poveljniška štaba ter številne bojne enote in enote za bojno podporo, ki so skupno štele več kot 100.000 pripadnikov. V zadnjih letih so sile III. korpusa sodelovale v bojih in podpornih operacijah po vsem svetu, vključno z Grenado, Panamo, Hondurasom, Saudovo Arabijo, Kuvajtom in Irakom, ter zagotavljale humanitarno pomoč v okviru operacije »Restore Hope« (Obnovitev upanja) v Somaliji. Enote III. korpusa so nudile podporo operaciji »Joint Endeavor« (Skupno prizadevanje) v Bosni in Hercegovini. Dolga leta je bila glavna naloga III. korpusa krepitev sil zveze NATO. S spremembami v svetu in v kopenski vojski ZDA se je preoblikoval tudi korpus in razširil svoja prizadevanja, da bi bil pripravljen na napotitev kamor koli in kadar koli ter na doseganje zmage. == Poslanstvo == Naloga korpusa je služiti kot poveljstvo oklepnih enot v ozemlju [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Organizacija == Sestava 3. korpusa 2026: * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:III_Armored_Corps_Insignia.svg|25x25_pik]] Poveljstvo in poveljniški bataljon III. oklepnega korpusa, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:United_States_Army_1st_Infantry_Division_CSIB.svg|34x34_pik]] [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. Pehotna Divizija]], * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:1st_Cavalry_Division_SSI_(full_color).svg|32x32_pik]] [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. Konjeniška Divizija]], * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:United_States_Army_1st_Armored_Division_CSIB.svg|25x25_pik]] [[1. oklepna divizija (ZDA)|1. Oklepna Divizija]], * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:3dACRSSI.PNG|25x25_pik]] 3. Konjeniški Polk, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:US_Army_-_75th_Field_Artillery_Brigade_Shoulder_Sleeve_Insignia.png|34x34_pik]] 75. Artilerijska Brigade, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:36_Eng_Bde_SSI.jpg|29x29_pik]] 36. Inžinerska Brigade, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:Insignia_of_the_11th_Signal_Brigade_(Desert_Thunderbirds).svg|30x30_pik]] 11. Brigada za zveze, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:504thMIBrigade.svg|33x33_pik]] 504. brigada vojaške obveščevalne službe, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:13ESCSSI.svg|25x25_pik]] 13. Poveljstvo za logistično podporo oklepnega korpusa, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:1MBSSI.svg|40x40_pik]] 1. medicinska brigada, * [[https://en.wikipedia.org/wiki/File:89MPBdeSSI.png|25x25_pik]] 89. brigada vojaške policije, == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]] {{-}} {{Korpusi KOV ZDA}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Korpusi Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1919]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1927]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1946]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1951]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1959]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1961]] {{normativna kontrola}} 0gjale2x2jgmd5rycus4hge790lpzz8 6752128 6752127 2026-09-17T14:50:55Z Neka oseba 238731 6752128 wikitext text/x-wiki :''Za druge 3. korpuse glejte [[3. korpus]].'' {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 3. korpus | native_name = III Armored Corps | image = [[Slika:3 Corps Shoulder Sleeve Insignia.svg|160px]] | caption = Naršitek III Oklepnega korpusa | country = [[Slika:Flag of the United States.svg|25px|Zastava ZDA]] [[Združene države Amerike]] | allegiance = | type = [[Oklepna enota]] | branch = [[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] | dates = 16. maj 1918 - 9. avgust 1919<br />15. avgust 1927 - 10. oktober 1946<br />15. marec 1951 - 5. maj 1959<br />1. september 1961 - danes | specialization = [[Poveljstvo]] | command_structure = Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo | size = [[korpus (vojaštvo)|Korpus]] | current_commander = [[Generalporočnik (ZDA)|Generalporočnik]] [[Kevin Admiral]] | garrison = [[Teksas]] | ceremonial_chief = | nickname = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br />[[Druga svetovna vojna]] | notable_commanders = | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = [[File:Flag of the United States Army III Corps.png|160px]] | identification_symbol_label = Zastava | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = | }} '''3. oklepni korpus''' ([[Angleščina|Angleško]]: ''III Armored Corps'') je korpus [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske Združenih držav Amerike]], ki ima štab v Teksasu. == Zgodovina == Zgodovina III. korpusa sega v leto 1918, ko je korpus deloval v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni in si prislužil bojna odlikovanja za kampanje Aisne-Marne, Loreneja in Meuse-Argonne. Korpus, ki je bil leta 1919 razpuščen, je bil leta 1940 ponovno aktiviran za usposabljanje bojnih divizij. Med drugo svetovno vojno je bil napoten na evropsko bojišče, kjer si je prislužil vzdevek »Korpus duhov« (Phantom Corps), saj je sovražnika napadal takrat, ko je ta to najmanj pričakoval. Prislužil si je odlikovanja za kampanje v severni in srednji Evropi ter vzpostavil mostišče pri Remagnu, kar je zaveznikom omogočilo zavzetje oporišča v Nemčiji. III. korpus, ki je bil leta 1946 ponovno razpuščen vendar je bil leta 1951 ponovno aktiviran in je v aktivni službi deloval do leta 1959. Po razpustitvi tistega leta se je med [[Berlinska kriza|berlinsko krizo]] leta 1961 hitro vrnil v službo v oporišču Fort Hood. Leta 1962 je bil III. korpus vključen v Strateški korpus [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopenske vojske ZDA]] (Strategic Army Corps). Med vietnamsko vojno je III. korpus usposobil in napotil dva poveljniška štaba ter številne bojne enote in enote za bojno podporo, ki so skupno štele več kot 100.000 pripadnikov. V zadnjih letih so sile III. korpusa sodelovale v bojih in podpornih operacijah po vsem svetu, vključno z Grenado, Panamo, Hondurasom, Saudovo Arabijo, Kuvajtom in Irakom, ter zagotavljale humanitarno pomoč v okviru operacije »Restore Hope« (Obnovitev upanja) v Somaliji. Enote III. korpusa so nudile podporo operaciji »Joint Endeavor« (Skupno prizadevanje) v Bosni in Hercegovini. Dolga leta je bila glavna naloga III. korpusa krepitev sil zveze NATO. S spremembami v svetu in v kopenski vojski ZDA se je preoblikoval tudi korpus in razširil svoja prizadevanja, da bi bil pripravljen na napotitev kamor koli in kadar koli ter na doseganje zmage. == Poslanstvo == Naloga korpusa je služiti kot poveljstvo oklepnih enot v ozemlju [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Organizacija == Sestava 3. korpusa 2026: * [[File:III_Armored_Corps_Insignia.svg|25x25_pik]] Poveljstvo in poveljniški bataljon III. oklepnega korpusa, * [[File:United_States_Army_1st_Infantry_Division_CSIB.svg|34x34_pik]] [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. Pehotna Divizija]], * [[File:1st_Cavalry_Division_SSI_(full_color).svg|32x32_pik]] [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. Konjeniška Divizija]], * [[File:United_States_Army_1st_Armored_Division_CSIB.svg|25x25_pik]] [[1. oklepna divizija (ZDA)|1. Oklepna Divizija]], * [[File:3dACRSSI.PNG|25x25_pik]] 3. Konjeniški Polk, * [[File:US_Army_-_75th_Field_Artillery_Brigade_Shoulder_Sleeve_Insignia.png|34x34_pik]] 75. Artilerijska Brigade, * [[File:36_Eng_Bde_SSI.jpg|29x29_pik]] 36. Inžinerska Brigade, * [[File:Insignia_of_the_11th_Signal_Brigade_(Desert_Thunderbirds).svg|30x30_pik]] 11. Brigada za zveze, * [[File:504thMIBrigade.svg|33x33_pik]] 504. brigada vojaške obveščevalne službe, * [[File:13ESCSSI.svg|25x25_pik]] 13. Poveljstvo za logistično podporo oklepnega korpusa, * [[File:1MBSSI.svg|40x40_pik]] 1. medicinska brigada, * [[File:89MPBdeSSI.png|25x25_pik]] 89. brigada vojaške policije, == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]] {{-}} {{Korpusi KOV ZDA}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Korpusi Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Korpusi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1919]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1927]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1946]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1951]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1959]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1961]] {{normativna kontrola}} gkdt13gfva2aya82xr3f3g1w8qac7u2 0 195841 6752031 6592655 2026-09-17T12:10:44Z ~2026-45085-22 264465 6752031 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945) *[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog) *([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994) *Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu) * [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886) * [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946) * [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]]) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999) * [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) *[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919) ? *Ivan Anisimov (1899 – 1966) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) *[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) *Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940) *[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945) * [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975) * protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682) * Nikolaj Avksentjev? == B == * [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975) * [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876) *Ju. Ja. Barabaš (estetik?) * [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939) * [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848) * [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948) *[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933) * [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004) *[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja) *[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921) * [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928) * [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938) * [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944) * [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –) == C == * [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935) *[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014) == Č == * [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев] (1794 – 1856) *[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889) *[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009) *[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977) *[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –) == D == *[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918) *[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861) *[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –) == E == * [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868) * Aleksander Etkind (1955 –) * Paul Nikolaevich Evdokimov gl. >> Pavel N. Jevdokimov == F == *[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990) * [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867) * [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940) * [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542) * [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937) * [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792) *[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950) *[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999) *Fudelʹ, Sergeî Iosifovič (1900 - 1977) *[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –) == G == * [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) * [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) *[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870) *[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925) *[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938) *[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) *G. E. Glezerman *S. S. Gogotski *[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka) *[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854) *[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883) *[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) *Maksim Grek? *[[Leonid Grinin]] (1958 –) *[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški) *[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949) == H == * Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist * Aleksander Ivanovič Hercen >> Gercen * [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) *[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860) == I == *[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979) *[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990) *[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954) *[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949) * [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970) * [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946) == J == * [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982) *[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) *Lev Jakubinski (lit. teoretik) . * [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943) * [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970) * [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) *[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968) *P. D. Jurkevič *I. D. Yurkevigh == K == * [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944) *[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –) ?? * [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826) *L. Karasavin *V. N. Karpov *[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887) * [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]] [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985) *[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856) * [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968) * [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP) * [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče) *[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991) * [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964) * [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997) *[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971) *[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921) *[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) *A. Kozlov *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) *[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020) * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921) * [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939) *V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891) * Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) == L == * [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) * [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900) * [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924) *[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) *V. V. Lesevič (1837 – 1905) *[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952) *[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog) * [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999) * [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856) *[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816) * [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988) *[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965) *[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958) * [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik) *[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933) *[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943) == M == * [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) *[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937) *[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...) *[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -) * [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938) * [[Vladimir Megre]] (1950 -) * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907) * [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941) * [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...) * [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem) * [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987) == N == *[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882) *[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924) *[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik) == O == * * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869) * [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв] * [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem) *[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –) *[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...) * [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947) == P == [[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]] * [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003) * [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис] (1891 – 1937) * [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936) * [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926) * [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866) * [[Stefan Antonovič Petruševski]] ? * [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) * [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - "Volgin" [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918) * [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907) * [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013) * [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937) *V. Preobraženski (1854 – 1900) *[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog) * [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]<nowiki> (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)</nowiki> * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...) == R == * [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška) *[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja) *[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975) *[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919) *[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939) == S == *[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012) *[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...) *[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023) *[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995) *[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947) *F. F. Sidonski * [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎] * [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]]) * [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –) * [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902) * [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900) * [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928) *[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008) * [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]] [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968) * [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944) * [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški) * [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский] (1772 – 1839) * [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004) * [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840) * Stepanjan ? * [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013) * [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944) * [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912) == Š == [[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]] * [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017) * [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994) *Aleksej Vasiljevič Ščeglov * [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem) * Aleksander V. Ščipkov (1957 –) * ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995) * [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938) *[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977) *[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937) *[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975) *[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957) *Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)? == T == *F. A. Ternovski (1838 - 1884) *[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923) *Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog) *Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma) *[[Oksana Timofejeva]] (1978 -) *[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005) *M. Troicki (1835 - 1899) * [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940) * [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905) == U == * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915) *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (*1937) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) * [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947) == V == * [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964) * [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]]) *[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec) *[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar) *[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik) * [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) *[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890) * [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) *[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918) == Z == * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937) *Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja) *[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962) *[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006) == Ž == * [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948) *[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) ==Glej tudi== *[[seznam filozofov]] *[[seznam filozofskih vsebin]] == Viri in opombe == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]] [[Kategorija:Ruski filozofi|*]] pljp4svx58fzfxzite74q8t65dlanxc 0 196017 6752433 5612047 2026-09-18T11:29:58Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Herbert Grün''', [[slovenci|slovenski]] [[dramaturg]], [[publicist]], [[dramatik]] in [[prevajalec]], * [[29. november]] [[1925]], [[Ljubljana]], † [[20. december]] [[1961]], [[Celje]]. Herbert je otroška leta preživljal z [[družina|družino]] na [[Dunaj]]u, leta 1938 pa se je družina preselila nazaj v Ljubljano, kjer je obiskoval klasično [[gimnazija|gimnazijo]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], kjer je leta 1951 [[diploma|diplomiral]] iz dramaturgije. Med študijem je delal kot [[novinar]], od leta 1951 do leta 1953 pa je bil [[umetniški vodja]] in dramaturg [[Prešernovo gledališče v Kranju|Prešernovega gledališča v Kranju]]. Med letoma 1953 in 1955 je bil dramaturg [[Dramsko gledališče Gavella|Dramskega gledališča Gavella]], med letoma 1955 in 1959 pa umetniški vodja in dramaturg [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča v Celju]]. Od leta 1959 do smrti je bil nato kulturni [[urednik]] Naših razgledov. V življenju se je preizkusil tudi kot dramatik, za [[oder]] pa je priredil tudi več del slovenskih in tujih [[pisatelj]]ev, ki jih je tudi prevajal iz [[nemščina|nemščine]] in [[angleščina|angleščine]]. Umrl je v avtomobilski nesreči.<ref>Herberta Grüna ni več. str. 7. ''Tovariš''. 31. december 1961. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-EYEUX3DP}}</ref> == Sklici == <references />{{artist-stub}} {{wikivir}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grün, Herbert}} [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 12ads7hhwkcmdws5ll3827tt37ukrtg 0 196295 6752126 6630763 2026-09-17T14:42:51Z ~2026-45085-22 264465 /* D */ 6752126 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] [[filozofija|filozofskih]] vsebin''' zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme. Osnovni namen seznama je nadzorovanje sprememb. {{CompactTOC2}} == 0-9 == ''[[1984 (roman)]]'' - ''[[2001: Odiseja v Vesolju (film)|2001: Odiseja v Vesolju]]'' - [[47 roninov]] - == A == [[Bachelor of Arts|A.B.]] - [[Master of Arts|A. M.]] - [[A sodbe (logika)]] - [[abdukcija (logika)]] - ''[[A Theory of Justice: The Musical!]]'' - ''[[abhidharma]]'' - [[absolut]] - [[absolutizem]] - [[absolutna resnica]] - [[absolutni dvom]] - [[absolutni idealizem]] - [[absolutni um]] - [[absolutno spoznanje]] - [[absorbcija (logika)]] - [[abstraktna umetnost]] - [[abstraktno in konkretno|abstraktno]] - [[absurd]] - ''[[Action Philosophers]]'' - ''[[actus purus]]'' - [[adiafora]] - ''[[advaita vedanta]]'' - ''[[adživika]]''<ref>[ajivika]</ref> - ''[[Aeterni Patris]]'' - [[afekcija]] - [[afekt (filozofija)]] - [[aficirati]] - [[afirmacija (Hegel)]] - [[afriška filozofija]] - ''[[agape]]'' - ''[[to agathón]]'' - [[agens (filozofija)]] - [[agnosticizem]] - [[agora]] - [[agregat (filozofija)]] - [[Ahil in želva]] - ''[[ahimsa]]'' - ''[[aisthesis]]'' - ''[[aithér]]'' - ''[[aition]]'' - [[ajatana]]<ref>[ayatana]</ref> - ''[[Ali - ali (Kierkegaard)]]'' - [[Akademija (filozofija)]] - ''[[akaša]]'' - [[akcidenca (filozofija)]] - [[akozmizem]] - ''[[akrasía]]'' - [[aksiologija]] - [[aksiom]] - [[aksiomski sistem]] - [[akt (filozofija)]] - [[aktivizem]] - [[aktualnost (filozofija)]] - [[aktualizem]] - [[akulturacija]] - [[Alah]] - [[Alamut (roman)]] - [[alegorija]] - ''[[aletheia]]'' - [[algoritem]] - ''[[Ali je mogoče misliti politiko?]]''<ref>[[Alain Badiou]], Peut-on penser la politique?</ref> - [[ali-ali]] - [[alienacija]] - ''[[Alkibiad Prvi]]'' - ''[[Alkibiad Drugi]]'' - [[alkimija]] - [[alteracija]] - [[alternativizem]] - [[altruizem]] - [[amerikanizacija]] - [[ameriška filozofija]] - [[Ameriško filozofsko društvo]] - [[amfibolija]] - ''[[amor fati]]'' - [[amoralizem]] - [[Amsterdamska deklaracija]] - ''[[anagogé]]'' - [[anahronizem]] - [[analitična filozofija]] - [[analitične in sintetične sodbe|analitična sodba]] - [[analiza (filozofija)]] - [[analiza diskurza]] - [[analiza jezika (filozofija)]] - [[analna faza]] - [[analogija]] - [[anamneza (filozofija)]] - ''[[ananda]]'' - ''[[anánke]]'' - ''[[Anarhija, država in utopija]]'' - [[anarhistični terorizem]] - [[anarhizem]] - [[anarhonaturalizem]] - [[anarhosindikalizem]] - ''[[ancien régime]]'' - ''[[ancilla theologiae]]'' - ''[[Andaluzijski pes]]''<ref>[Un Chien Andalou]</ref> - ''[[andreia]]'' - [[androgin]] - [[anglosaksonska filozofija]] - ''[[Angst, die]]'' - ''[[anima]]'' - ''[[anima mundi]]'' - [[animizem]] - ''[[animus]]'' - [[anomalični monizem]] - [[anomija]] - [[antagonizem (filozofija)]] - [[antecedens]] - [[antiamerikanizem]] - [[antična filozofija]] - [[antična logika]] - [[antihumanizem]] - [[antika]] - [[antiimperializem]] - [[antiintelektualizem]] - [[antiklerikalizem]] - ''[[Antikrist (Nietzsche)]]'' -[[antilogija]] - [[antinatalizem]] - [[antinomija]] - [[antinomijanstvo]] - [[antipsihiatrija]] - [[antipsihologizem]] - [[antirealizem (filozofija)]] - [[antiredukcionizem]] - [[antisemitizem]] - [[antiteizem]] - [[antiteza (filozofija)]] - ''[[Anthropos]]'' - [[antropocentrizem]] - [[antropogeneza]] - [[antropologija]] - [[antropomorfizem]] - [[antropoteizem]] - [[antropozofija]] - ''[[apagogé]]'' - [[apartheid]] - [[apatija]] - ''[[ápeiron]]'' - [[apercepcija]] - [[apofantično]] - [[apokatastaza]] - [[apologeti]] - ''[[Apologija (Platon)]]'' - [[Apolon]] - [[aporija]] - [[a priori in a posteriori|aposteriorno]] - [[a priori in a posteriori|apriori]] - [[apriorne sintetične sodbe]] - [[arabska filozofija]] - [[arabski socializem]] - ''[[arborescent]]'' - ''[[arche]]'' - ''[[arete]]'' - [[argument (logika)]] - [[argument a contrario]] - [[argument a fortiori]] - [[argument ad absurdum]] - [[argument ad hominem]] - [[argument ad ignoratium]] - [[argument ad iudicium]] - [[argument ad misericordiam]] - [[argument ad populum]] - [[argument ad rem]] - [[argument ad verecundiam]] - [[argument ex concesso]] - [[argument ex concensu gentium]] - [[argument po analogiji]] - [[argumentacija]] - ''[[arhat]]'' - [[arheologija vednosti]] - [[arhetip]] - [[arijanstvo]] - [[aristokracija]] - [[Aristotelian Society]] - [[aristotelizem]] - [[Aristotelovi komentatorji]] - [[Arja Samadž]]<ref>''Arya Samaj</ref> - ''[[artes liberales]]'' - ''[[artha]]'' - ''[[asébia]]'' - ''[[ashariyya]]'' - [[asketizem]] - [[asketski svečenik]] - [[asociativnost]] - [[asociacija]] - [[asociacionizem]] - ''[[assabiyya]]'' - [[astralna projekcija]] - [[astrologija]] - [[astronomija]] - ''[[asylum ignorantiae]]'' - [[ataraksa]] - [[atavizem]] - [[ateizem]] - [[Atena]] - [[Atenska šola (Rafael)]] - ''[[Atenska ustava (Aristotel)|Atenska ustava]]'' - [[Atlantida]] - ''[[Atman]]'' - ''[[Atman-Brahman]]'' - [[atom]] - [[atomizem]] - [[atribut (filozofija)]] - ''[[Aufhebung, die]]'' - ''[[AUM]]'' - [[avantgarda]] - ''[[avatar]]'' - [[averoizem]] - [[avguštinizem]] - [[avicenizem]] - ''[[avidya]]'' - ''[[avidyamaya]]'' - [[avstrijska šola ekonomije]] - [[avstromarksizem]] - [[avtarkija]] - [[avtokracija]] - [[avtonomija]] - [[avtoreferencialnost]] - [[avtoritarna država]] - [[avtoriteta]] - ''[[axis mundi]]'' - [[azijske filozofije]] - == B == [[Ba (mitologija)|Ba]] - [[babištvo]] - [[Badenska šola]] - [[bahajstvo]] - [[banalnost zla]] - [[barcelonski disput]] - [[barva]] - ''[[batin]]'' - ''[[Bedeutung, die]]'' - ''[[Begriff, der]]'' - [[behaviorizem]] - [[Beneški trgovec]] - [[Berlinski krožek]] - [[beseda]] - ''[[Bewußtsein, das]]'' - ''[[bhakti]]'' - [[bhedabheda]] - [[bilokacija]] - [[bioetika]] - [[biogeneza]] - [[biologija]] - [[biologizem]] - ''[[bíos theoretikós]]'' - [[biotehnologija]] - [[biozofija]] - [[birokracija]] - [[bistvene lastnosti]] - [[bistvo (filozofija)]] - ''[[Bistvo krščanstva (Feuerbach)]]'' - [[bit (filozofija)]] - ''[[Sein und Zeit|Bit in čas]]'' - ''[[L'Être et le Néant. Essai d'ontologie phénoménologique|Bit in nič]]'' - [[biti-v-svetu]] - [[bit bivajočega]] - [[bitnost]] - [[bivajoče]] - [[bizantinska filozofija]] - [[blagovna produkcija]] - [[blagovni odnosi]] - [[blaženost]] - [[Bog]] - [[bog filozofov]] - [[boj za obstanek]] - [[bolečina]] - [[boljševizem]] - [[bonton]] - [[božanska luč]] - [[božansko pravo kraljev]] - [[božanstvo]] - ''[[Brahman]]'' - [[brahmanizem]] - [[brezno (filozofija)]] - [[brezpredmetnost]] - [[Brihadaranjaka upanišada]] - [[Buda]] - [[budistična filozofija]] - [[budizem]] - [[Buridanov osel]] - [[buržoazija]] - [[bušido]] - == C == [[cambriški platonizem]] - ''[[camp]]'' - ''[[causa formalis]]'' - ''[[causa materialis]]'' - ''[[causa prima]]'' - ''[[causa sui]]'' - [[celota]] - [[Center for Inquiry]] - [[centrizem]] - [[Cerkev (organizacija)|cerkev]] - [[ciklična teorija časa]] - [[cinizem]] - ''[[circulus vitiosus]]'' - [[civilizacija]] - [[civilna družba]] - ''[[civitas dei in civitas terrena|civitas dei]]'' - ''[[civitas dei in civitas terrena|civitas terrena]]'' - ''[[clare et distincte]]'' - ''[[cogito ergo sum]]'' - ''[[coincidentia oppositorum]]'' - [[Committee for Skeptical Inquiry]] - ''[[common sense]]'' - ''[[Corpus hermeticum]]'' - ''[[Corpus platonicum]]'' - ''[[creatio ex nihilo]]'' - ''[[credo quia absurdum]]'' - == Č == [[čakra]] - [[čas]] - [[Časovna banka]] - [[časovna logika]] - [[časovni atomizem]] - [[čast]] - ''[[Čandogja upanišada]]'' - ''[[Času neprimerna premišljevanja]]'' - ''[[Či]]'' - [[človečnost]] - [[človek]] - ''[[Človek za vse čase (film)]]'' - [[človekoljublje]] - [[človekove pravice]] - [[človeška narava]] - ''[[Človeško, prečloveško]]'' - [[čudenje (filozofija)]] - [[čudež]] - [[čustvo]] - [[čutilo]] - [[čutenje]] - [[čutne zaznave]] - [[čutni dražljaj]] - [[čutni podatek]] - == D == [[dadaizem]] - ''[[daimónion]]'' - [[dalajlama]] - [[Damon in Pitias]] - ''[[Dao]]'' - ''[[Daodejing]]'' - [[daoizem]] - ''[[daršana]]'' - [[darvinizem]] - ''[[Dasein, das]]'' - ''[[de dicto in de re|de dicto]]'' - ''[[de facto in de iure|de facto]]'' - [[De Morganov zakon]] - ''[[de dicto in de re|de re]]'' - ''[[de facto in de iure|de iure]]'' - ''[[deductio ad absurdim]]'' - [[dedukcija]] - [[deduktivno zaprtje]]<ref>[Deductive closure]</ref> - [[defatizem]] - [[deficitarno financiranje]] - [[definicija]] - [[definicija pojma]] - [[dehumanizacija]] - [[deifikacija]] - [[deizem]] - [[dej]] - [[dejanje]] - [[dejanskost]] - [[dejavni vzrok]] - [[dejavnost]] - [[dejstvo]] - [[dekadenca]] - [[dekonstrukcija]] - [[delavski razred]] - [[Delfi]] - [[delitev dela]] - [[delitev oblasti]] - [[delo]] - [[delovni proces]] - [[deluzija]] - [[demitologizacija]] - [[demiurg]] - [[demokracija]] - [[demokratični transhumanizem]] - [[demon]] - [[denar]] - [[deontična logika]] - [[deontični logični kvadrat]] - [[deontološka etika]] - [[deontologija]] - [[depersonalizacija]] - [[depriviacija]] - [[deskriptivizem]] - [[despotizem]] - [[determinizem]] - ''[[deus ex machina]]'' - ''[[deus otiosus]]'' - ''[[Deus sive natura]]'' - ''[[devotio moderna]]'' - ''[[dharma]]'' - ''[[dhjana]]'' - [[diahronija]] - [[dialektični materializem]] - [[dialektika]] - [[dialog]] - [[dialogizem]]<ref>[[Mihajl Mihajlovič Bahtin]]</ref> - [[diamat]] - [[dianoetične vrline]] - [[dianoetika]] - ''[[díanoia]]'' - [[didaktika]] - ''[[differentia specifica]]'' - [[dihotomija]] - ''[[différance]]'' - ''[[díke]]'' - ''[[dikša]]'' - [[diktatura]] - [[diktatura proletariata]] - [[dilema]] - [[dimenzija]] - [[dinamizem]] - ''[[Ding an sich, das]]'' - ''[[Ding für uns, das]]'' - [[Dioniz]] - [[dionizično]] - [[disciplina]] - [[disjunkcija]] - [[disjunktivni silogizem]] - [[diskriminacija]] - [[diskurz]] - [[diskurz oblasti]] - [[diskusija o protokolarnih stavkih]] - [[Disneyand]] - [[dispozicija]] - [[disput]] - [[distribucija]] - [[distributivna pravičnost]] - [[distributivnost]] - [[disuacija]] - [[divjaštvo]] - [[divji otroci]] - ''[[Djaus]]'' - [[dobro]] - [[dobrodelnost]] - ''[[docta ignoratia]]'' - ''[[doctor (filozofija)]]'' - [[verska resnica|dogma]] - [[dogmatika]] - [[dogmatizem]] - [[dogodek]] - [[dokazi za božje bivanje]] - [[dolgočasje]] - [[dolžnost]] - [[domišljija]] - [[domneva]] - [[dostojanstvo]] - ''[[dóxa]]'' - [[doživljenje]] - [[dramski trikotnik]] - [[drevo ovržbe]] - ''[[Druge analitike]]'' - [[Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti]] - [[Društvo za teoretsko psihoanalizo]] - [[družba]] - [[družba tveganja]] - [[družbena moč]] - [[družbena pogodba]] - [[družbena revolucija]] - [[družbene spremembe]] - [[država]] - ''[[Država (Platon)]]'' - [[država blaginje]] - [[državljanska neposlušnost]] - [[državljanstvo]] - [[dualizem]] - - [[duh (filozofija)]] - [[duhovne vede]] - [[Dunajski krožek]] - [[duša]] - [[duševna bolezen]] - [[duševnost]] - ''[[dvaita vedanta]]'' - [[dvanajstiški šiizem]] - [[dvojna negacija]] - [[dvom]] - [[dvomišljenje]] (Orwell) - [[dvoumnost (filozofija)]] - ''[[dýnamis]]'' - [[džainizem]] - ''[[džihad]]'' - ''[[džnjana]]'' - ''[[džuče]]''<ref>kor. Juche</ref> == E == [[E sodbe (logika)]] - ''[[Ecce homo (Nietzsche)]]'' - ''[[Efrahrung, die]]'' - [[egalitarizem]] - [[ego]] - [[egocentrizem]] - [[egoizem]] - [[eidetska faza]]<ref>[Pitirim Sorokin]</ref> - ''[[eidolon]]'' - ''[[eidos]]'' - ''[[to eînai]]'' - ''[[to tí en eînai]]'' - ''[[Eisagogé]]'' - [[eklekticizem]] - [[ekologija]] - [[ekosistem]] - [[ekonomija]] - ''[[Ekonomika (Aristotel)]]'' - [[ekonomska svoboda]] - [[ekonomizem]] - [[ekozofija]] - [[eksistenca]] - [[eksistencializem]] - [[eksistencialna negotovost]] - [[eksistencialna teologija]] - [[eksistencialni kvantifikator]] - [[ekskluzija]] - [[eksoterično]] - [[eksperiment]] - [[eksploatacija]] - [[eksportacija (logika)]] - [[ekspozicija]] - [[ekspresija]] - [[ekspresionizem]] - [[ekstaza]] - [[ekstenzija pojma]] - [[eksternalizem]] - [[ekstravertiranost]] - [[intrinzične in ekstrinzične lastnosti|ekstrinzične lastnosti]] - [[ekstremizem]] - [[ekumanstvo]] - [[ekvivalenca]] - ''[[élan vital]]'' - [[eleati]] - [[Eleja]] - [[Elektra]] - [[element (filozofija)]] - [[elementarni stavek]] - [[elevzinski misteriji]] - [[eliminativizem]] - [[elitizem]] - [[emanacija]] - [[emancipacija žensk]] - [[emergentizem]] - ''[[Emil ali O vzgoji]]'' - [[eminentno]] - [[emocionalizem]] - [[empatija]] - [[empirična šola medicine]] - [[empiriokriticizem]] - [[empirizem]] - [[enakost]] - [[enciklopedija]] - [[enciklopedizem]] - [[energija]] - [[Eno (filozofija)]] - [[enodimenzionalna družba]] - [[enost]] - [[enotnost]] - [[enoumje]] - ''[[ens]]'' - ''[[ensof]]'' - ''[[Entäußerung, die]]'' - [[entelehija]] - [[entimema]] - ''[[entitas]]'' - [[entiteta]] - [[entropija]] - [[eon]] - [[epifenomenalizem]] - [[epikurejstvo]] - [[Epikurjev vrt]] - [[Epimenidov paradoks]] - ''[[Epinomis (Platon)]]'' - [[epistemologija]] - [[epistemološki paradoksi]] - [[epistemološki relativizem]] - [[epistemološki rez]] - ''[[epoché]]'' - [[eristika]] - ''[[Erlebnis, das]]'' - [[Eros]] - [[eros (filozofija)]] - [[erotična umetnost]] - [[erotika]] - [[esej]] - [[esencializem]] - [[eshatologija]] - ''[[esse est percipi]]'' - [[estetika]] - [[estetika glasbe]] - [[estetska sodba]] - [[estetski realizem]] - [[estetsko]] - [[eterično telo]] - ''[[ethos]]'' - [[etična norma]] - [[etična religija]] - [[etični egoizem]] - [[etika]] - ''[[Etika (Spinoza)]]'' - [[etimologija]] - [[etiologija (filozofija)]] - [[etiopska filozofija]] - [[etnofilozofija]] - [[etologija (filozofija)]] - [[Euromayday]] - [[evdajmonija]] - [[evangelizacija]] - [[evidencionalizem]] - [[evgenika]] - [[evharistija]] - [[evhemerizem]] - [[evklidska geometrija]] - [[evolucija]] - [[evolucionizem]] - [[evtanazija]] - ''[[Evtidem (Platon)]]'' - ''[[Evtifron (Platon)]]'' - ''[[ex nihilo]]'' - ''[[exclusi tertii principum]]'' - [[ezoterično]] - [[ezoterika]] - == F == ''[[Fajdon (Platon)]]'' - ''[[Fajdros (Platon)]]'' - ''[[Fahrenheit 451]]'' - [[fakticiteta]] - [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru]] - [[falibilizem]] - [[falična faza]] - ''[[fallacia accidentis]]'' - ''[[fallacia accidentis conversa]]'' - ''[[falsifa]]'' - [[falsifikacija]] - [[falsifikacija]] - [[fanatizem]] - [[fantazija]] - [[fantazma]] - ''[[fascinans et tremendum]]'' - [[fašizem]] - [[fatalizem]] - ''[[fatum]]'' - ''[[fatva]]'' - [[Faust]] - ''[[fedeli d'amore]]'' - [[federalizem]] - [[feminizem]] - [[feministična teologija]] - [[fenomen]] - [[fenomenologija]] - ''[[Fenomenologija (Tine Hribar)]]'' - ''[[Fenomenologija duha (Hegel)]]'' - [[Fenomenološko društvo]] - [[fenotip]] - [[fetišizem]] - [[fideizem]] - [[fikcija]] - [[fikcionalizem]] - [[filantropizem]] - ''[[Fileb (Platon)]]'' - [[film]] - [[filodoks]] - [[filogeneza]] - [[filologija]] - [[Filozof ob svetilki (Joseph Wright)]] - [[filozofem]] - [[filozofija]] - [[filozofija ekonomije]] - [[filozofija eksistence]] - [[filozofija filma]] - [[filozofija filozofije]] - [[filozofija jezika]] - [[filozofija matematike]] - [[Filozofija na maturi]] - [[filozofija narave]] - [[filozofija nevroznanosti]] - [[filozofija politike]] - [[filozofija prava]] - [[filozofija psihologije]] - [[filozofija religije]] - [[filozofija spola]] - [[filozofija športa]] - [[filozofija uma]] - [[filozofija vzgoje in izobraževanja]] - [[filozofija za otroke]] - [[filozofija zgodovine]] - [[filozofija znanosti]] - [[filozofija življenja]] - [[filozofska antropologija]] - [[filozofska terminologija]] - [[filozofske discipline]] - [[filozofski forum]] - [[Filozofski inštitut (ZRC SAZU)]] - [[Filozofski parnik]]<ref>Философский пароход</ref> - [[filozofsko vprašanje]] - [[finalizem]] - [[finalni vzrok]] - [[financializacija]] - [[finitizem]] - [[fizično]] - [[fizika]] - ''[[Fizika (Aristotel)]]'' - [[fizikalizem]] - [[fiziokratizem]] - [[foco]] - [[fonem]] - [[fonetika]] - [[fordizem]] - ''[[forma]]'' - [[formalizacija]] - [[formalizem (matematika)]] - [[formalna logika]] - [[formalni jezik]] - [[formalni vzrok]] - [[fragment]] - [[francoska revolucija]] - [[frankfurtska šola]] - [[fundacionizem]] - [[fundamentalizem]] - [[funkcionalizem (filozofija)]] - [[futurizem]] - [[futurologija]] - == G == [[gandizem]] - ''[[Gegenstandstheorie, die]]'' - ''[[Geisteswissenschaften, die]]'' - ''[[gelugpa]]'' - ''[[Gemeninschaft in Gesellschaft|Gemeninschaft, die]]'' - [[Genealogija morale]] - [[Generacija '98]] - [[generalizacija]] - [[genetika]] - [[genska manipulacija]] - [[genska selekcija]] - [[geneza]] - [[genialnost]] - [[genocid]] - ''[[genus]]'' - ''[[Gemeninschaft in Gesellschaft|Gesellschaft, die]]'' - ''[[Gestalt, die]]'' - [[gestalt psihologija]] - [[gestalt terapija]] - [[Gettierjevi problemi]] - ''[[Geworfenheit|Geworfenheit, die]]'' - [[gibanje]] - [[giganti]] - [[gigantomahija]] - [[Gigesov prstan]] - [[gimnosofisti]] - [[glasba]] - [[globalizacija]] - [[globalna družba]] - [[globalno segrevanje]] - [[gnoseologija]] - [[gnosticizem]] - ''[[gnosîs]]'' - ''[[gnôthi seautón]]'' - [[gnus]] - [[Gödel, Escher, Bach]] - [[Gödlov kod]] - [[Gödlovi teoremi]] - ''[[Gorgija (Platon)]]'' - [[gospodar in hlapec]] - [[gotovost]] - ''[[Gottheit, die]]''<ref>[Mojster Eckhart]</ref> - [[govor]] - [[govorica]] - [[govorno dejanje]] - [[grafiti (subkultura)]] - [[greh]] - ''[[Grenzsituation, die]]'' - [[Grčija]] - [[Gricove maksime]] - [[grška filozofija]] - [[grška tragedija]] - ''[[Grund, der]]'' - [[gulag]] - == H == ''[[H genealogiji morale]]'' - ''[[habitus]]'' - ''[[hadis]]'' - ''[[haecceitas]]'' - [[haiku]] - ''[[hakika]]'' - ''[[halakah]]'' - [[Hamlet]] - ''[[Harmid (Platon)]]'' - [[harmonija]] - [[hasdizem]] - ''[[hedoné]]'' - [[hedonizem]] - [[hegeljanstvo]] - [[heglijanstvo]] - [[heglovska desnica]] - [[heglovska levica]] - [[helenistična filozofija]] - [[helenistična Grčija]] - [[helenizem]] - ''[[hén]]'' - ''[[hen kai pan]]'' - [[hendikep]] - [[hentoteizem]] - ''[[Herdeninstinkt, der]]'' - ''[[Herdenmensch, der]]'' - [[herezija]] - [[hermenevtika]] - [[hermenevtična metoda]] - [[hermenevtični krog]] - [[hermetizem]] - [[Herostrat]] - ''[[Herrenmensch, der]]'' - ''[[Herrenmoral, die]]'' - [[heterologija]] - [[heteronomija]] - [[hevristika]] - [[hierarhija]] - ''[[hieroi logoi]]'' - [[hierozgodovina]] - [[hiliazam]] - [[hilomorfizem]] - [[hiloteizem]] - [[hilozoizem]] - [[hinduizem]] - [[hindujska filozofija]] - ''[[Hiparh (Platon)]]'' - [[hiperrealizem]] - ''[[Hipija Manjši]]'' - ''[[Hipija Večji]]'' - [[hipnoza]] - [[Hipokratova prisega]] - [[hipostaza]] - [[hipotetična pravila sklepanja]] - [[hipotetični imperativ]] - [[hipotetični silogizem]] - [[hipoteza]] - [[historizem]] - [[historični materializem]] - [[Hiša modrosti]] - ''[[Hohma]]'' - [[holizem]] - [[holokavst]] - [[homeomerija]] - [[homersko vprašanje]] - ''[[homo economicus]]'' - ''[[homo homini deus]]'' - ''[[homo homini lupus]]'' - ''[[homo ludens]]'' - ''[[homo mensura]]'' - ''[[Homo sacer]]'' - ''[[homo sapiens]]'' - [[homologija]] - [[homonim]] - [[homoseksualnost]] - [[hôra]]<ref>χώρα</ref> - [[hotenje]] - [[hudič]] - [[Humanistični manifest]] - ''[[humanitas]]'' - [[humanizem]] - [[humor]] - ''[[hýle]]'' - ''[[hypokeímenon]]'' - == I == [[I sodbe (logika)]] - ''[[Ich und Du]]'' - [[idealizem]] - ''[[idea]]'' - [[ideal]] - [[ideja]] - [[identičnost]] - [[identiteta]] - [[identiteta jaza]] - [[identiteta nerazločljivih]] - [[ideologija]] - [[idiot]] - [[idol]] - [[idolatrija]] - ''[[Ignoramus et ignorabimus]]'' - ''[[ignorantiae asylum]]'' - ''[[ignoratio elenchi]]'' - [[ignosticizem]] - [[igra]] - [[ikarijanstvo]] - ''[[iki (estetika)|iki]]''<ref>[Iki (aesthetics)]</ref> - [[iluminacionizem]] - [[Iluminati]] - [[iluzija]] - [[imaginacija]] - [[imanentizem]] - [[imaterializem]] - [[ime]] - [[imoralizem]] - [[imperativ]] - [[implikacija]] - [[importacija (logika)]] - [[impresija]] - [[impresionizem]] - ''[[in actu]]'' - ''[[Index Librorum Prohibitorum]]'' - [[indeterminizem]] - [[indiferetizem]] - [[indijska filozofija]] - [[indijska logika]] - [[indijski budizem]] - [[individuacija]] - [[individualizacija]] - [[individualizem]] - [[individuum]] - [[indukcija (filozofija)]] - [[induktivno sklepanje]] - [[industrijska rezervna armada]] - [[inertnost]] - [[infinitezimalno]] - [[infinitizem]] - [[informacija]] - [[informacijska tehnologija]] - [[inkoherentnost]] - [[inkarnacija]] - [[inkluzija]] - [[inspiracija]] - [[instinkt]] - [[instrumentalizem]] - [[instrumentalni razum]] - [[integracija]] - [[integralna joga]] - [[integriteta]] - [[intelegibilno]] - [[intelekt]] - [[intelektualec]] - [[inteligenca]] - [[inteligenčni test]] - ''[[intellectus]]'' - [[intenca]] - [[intencionalnost]] - [[interakcionizem (filozofija)]] - [[interakcionizem (sociologija)]] - [[interes javnosti]] - [[internacionalizem]] - [[internalizem]] - [[interpolacija]] - [[interpretacija]] - [[intersubjektivnost]] - [[intervencionizem]] - [[intrinzične in ekstrinzične lastnosti|intrinzične lastnosti]] - [[introjekcija]] - [[introspekcija]] - [[introvertiranost]] - [[intuicija]] - [[intuicionizem (matematika)]] - [[involucija (filozofija)|involucija]] - ''[[Ion (Platon)]]'' - [[iracionalizem]] - [[irealno]] - [[ironija]] - [[islam]] - [[islamska filozofija]] - [[islamski fundamentalizem]] - [[Iša upanišada]] - [[izbira]] - [[Izdajstvo podob]]<ref>[Rene Margitte]</ref> - [[izjava (logika)]] - [[izkustvo]] - [[izkušnja]] - [[izobrazba]] - [[izolacionizem]] - ''[[Izpovedi (Avguštin)]]'' - [[izračun za srečo]]<ref>[Jeremy Bentham]</ref> - ''[[Izvori totalitarizma]]'' - [[izvoz kapitala]] - == J == [[Jahve]] - [[japonska filozofija]] - [[japonski budizem]] - [[jasno in razločno]] - [[jasnovidnost]] - [[javni interes]] - [[javno dobro]] - [[javnost]] - [[jaz]] - [[Jaz sem, ki sem]] - [[jezik (sredstvo sporazumevanja)]] - [[jezikovna analiza]] - [[jezikovna igra]] - [[jezikovni sistem]] - [[jezuiti]] - ''[[jin-jang]]'' - [[Job]] - ''[[jobless growth]] - [[joga]] - ''[[jogačara]]'' - [[jonski naravoslovci]] - [[judovska filozofija]] - ''[[Jutranja zarja]]'' - == K == ''[[K večnemu miru (Kant)]]'' - [[Ka (mitologija)|Ka]] - [[Kabala]] - ''[[kaizen]]'' - ''[[Kaj je razsvetljenstvo]]'' - [[kajstvo]] - ''[[kalačakra]]'' - ''[[kalam]]'' - [[Kaldejski oraklji]] - ''[[kalijuga]]'' - [[kalkulator (filozofija)]] - [[kalokagatija]] - ''[[kalón]]'' - [[kalvinizem]] - [[kamen modrosti]] - [[kanibalizem]] - [[kánon (etika)]] - [[kantovstvo]] - [[kaos]] - [[kapital]] - [[Kapital (knjiga)]] - [[kapitalizem]] - [[kardinalno]] - [[karizma]] - [[karma]] - [[karma joga]] - [[karolinška renesansa]] - [[kartezijanska paradigma]] - [[kartezijanstvo]] - [[Kasandra]] - [[kastracija]] - [[kašmirski šivaizem]] - [[katarza]] - [[kategorični imperativ]] - [[kategorija (filozofija)]] - ''[[kathekon]]'' - [[kavelj 22 (logika)]] - [[kavzalizem]] - [[kaznovanje]] - [[kemija]] - ''[[kénoma]]'' - [[kibernetika]] - [[kič]] - ''[[kinesis]]'' - [[kiniki]] - [[kirenaiki]] - ''[[kismet]]'' - [[kitajska filozofija]] - [[kitajska logika]] - [[kitajska soba]] - [[kitajski budizem]] - [[kitajski klasiki]] - [[klasična ekonomija]] - [[klasična logika]] - [[klasični liberalizem]] - [[klasifikacija]] - ''[[Klejtofont (Platon)]]'' - [[kloniranje]] - [[koan]] - [[koeksistenca]] - [[kognicija]] - [[kognicija dojenčka]] - [[kognitivni razvoj]] - [[kognitivni pluralizem]] - [[koherenčna teorija resnice]] - [[koincidenca]] - ''[[koiné]]'' - ''[[kokoro]]'' - [[kolektivizem]] - [[kolonizacija vesolja]] - [[kolonializem]] - [[komedija]] - [[komodifikacija]] - [[kompatibilizem]] - [[komunikacija]] - ''[[Komunistični manifest]]'' - [[komunizem]] - [[komunitarizem]] - [[komutativnost]] - [[konativnost]] - [[koncept (filozofija)]] - [[konceptualizem]] - [[kondicionalizem]] - [[konflikt]] - [[konformizem]] - [[konfucijanstvo]] - [[kongruenca]] - [[Konjunkcija (logika)|konjunkcija]] - [[abstraktno in konkretno|konkretno]] - [[konkurenca]] - [[konkurenčni boj]] - [[konsekvencionalizem]] - [[konsekvens]] - [[konsenz]] - [[konsenzualna teorija resnice]] - [[konsistenca]] - [[konstanta]] - [[konstitucija]] - [[konstitucija lastnine]] - [[konstitucionalizem]] - [[konstruktivna dilema (logika)]] - [[konstruktivizem]] - [[konsubstancialnost]] - [[kontekst]] - [[kontemplacija]] - [[kontinentalna filozofija]] - [[kontingenca]] - [[kontingenčna sodba]] - [[kontinuum]] - [[kontinuiteta]] - [[kontradikcija]] - [[kontrapozicija]] - [[konvencija]] - [[konvencionalizem]] - [[konvergentno mišljenje]] - [[konzervatizem]] - [[kopernikanski obrat]] - [[kopula (logika)]] - [[korejska filozofija]] - [[korelacija]] - [[korespondenčna teorija resnice]] - [[koristnost]] - [[korolar]] - [[korolarij]] - [[korpuskularna teorija]] - [[korupcija]] - ''[[kósmos]]'' - [[kozmocentrizem]] - [[kozmogonija]] - [[kozmologija]] - [[kozmološki dokaz]] - [[kozmopolitanizem]] - [[krakovski krog (logika)]] - [[kratilovstvo]] - [[kreativnost]] - [[kreacionizem]] - [[krepost]] - [[kristologija]] - [[kriterij]] - [[kriticizem]] - [[kritična teorija]] - ''[[Kritija (Platon)]]'' - [[kritika]] - ''[[Kratil (Platon)]]'' - ''[[Kritika ciničnega uma]]'' - ''[[Kritika čistega uma]]'' - ''[[Kritika praktičnega uma]]'' - ''[[Kritika razsodne moči]]'' - ''[[Kriton (Platon)]]'' - [[križarske vojne]] - [[krožno sklepanje]] - [[krščanska filozofija]] - [[krščanska teologija]] - [[krščanski anarhizem]] - [[krščanski eksistencializem]] - [[krščanski fundamentalizem]] - [[krščanski humanizem]] - [[krščanstvo]] - ''[[Kuga (roman)]]'' - [[kult]] - [[kultura]] - [[kultura odvisnosti]] - [[kulturna hegemonija]] - [[kulturna identiteta]] - [[kulturna industrija]] - [[kulturni relativizem]] - [[kulturna revolucija]] - ''[[kundalini]]'' - [[kvalija]] - [[kvaliteta (filozofija)]] - [[kvantifikacija]] - [[kvantifikator]] - [[kvantiteta (filozofija)]] - [[kvarki]] - [[kvietizem]] - [[kvintesenca]] - [[Kyotska šola]] - == L == ''[[l'homme machine]]'' - ''[[Lahes (Platon)]]'' - [[lakanovstvo]] - [[lamaizem]] - ''[[langue]]'' - [[latentnost]] - ''[[laissez-faire]]'' - [[latitudijanci]] - [[lastnina]] - [[lastno ime]] - [[lastnost (filozofija)]] - ''[[láthe biósas]]'' - [[laž]] - ''[[laïcité]]'' - ''[[Lebensphilosophie, die]]'' - [[legalizem (kitajska filozofija)]] - [[legalizem (pravo)]] - [[legalno]] - ''[[legein]]'' - [[legitimno]] - [[Leibnizov zakon]] - [[lepo]] - [[lepota]] - ''[[li (konfucijanstvo)]]'' - ''[[Liber de causis]]'' - [[liberalizem]] - [[libertalizem]] - [[libertarni socializem]] - [[libertinizem]] - [[libido]] - ''[[linguistic turn]]'' - [[lingvistika]] - [[lisenkizem]] - [[literarna kritika]] - [[literarna teorija]] - [[literatura]] - ''[[Lizis (Platon)]]'' - [[ljubezen]] - [[logicizem]] - [[logična konstanta]] - [[logična resnica]] - [[logična zmota]] - [[logični atomizem]] - [[logični empirizem]] - [[logični kvadrat]] - [[logični pozitivizem]] - [[logični simbol]] - [[logični veznik]] - [[logični zakon]] - [[logično dokazovanje]] - ''[[Logično filozofski traktat]]'' - [[logično mogoče]] - [[logično nujno]] - [[logično protislovje]] - [[logika]] - [[logika višjega reda]] - ''[[Logika znanstvenega odkritja]]'' - [[logokracija]] - ''[[logos]]'' - ''[[lokajata]]'' - [[Lvovsko-Varšavska šola]] - ''[[lumen naturale]]'' - [[lumpenproletariat]] - [[luteranstvo]] - == M == ''[[madhjamaka]]'' - [[magija]] - [[mahajana]] - ''[[maja (hinduizem)]]'' - [[majevtika]] - [[makiavelizem]] - [[makrokozmos]] - ''[[Man, das]]'' - [[manihejstvo]] - [[manipulacija]] - [[manjvrednostni kompleks]] - ''[[mantra]]'' - [[Marburška šola]] - [[marksizem]] - [[masa]] - [[masovna histerija]] - [[materializem]] - [[materialna implikacija]] - [[materialni vzrok]] - [[snov|materija]] - [[matematična logika]] - [[matematična psihologija]] - [[matematika]] - ''[[mathesis universalis]]'' - ''[[Matrica]]''<ref>[The Matrix]</ref> - [[mazdaizem]] - [[mazohizem]] - [[občilo|medij]] - [[meditacija]] - ''[[Meditacije (Descartes)|Meditacije o prvi filozofiji]]'' - [[Mednarodna zveza za humanizem in etiko]] - [[Mednarodni kongres filozofije]] - [[Mednarodno Russellovo razsodišče]] - [[Meduza (mitologija)|Meduza]] - [[megariki]] - [[mehanicizem]] - [[mem]] - [[memetika]] - ''[[Meneksen (Platon)]]'' - [[menjalna vrednost]] - ''[[Menon (Platon)]]'' - [[mentaliteta]] - [[mereologija]] - [[merkantilizem]] - ''[[meson]]'' - ''[[metá]]'' - [[metabiologija]] - [[metaetika]] - [[metafilozofija]] - [[metafizični stadij]] - [[metafizično]] - [[metafizika]] - ''[[Metafizika (Aristotel)]]'' - [[metajezik]] - [[metamatematika]] - [[metafora]] - [[metempsihoza]] - ''[[Meteorologija (Aristotel)]]'' - [[metoda]] - [[metoda protiprimerov]] - [[metoda uprimerjanja]] - [[metodična šola medicine]] - [[metodični dvom]] - [[metodizem]] - [[metodologija]] - [[mikrokozmos]] - [[Miletska šola]] - [[milost]] - ''[[mimamsa]]'' - ''[[mímesis]]'' - [[minimalna država]] - ''[[Minos (Platon)]]'' - [[mir (družbeno stanje)|mir]] - [[misel]] - [[miselni eksperiment]] - [[miselni zločin]]<ref name="#1">[George Orwell]</ref> - [[mislec]] - [[Mislec (Auguste Rodin)]] - [[misleča stvar]] - [[misterij]] - [[misticizem]] - [[mistično]] - [[mistika]] - [[mišljenje]] - [[mit]] - [[mit o Eru]] - [[mit o zlati dobi]] - [[mitologija]] - [[mizantropija]] - [[mizognija]] - [[mizologija]] - [[mnenje]] - [[mnoštvo]] - [[močvirski mož]]<ref>[Swampman]</ref> - [[modalna logika]] - [[modalnost]] - [[moderna družba]] - [[modernizem]] - [[modrost]] - ''[[modus (filozofija)]]'' - [[modus ponens]]<ref>[opustitev implikacije]</ref> - [[modus tollens]] - [[mohizem]] - ''[[mokša]]'' - [[molinizem]] - [[molitev]] - [[Molyneuxov problem]] - [[monada]] - [[monadologija]] - [[monizem]] - [[monoteizem]] - [[Monthy Python]] - ''[[moral sense]]'' - [[morala]] - ''[[Moralia (Plutarh)]]'' - [[moralna norma]] - [[moralna odgovornost]] - [[moralna zavest]] - [[moralni čut]] - [[moralni absolutizem]] - [[moralni partikularizem]] - [[moralni razvoj]] - [[moralni realizem]] - [[moralni relativizem]] - [[moralni skepticizem]] - [[moralno delovanje]] - [[moralno nazadovanje]] - ''[[morphe]]'' - [[moškost]] - [[možgani]] - [[možgani v kadi]] - [[možni svetovi]] - [[možnost]] - [[Muhe (drama)]] - [[multikulturalizem]] - ''[[mutatis mutandis]]'' - [[mutezilizem]] - == N == [[nacionalizem]] - [[nacizem]] - [[načelo falsifikacije]] - [[načelo nedoločljivosti]] - [[načelo verifikacije]] - [[načelo vzročnosti]] - [[nadčlovek]] - [[nadrealizem]] - [[nagon]] - [[naivni realizem]] - [[najstvo]] - [[naključje]] - [[napredek]] - [[narava]] - [[naravna dedukcija]] - [[naravna selekcija]] - [[naravna teologija]] - [[naravni jezik]] - [[naravni zakon]] - [[naravno pravo]] - [[naravno stanje]] - [[naravoslovje]] - [[Nashov ekvilibrij]] - [[nasprotje (logika)]] - [[natalizem]] - [[nativizem]] - ''[[natura naturans in natura naturata|natura naturans]]'' - ''[[natura naturans in natura naturata|natura naturata]]'' - ''[[natura versus nurtura]]'' - [[naturalizem (umetnost)]] - [[naturalizem (filozofija)]] - [[naturizem (filozofija)]] - [[nauk]] - [[navada]] - [[navidezna resničnost]] - ''[[navya nyaya]]'' - [[neadekvartno]] - [[nebit]] - [[nebivajoče]] - [[nebesa]] - [[nebo (kitajska filozofija)]] - [[nedoletnost]] - [[nedolžnost]] - [[neformalna logika]] - [[negacija]] - [[negativna svoboda]] - [[negativna teologija]] - ''[[Négritude]]'' - [[nehipotetična pravila sklepanja]] - [[neizrekljivost]] - [[nejaz]] - [[nekonsistenca]] - [[nemški idealizem]] - [[nenasilje]] - [[neobstoj]] - [[neoidealizem]] - [[neokantovstvo]] - [[neokonfucijanstvo]] - [[neomarksizem]] - [[neomutezilizem]] - [[neopitagorejstvo]] - [[neopoganstvo]] - [[neopozitivizem]] - [[neorealizem]] - [[neosholastika]] - [[neostrukturalizem]] - [[neotomizem]] - [[neovitalizem]] - [[nepopolnost]] - [[neposredna demokracija]] - [[nepravičnost]] - [[nepredstavljivost]] - [[neprotislovnost]] - [[nerazločljivost identičnega]] - [[neresnica]] - [[nesimetričnost]] - [[neskončnost]] - [[nesmisel]] - [[nesmiselne izjave]] - [[nesmrtnost]] - ''[[neti neti]]'' - [[neveljavnost argumenta]] - [[nevropsihiatrija]] - [[nevroznanost]] - [[nezavedno]] - [[Nezapisani nauki (Platon)]] [[nič (filozofija)]] - [[nihilizem]] - ''[[Nikomahova etika]]'' - [[nirvana]] - ''[[njaja]]'' - ''[[nóema]]'' - ''[[nóesis]]'' - [[noetika]] - [[noeza]] - [[nominalizem]] - [[nomokracija]] - ''[[nómos]]'' - [[noologija]] - [[norma]] - [[normalnost]] - [[normativna etika]] - ''[[nosce te ipsum]]'' - ''[[noúmena]]'' - [[noumenalno]] - ''[[nous]]'' - [[nova doba]]<ref>New Age</ref> - [[Novi svetovni red (teorija zarote)]] - [[novi vek]] - [[novinarska etika]] - [[novoheglovstvo]] - [[novoplatonizem]] - [[novorek]]<ref name="#1"/> - [[nrav]] - [[nravne vrline]] - [[nujnost]] - [[numinozno]] - [[Nürnberški kodeks]] - [[nürnberški zakoni]] - == O == ''[[O Božji državi (Avguštin)]]'' - ''[[O duši (Aristotel)]]'' - ''[[O izjavljanju (Aristotel)]]'' - ''[[O modrovalskih ovržbah]]'' - ''[[O naravi stvari (Lukrecij)]]'' - ''[[O nebu (Aristotel]]'' - [[O sodbe (logika)]] - ''[[O svobodni izbiri (Avguštin)]]'' - ''[[O utehi filozofije (Boetij)]]'' - [[obarvanost]] - [[obči pojem]] - [[objekt]] - [[objektivni idealizem]] - [[objektivnost]] - [[objektivizem]] - [[objektivizem (Ayn Rand)]] - [[Oblaki (komedija)]] - [[oblast]] - [[oblike sodb (logika)]] - [[oblomovstvo]] - [[obstoj]] - [[obstoj Boga]] - [[Ockhamova britev]] - [[odgovornost]] - [[odprava zasebne lastnine]] - [[odprta družba]] - [[odpuščanje]] - [[odtujenost]] - [[Ojdipov kompleks]] - [[okazionalizem]] - [[okoljevarstvo]] - [[okultizem]] - [[okus]] - [[oligarhija]] - [[onesnaževanje okolja]] - ''[[Onstran dobrega in zlega]]'' - [[ontologija]] - [[ontologizem]] - [[ontološka diferenca]] - [[ontološki dokaz]] - [[ontološki kvadrat]] - [[ontoteologija]] - [[operacionalizem]] - [[optimizem]] - [[opurtinizem]] - [[opustitev disjunkcije]] - [[opustitev ekvivalence]] - [[opustitev konjunkcije]] - [[opustitev negacije]] - [[oralna faza]] - [[orfizem]] - [[organicizem]] - ''[[organon]]'' - [[orgon]]<ref>[Wilhelm Reich]</ref> - [[orientalizem]] - [[oseba]] - [[osebna identiteta]] - [[osebnost]] - [[osmišljanje]] - [[osnova]] - [[osnovni delec]] - [[otrokove pravice]] - [[otroštvo]] - ''[[ousía]]'' - [[Overtonovo okno]] - [[označenec in označevalec|označenec]] - [[označenec in označevalec|označevalec]] - == P == [[pacifizem]] - ''[[paideía]]'' - [[pamet]] - [[panafrikanizem]] - [[panarabizem]] - [[pandeizem]] - [[panenteizem]] - ''[[panjčasila]]'' - [[pankalizem]] - [[panoptikum]] - [[panpsihizem]] - [[panspermija]] - [[panteizem]] - ''[[pantha rei]]'' - [[paradigma]] - [[paradoks]] - [[paradoks brivca]] - [[paralelizem]] - [[paralelizem svetov]] - [[paralogizem]] - [[parapsihologija]] - ''[[parinâma]]'' - ''[[Parmenid (Platon)]]'' - ''[[parole]]'' - ''[[parresía]]'' - ''[[partiinost]]'' - [[partikularija]] - [[partikularizem]] - [[Pascalova stava]] - [[pasivizem]] - [[patafizika]] - [[paternalizem]] - [[patološki narcisizem]] - [[patristika]] - [[pedofilija]] - [[pekel]] - [[pelagijanstvo]] - [[perfekcionizem]] - [[performativ]] - [[peripatetiki]] - [[permanentna revolucija]] - [[personalizem]] - [[perspektivizem]] - [[pesimizem]] - [[petero poti (Akvinski)]] - ''[[petitio principii]]'' - Phainomena (revija) - ''[[philia]]'' - ''[[philosophia militans]]'' - ''[[philosophia perennis]]'' - ''[[Philosophie du non]]'' - ''[[phrónesis]]'' - ''[[phýsis]]'' - [[Piercova puščica]] - [[pietizem]] - [[pironizem]] - ''[[Pisma (Platon)]]'' - ''[[pistis]]'' - [[pitagorejstvo]] - [[Pitija]] - [[plagiatorstvo]] - [[platonična ljubezen]] - [[platonistična šola v Camebridgeju]] - [[platonizem]] - [[plemenita osemčlena pot]] - [[ples]] - [[pluralizem]] - [[pluralizem (filozofija)]] - ''[[pneuma]]'' - [[poblagovljenje]] - [[počelo]] - [[podatek]] - [[podoba]] - [[podoba sveta]] - ''[[Poetika (Aristotel)]]'' - [[poezija]] - [[poganstvo]] - ''[[Pogoji (Alain Badiou)]]''<ref>Conditiones</ref> - [[pogojni dokaz]] - [[pogum]] - ''[[poiesis]]'' - [[pojav]] - [[pojavnost]] - [[pojem]] - ''[[polis]]'' - [[politična ekonomija]] - [[politična filozofija]] - [[politična korektnost]] - [[politična participacija]] - [[politični realizem]] - ''[[Politik (Platon)]]'' - [[politika]] - ''[[Politika (Aristotel)]]'' - [[politologija]] - [[poljska logična šola]] - [[polresnica]] - [[pomen]] - [[ponovitev (logika)]] - [[populizem]] - [[porfirijevo drevo]] - [[pornografija]] - [[Port-Royal]] - [[posameznost]] - [[posledica]] - [[poslovna etika]] - ''[[post hoc ergo propter hoc]]'' - [[posthegemonija]] - [[postkolonializem]] - [[postmodernizem]] - [[poststrukturalizem]] - [[postulat]] - [[potenca (filozofija)]] - [[potencialno (filozofija)]] - [[potrošništvo]] - [[povprečnost]] - [[pozitivna svoboda]] - [[pozitivni stadij]] - [[pozitivizem]] - [[pozitivno pravo]] - ''[[pradžnjana]]'' - [[pragmatika (logika)]] - [[pragmaticizem]] - [[pragmatična teorija resnice]] - [[pragmatizem]] - ''[[pragnja]]'' - ''[[prakrti]]'' - [[praksa]] - [[pralik]] - [[pranje možganov]] - [[pravica do življenja]] - [[pravice živali]] - [[pravična vojna]] - [[pravično trgovanje]] - [[pravičnost]] - [[pravila opustitve]] - [[pravila priključitve]] - [[pravila sklepanja]] - [[pravna država]] - [[pravo]] - [[Praxis filozofija]] - [[praznoverje]] - [[predestinacija]] - [[predikacija]] - [[predikat]] - [[predikatna logika]] - [[predmet (filozofija)]] - [[predmetna teorija]] - [[predsodek]] - [[predsokratiki]] - [[predstava (filozofija)]] - [[prefiksna notacija]] - [[prekariat]] - [[premisa]] - [[prepričanje]] - [[preprosto življenje]]<ref>[simple life]</ref> - [[prerokba]] - [[prestablirana harmonija]] - [[preteklost]] - [[prevodi filozofskih del]] - [[prevrednotenje vrednot]] - ''[[Pridige in traktati (Mojster Echkart)]]'' - [[prihodnost]] - [[prijateljstvo]] - [[priključitev disjunkcije]] - [[priključitev ekvivalence]] - [[priključitev konjunkcije]] - ''[[prima facie]]'' - [[primarna substanca]] - [[primarne lastnosti]] - ''[[Primer Wagner]]'' - ''[[Principi filozofije (Descartes)]]'' - ''[[Principia mathematica]]'' - [[prispodoba]] - [[prispodoba o daljici]] - [[prispodoba o drugi plovbi]] - [[prispodoba o krmarju]] - [[prispodoba o soncu]] - [[prispodoba o votlini]] - [[privid]] - [[probalibilizem]] - [[problem zla]] - [[procesna teologija]] - ''[[prohairesis]]'' - [[Projekt človeški genom]] - ''[[Prolegomena (Kant)]]'' - [[proletariat]] - [[proletarska revolucija]] - [[Prometej]] - [[propedevtika]] - [[propozicija]] - [[propozicijska logika]] - [[propozicionalni stavek]] - [[prosta trgovina]] - [[prosti trg]] - [[prostozidarstvo]] - [[prostor]] - [[prostor-čas]] - ''[[Protagora (Platon)]]'' - ''[[Proti akademikom (Avguštin)]]'' - [[protislovje]] - [[prozelitizem]] - [[prva filozofija]] - [[prvi gibalec]] - ''[[Prve analitike]]'' - [[psevdofilozofija]] - [[psevdoznanost]] - [[psihoanaliza]] - [[psihofizični paralelizem]] - [[psihologija]] - [[psihoterapija]] - ''[[psyche]]'' - ''[[pudgala]]'' - [[puritanizem]] - ''[[puruša]]'' - == Q == ''[[quidditas]]'' - ''[[quod erat demonstrandum]]'' - == R == [[racionalizacija (sociologija)]] - [[racionalizem]] - [[radikalizem]] - [[radikalna interpretacija]]<ref>[Radical interpretation]</ref> - [[radža joga]] - [[ramizem]]<ref>[Ramism]</ref> - [[rasizem]] - [[rasne teorije]] - ''[[ratio]]'' - ''[[rationes seminales]]'' - [[razcep subjekt-objekt]] - [[razčlovečenje]] - [[razlaga]] - [[razlog]] - ''[[Razprava o človeški naravi]]'' - ''[[Razprava o metodi]]'' - [[razred (logika)]] - [[razredna zavest]] - [[razredni boj]] - [[razsežna stvar]] - [[razsežnost]] - [[razsvetljenstvo]] - [[razum]] - [[razumna sredina]] - [[realizem (filozofija)]] - [[realnost]] - ''[[Rechtsstaadt, der]]'' - ''[[reductio ad absurdum]]'' - [[redukcionizem]] - [[referent (lingvistika)]] - [[refleksija]] - [[reformizem]] - ''[[regressus ad infinitum]]'' - [[reifikacija]] - [[reinkarnacija]] - [[relacija (filozofija)]] - [[relacija (logika)]] - [[relativizem]] - [[relevanca (logika)]] - [[reliabilizem]] - [[religija]] - [[religiozni prularizem]] - [[religiozno izkustvo]] - ''[[ren (konfucijanstvo)]]'' - [[renesansa]] - [[renesančna filozofija]] - [[renesančni humanizem]] - ''[[res]]'' - ''[[res cogitans]]'' - ''[[res extensa]]'' - [[resignacija]] - [[resnica]] - [[resnično upravičeno prepričanje]] - [[resničnost]] - [[resničnostna funkcija]] - [[resničnostna vrednost argumenta]] - [[retorika]] - ''[[Retorika (Aristotel)]]'' - [[retributivna pravičnost]] - ''[[retour a la nature]]'' - [[revolucija]] - [[revščina]] - [[ritual]] - ''[[riši]]'' - [[rod (logika)]] - ''[[Rojstvo tragedije iz duha glasbe]]'' - [[romantična ljubezen]] - [[romantični nacionalizem]] - [[romantika]] - [[ruska filozofija]] - [[rusko razsvetljenstvo]] - [[Russellov aksiom]] - [[Russellov čajnik]] - [[Russellova antinomija]] - == S == [[sadizem]] - [[saintsimonizem]] - [[salamanška šola]] - ''[[samadhi]]'' - ''[[samkhja]]''<ref>[sankhya]</ref> - [[samobit]] - [[samoizobraževanje]] - [[samomor]] - [[samoobvladanje]] - [[samozadostnost]] - [[samozavedanje]] - ''[[samsara]]'' - ''[[sangha]]'' - [[sanje]] - ''[[sanjasa]]''<ref>saṃnyāsa</ref> - [[Sapir-Whorfova hipoteza]] - [[satanizem]] - ''[[satori]]'' - ''[[scientia]]'' - [[scientizem]] - [[se-jevstvo]] - [[sebičnost]] - [[sedanjost]] - [[sedem modrecev]] - [[sedem svobodnih umetnosti]] - [[sedem zablod Sveta]] - ''[[Sedmo pismo (Platon)]]'' - ''[[Sein, das]]'' - ''[[Sein zum Tode]]'' - [[seksizem]] - [[seksologija]] - [[seksualna revolucija]] - [[sekularizacija]] - [[sekularni humanizem]] - [[sekundarna substanca]] - [[sekundarne lastnosti]] - ''[[Selbstbewußtsein, das]]'' - ''[[Selbstsein, das]]'' - [[semnatična teorijua resnice]] - [[semantično drevo]] - [[semantične antinomije]] - [[semantika]] - [[semiotika]] - ''[[sensatio]]'' - ''[[sense-data]]'' - [[senzualizem]] - [[sermonizem]] - [[sežiganje knjig]] - [[sholastika]] - ''[[Siddharta (roman)]]'' - ''[[signifiant]]'' - ''[[signifié]]'' - [[sikhizem]] - [[silogistična logika]] - [[silogizem]] - [[simbolizacija (logika)]] - [[simpozij]] - ''[[Simpozij (Platon)]]'' - [[simulaker]] - [[singularnost (futurologija)]] - [[sinhronija]] - [[sinkretizem]] - ''[[Sinn, der]]'' - [[sinonim]] - [[sintaksa]] - [[sinteza]] - [[analitične in sintetične sodbe|sintetična sodba]] - [[sintetično spoznanje]] - [[sionizem]] - ''[[Sittlichkeit]]'' - [[Situacionistična internacionala]] - [[Sizif]] - [[skepticizem]] - ''[[Sklavenmoral, die]]'' - [[sklep]] - [[skotizem]] - [[skrita evidenca (logika)]] - [[skriti bog]] - [[skrivna združba]] - [[slaba vera (Sartre)]] - [[slavofilizem]] - [[slovenska filozofija]] - [[Slovensko društvo za estetiko]] - [[Slovensko filozofsko društvo]] - [[smisel]] - [[smisel življenja]] - [[smotrnostni vzrok]] - [[smrt]] - [[smrtna kazen]] - [[snov]] - [[socialna filozofija]] - [[socializacija]] - [[socializem]] - [[socialna država]] - [[socialna psihologija]] - [[socianizem]] - ''[[societas]]'' - [[sociobiologija]] - [[sociologija]] - [[sodba (logika)]] - [[sofiologija]] - ''[[Sofist (Platon)]]'' - [[sofisti]] - [[sofizem]] - [[Sokrat (Voltaire)]] - [[La Mort de Socrate|Sokratova smrt]] - [[Sokratov paradoks]] - [[sokratska ironija]] - [[sokratska metoda]] - [[sokratske šole]] - [[sokratski dialog]] - [[solipsizem]] - ''[[Somrak malikov]]'' - ''[[sophrosúne]]'' - ''[[sorítes]]'' - [[soštvo]] - [[sovpadanje nasprotij]] - [[sovražni govor]] - [[specisizem]] - [[spekulacija]] - [[spiritualizem]] - [[splav]] - [[splošna teorija relativnosti]] - [[splošno dobro]] - [[spolna zloraba]] - [[spolšnost]] - [[spolzke strmine]] - [[spomin]] - [[spoznavna teorija]] - [[sreča]] - [[srečnost]] - [[srednja pot (budizem)]] - [[srednjeveška filozofija]] - [[stalinizem]] - [[Stari Egipt]] - [[starogrško razumevanje duše]] - [[stavčna logika]] - [[stilometrična analiza]] - [[Stoa]] - [[stoicizem]] - [[strast]] - [[strpnost]] - ''[[Struktura znanstvenih revolucij]]'' - [[strukturalizem]] - [[stvar]] - [[stvar na sebi]] - [[stvar za nas]] - [[stvarnost]] - [[subjekt]] - [[subjektivni idealizem]] - [[sublimacija]] - [[subsistenca]] - [[substanca (filozofija)]] - [[substitucija (logika)]] - [[substitucija identičnih]] - [[substitucijska instanca]] - [[substrat (filozofija)]] - [[sufizem]] - ''[[Summa Theologica]]'' - ''[[summum bonum]]'' - [[supervenienca]] - [[suprematizem]] - [[suveren]] - [[suverenost]] - [[suženjstvo]] - [[svet]] - ''[[Svet kot volja in predstava]]'' - [[Sveta Trojica]] - [[sveto (religija)]] - [[svetobolje]] - [[svetovni duh]] - [[svetovni mir]] - [[svetovni nazor]] - [[Svetovni parlament religij]] - [[svetovni proces]] - [[Svetovni inštitut za fenomenologijo]] - [[svežnji lastnosti (filozofija)]] - [[svoboda]] - [[svoboda govora]] - [[svobodna volja]] - [[svoboda združevanja]] - [[svobodomiselnost]] - == Š == [[šamanizem]] - ''[[šakti]]'' - ''[[šaria]]'' - [[šiizem]] - [[šintoizem]] - [[šivaizem]] - [[škotsko razsvetljenstvo]] - [[šovinizem]] - [[štiri plemenite resnice]] - [[štiri preobrazbe (Nietzsche)]] - [[štirje vzroki (Aristotel)]] - [[Študentsko filozofsko društvo]] - [[šunjata]]<ref>[śunyata]</ref> - == T == ''[[tabula rasa]]'' - ''[[Tako je govoril Zaratustra]]'' - [[Talmud]] - [[tančica nevednosti (Rawls)]] - [[tantra]] - ''[[tavhid]]'' - [[tavtologija]] - ''[[Teag (Platon)]]'' - ''[[Teajtet (Platon)]]'' - ''[[techne]]'' - [[teizem]] - ''[[Tekmeca v ljubezni]]'' - [[teleologija]] - [[telesno kaznovanje]] - [[telizem]] - [[telo (filozofija)]] - ''[[télos]]'' - [[temparament]] - [[teocentrizem]] - [[teodiceja]] - [[teofanija]] - [[teogonija]] - [[teologija]] - [[teorem]] - [[teorija]] - [[teorija kaosa]] - [[teorija odločanja]] - [[teorija tipov]] - [[teorija vrednosti]] - [[teorija zarote]] - [[terorizem]] - [[teozofija]] - [[terminologija]] - ''[[terminus]]'' - [[terorizem]] - ''[[theosis]]'' - [[tibetanska filozofija]] - [[tibetanski budizem]] - ''[[Timaj (Platon)]]'' - [[tip (filozofija)]] - [[točka Omega]]<ref>[Pierre Teilhard de Chardin]</ref> - ''[[tode ti]]'' - [[tomizem]] - ''[[Topike]]'' - [[torontska šola medijske teorije]] - [[totalitarizem]] - [[tradicija]] - [[tradicionalizem]] - [[tradicionalna logika]] - [[tragedija]] - [[transcendenca]] - [[transcendentalije]] - [[transcendentalna teozofija]]<ref>Mulla Sadra</ref> - [[transcendentalni idealizem]] - [[transhumanizem]] - [[transpozicija (logika)]] - [[tranzitivnost]] - [[trdilna sodba]] - [[tretji človek (filozofija)|tretji človek]] - [[triada (filozofija)]] - [[trije pečati obstoja]] - [[trije zakoni robotike]] - [[trockizem]] - [[tropi (filozofija)]] - [[trpljenje]] - [[tubit]] - ''[[Tujec (roman)]]'' - [[tukaj je roka]] - [[Turingov stroj]] - [[Turingov test]] - ''[[tychê]]'' - == U == ''[[Übermensch, der]]'' - [[učena nevednost]] - [[um]] - [[umetna inteligenca]] - [[umetni jezik]] - [[umetniško delo]] - [[umetnost]] - [[umišljene entitete]] - ''[[unio mystica]]'' - ''[[Unverborgenheit, die]]'' - [[univerzalije]] - [[univerzalni jezik]] - [[univerzalni kvantifikator]] - [[univerzalni temeljni dohodek]] - [[univokalnost]] - ''[[Upanišade]]'' - [[upanje]] - [[uporabna etika]] - [[upravičena vojna]] - [[upravičenje]] - ''[[Urteilskraft, die]]'' - [[utilitarizem]] - [[utopija]] - [[uzrtost]] - [[užitek]] - == V == ''[[vahdat-al-budžud in vahdat-al-šuhud|vahdat-al-budžud]]'' - ''[[vahdat-al-budžud in vahdat-al-šuhud|vahdat-al-šuhud]]'' - ''[[vaišešika]]'' - [[vaišnavizem]] - [[večno vračanje]] - [[večnost]] - [[večvrednostna logika]] - [[veda]] - [[vedanta]] - [[Vede]] - [[vednost]] - [[védenje (znanje)]] - [[veganstvo]] - [[vegetarjanstvo]] - [[vegetoterapija]] - [[veličasnost]] - [[Veliki brat]] - [[veljavnost argumenta]] - [[Vennovi diagrami]] - [[vera]] - [[verifikacija]] - [[verjetnost]] - [[verovanje]] - [[verska nestrpnost]] - ''[[Vesela znanost]]'' - [[vest]] - [[vice]] - [[videz]] - [[viktorinska šola]] - [[virtualnost]] - ''[[višištadvaita vedanta]]'' - [[višji jaz]] - ''[[Vita activa]]'' - ''[[vita contemplativa]]'' - [[vitalizem]] - ''[[Vladar (Machiavelli)]]'' - [[vojna]] - [[vojna vseh proti vsem]] - [[volja]] - [[volja do moči]] - [[volja do življenja]] - [[voluntarizem]] - [[vpeljava teorema]] - [[vrednota]] - [[vrlina]] - [[vrojena ideja]] - [[vrsta (logika)]] - [[vsakdanji jezik]] - [[vsakdanjost]] - [[vsemogočnost]] - [[vulgarni materializem]] - [[vzgoja]] - [[vzhodna filozofija]] - [[vzporedni svetovi]] - [[vzročnost]] - [[vzrok]] == W== ''[[Weltanschauung, die]]'' - ''[[Weltbild, das]]'' - ''[[Weltschmertz, der]]'' - ''[[Widersinniges, die]]'' - ''[[Wiederkunft des gleiches, die]]'' - ''[[Wu Xing]]''<ref>pet elementov, kit. fil.</ref> - == X == [[Xiào]] - == Y == ''[[yi (konfucijanstvo)]]'' - ''[[yin-yang]]'' - ''[[you-wu]]'' - == Z == [[zabava]] - [[zadostni razlog]] - [[zahodna filozofija]] - [[zakon]] - [[zakon narave]] - [[zakon vzročnosti]] - ''[[Zakoni (Platon)]]'' - [[zakoni logike]] - [[zamenjava paradigme]] - [[zanikanje]] - [[zanikanje holokavsta]] - [[zapornikova dilema]] - ''[[Zaprta vrata]]'' - [[zaratustrstvo]] - [[zasebnost]] - [[zaupanje]] - [[zavedanje]] - [[zavedanje živali]] - [[zavest]] - ''[[zazen]]'' - [[zaznava]] - [[zdrav argument]] - [[zdrav razum]] - [[zdravniška etika]] - ''[[Zeitgeist|Zeitgeist, die]]'' - [[zen budizem]] - [[Zenonovi paradoksi]] - [[zgodovina]] - [[zgodovina filozofije]] - [[zgodovina Kitajske]] - ''[[Zgodovina zahodne filozofije (Bertrand Russell]]'' - ''[[Zgodovina živih bitij (Aristotel)]]'' - [[zgodovinski revizionizem]] - [[zlata doba]] - [[zlata gora]] - [[zlato pravilo]] - [[zlo]] - [[zločin]] - [[zmota]] - [[značaj]] - [[znak]] - [[znanje]] - [[znanost]] - [[znanstvena metoda]] - [[znanstveno odkritje]] - ''[[Zofijin svet]]'' - [[Zofijini ljubimci]] - [[Zohar]] - ''[[zoon politikon]]'' - [[zrcalni stadij]] - ''[[zrvan]]'' - ''[[zulm]]'' - [[zunanji svet]] - [[zurvanizem]] - == Ž == [[ždanovstvo]] - [[želja]] - [[žival]] - [[življenje]] - [[življenje za smrt]] - [[življenjska filozofija]] - [[življenjski nazor]] - [[žrtvovanje]] - [[žvižgač]] - ==Opombe== {{sklici|4}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] * [[seznam filozofov]] ** [[seznam filozofinj]] [[Kategorija:Filozofija]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Filozofija]] rp3twza8rocnkw6a9iaalmwksxi5xy0 0 209283 6752422 6180870 2026-09-18T11:11:32Z ~2026-45085-22 264465 6752422 wikitext text/x-wiki '''Rača''' je lahko: * [[Rača (reka)|Rača]], reka, pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] * [[Rača, Bajina Bašta]] (Srbija) * [[Rača, Kuršumlija]] (Srbija) * [[Rača, Priboj]] (Srbija) * [[Rača]] (Slovenija) * [[Rača, Šumadijski okraj]] (Srbija) * [[Sremska Rača]] (Vojvodina, Srbija) {{georaz}} 8zcwskgfvoteyxokudgowohpdfjrr2b 6752423 6752422 2026-09-18T11:12:00Z ~2026-45085-22 264465 6752423 wikitext text/x-wiki '''Rača''' je lahko: * [[Rača (reka)|Rača]], reka, pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] * [[Rača]] (naselje, Slovenija) * [[Rača, Bajina Bašta]] (Srbija) * [[Rača, Kuršumlija]] (Srbija) * [[Rača, Priboj]] (Srbija) * [[Rača, Šumadijski okraj]] (Srbija) * [[Sremska Rača]] (Vojvodina, Srbija) {{georaz}} ktboc4xon8v8xob59k161beek6biknm 10 230283 6752359 5639726 2026-09-18T08:26:58Z Sporti 5955 pos. 6752359 wikitext text/x-wiki [https://www.allmovie.com/movie/-{{{1|{{{id}}}}}} ''{{{2|{{{title|{{PAGENAME}}}}}}}}''] na [[AllMovie]] {{ikona en}}<noinclude> [[Kategorija:Filmske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> mkh5sqmr1tb6jy565b05nsuj2cdyz5c 6752361 6752359 2026-09-18T08:28:56Z Sporti 5955 pp 6752361 wikitext text/x-wiki [https://www.allmovie.com/movie/v{{{1|{{{id}}}}}} ''{{{2|{{{title|{{PAGENAME}}}}}}}}''] na [[AllMovie]] {{ikona en}}<noinclude> [[Kategorija:Filmske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> qc37zcub4714aq765hswzgqadnu3jmz 6752362 6752361 2026-09-18T08:29:42Z Sporti 5955 pp 6752362 wikitext text/x-wiki [https://www.allmovie.com/movie/-a{{{1|{{{id}}}}}} ''{{{2|{{{title|{{PAGENAME}}}}}}}}''] na [[AllMovie]] {{ikona en}}<noinclude> [[Kategorija:Filmske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 4l41zq8o2r8nh5lxkzv6ntzc1oasav3 6752364 6752362 2026-09-18T08:32:02Z Sporti 5955 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Sporti|Sporti]] ([[User talk:Sporti|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5639726 wikitext text/x-wiki [http://www.allmovie.com/work/{{{1|{{{id}}}}}} ''{{{2|{{{title|{{PAGENAME}}}}}}}}''] na [[AllMovie]] {{ikona en}}<noinclude> [[Kategorija:Filmske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> l3i0uyaqe1a7h88xggmm0ll5cmwajj2 6752366 6752364 2026-09-18T08:40:37Z Sporti 5955 pos. 6752366 wikitext text/x-wiki [https://www.allmovie.com/movie/{{{1|{{{id}}}}}} ''{{{2|{{{title|{{PAGENAME}}}}}}}}''] na [[AllMovie]] {{ikona en}}<noinclude> [[Kategorija:Filmske predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 94hxb037zov18utqwl8g3x6ciwny33m 0 230359 6752080 5878270 2026-09-17T13:27:40Z Sporti 5955 /* vrh */ umrl 6752080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | position = [[Center (hokej na ledu)|Center]] (C) | played_for = [[Djurgårdens IF]] | nickname = | nationality = SWE | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | career_start = 1947 | career_end = 1958 | reprezentanca = SWE | OImedalje = [[Slika:Bronze medal.svg|15px|link=Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1952]] | SPmedalje = [[Slika:Gold medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1953]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1954]] | OI = 2 | SP = 2 (brez OI) | nastopi = 87 }} '''Hans Tvilling''' (tudi '''Hans Andersson''' ali '''Hans Andersson-Tvilling'''), [[Švedi|švedski]] [[hokejist]], * [[15. julij]] [[1928]], [[Bromma]], [[Švedska]], † [[september]] [[2026]]. Tvilling je vso svojo kariero igral za klub [[Djurgårdens IF]] v [[Švedska hokejska liga|švedski ligi]], z njim je štirikrat osvojil naslov državnega prvaka, v sezonah 1949/50, 1953/54, 1954/55 in 1957/58. Za [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedsko reprezentanco]] je nastopil na dveh [[Zimske olimpijske igre|olimpijskih igrah]], na katerih je osvojil eno bronasto medaljo, in dveh [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovnih prvenstvih]] (brez olimpijskih iger), na katerih je bil dobitnik po ene zlate in bronaste medalje. Za reprezentanco je odigral 87 tekem. Tudi njegov brat dvojček [[Stig Tvilling|Stig]] je bil hokejist. ==Pregled kariere== {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 47/48 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 48/49 | | | 4 | | 4 | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 49/50 | | | 7 | | 7 | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 50/51 | | | 7 | | 7 | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 51/52 | | | 5 | | 5 | | | | | | | | | |- | '''[[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] | '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1952|Olimpijske igre]] | '''52 | | '''8 | '''4 | | '''4 | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 52/53 | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1953|Svetovno prvenstvo A]] | '''53 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 53/54 | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Švedska hokejska reprezentanca|Švedska]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1954|Svetovno prvenstvo A]] | '''54 | | '''7 | '''3 | | '''3 | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 54/55 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 55/56 | | | 11 | | 11 | | | | | 1 | | 1 | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 56/57 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Djurgårdens IF]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 57/58 | | | | | | | | | | | | | | |- | bgcolor="#7FFF00" | Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 15 | bgcolor="#7FFF00" | 41 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 41 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 1 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 1 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam švedskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{hokejist-stub}} {{DEFAULTSORT:Tvilling, Hans}} [[Kategorija:Švedski hokejski centralni napadalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Švedsko]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1952]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Švedsko]] [[Kategorija:Švedski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Hokejisti Djurgårdens IF]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Švedski nogometaši]] [[Kategorija:Švedski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Djurgårdensa IF]] [[Kategorija:Dvojčki v športu]] q6pl8gifxrxbaoqjr36qzj3wtc6gkcb 0 232277 6752104 6374374 2026-09-17T13:41:53Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Trinajstletnici | image = | caption = | director = [[Catherine Hardwicke]] | producer = [[Jeff Levy-Hinte]]<br />[[Michael London]] | writer = [[Catherine Hardwicke]]<br />[[Nikki Reed]] | starring = [[Evan Rachel Wood]]<br />[[Holly Hunter]]<br />[[Nikki Reed]]<br />[[Jeremy Sisto]]<br>[[Brady Corbet]] | music = [[Mark Mothersbaugh]] | cinematography = Elliot Davis | editing = Nancy Richardson | studio = [[Working Title Films]] | distributor = [[Fox Searchlight Pictures]] | released = [[21. avgust]] [[2003]] | runtime = 99 min. | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[Angleščina]]<br />[[španščina]]<br />[[portugalščina]] | budget = 2 milijona [[ameriški dolar|$]] | gross = 10.1 milijona $ }} '''''Trinajstletnici''''' (v originalu '''''Thirteen'''''), [[Američani|ameriški]] [[film]], ki ga je [[režija|režirala]] in hkrati delno [[scenarij|napisala]] [[Catherine Hardwicke]], delno pa je scenarij sestavila tudi [[Nikki Reed]]. Napisan je kot življenje Nikki Reed pri njenih dvanajstih in trinajstih letih. Scenarij je bil napisan v šestih dneh in najprej je bil film mišljen kot [[komedija]].<ref name="DVD">20th Century Fox Home Entertainment DVD video release, ''Thirteen'' (audio commentary by Hardwicke, Reed, Wood and Corbet), UPC/EAN: 024543106586, 27 January 2004</ref> == Zgodba == Trinajstletna Tracy Louise Freeland ([[Evan Rachel Wood]]) piše poezijo in je odlična učenka na šoli Portola Middle School v [[Los Angeles]]u. Njena ločena mama Melanie ([[Holly Hunter]]) je [[frizer]]ka, ozdravljen alkoholik, zdaj pa s svojim poklicem preživlja sebe ter svoja dva otroka - Tracy in njenega starejšega brata Masona ([[Brady Corbet]]). Ko Tracy popularna Evie Zamora ([[Nikki Reed]]) da svojo telefonsko številko in jo povabi na nakupovanje (najprej je bilo mišljeno kot zlobna šala), Tracy naenkrat postane Eviena najboljša prijateljica. Popolnoma se prepusti njenemu vplivu ter z otroško naivnostjo nevede vstopi v svet [[Psihoaktivna droga|drog]], [[seks]]a in [[alkohol]]a. Tracyjino uporniško vedenje pa čedalje težje razume njena mama Mel in mamin fant Brady ([[Jeremy Sisto]]). Po koncu šolskega leta Tracy ponavlja 7. razred. Na koncu se Tracy in Evie skregata, mednju pa vstopita tudi Melanie in Evieina skrbnica Brooke. Film se konča, ko se Tracy jutro po prepiru z Evie zbudi pripravljena na nov začetek. == Igralska zasedba == * [[Evan Rachel Wood]] kot Tracy Louise Freeland * [[Holly Hunter]] kot Melanie Freeland * [[Nikki Reed]] kot Evie Zamora * [[Jeremy Sisto]] kot Brady * [[Brady Corbet]] kot Mason Freeland * [[Vanessa Hudgens]] kot Noel * [[Deborah Kara Unger]] kot Brooke LaLaine * [[Kip Pardue]] kot Luke * Ulysses Estrada kot Rafa * Sarah Blakely-Cartwright kot Medina * [[Sarah Clarke]] kot Birdie * Jasmine Di Angelo kot Kayla * [[Tessa Ludwick]] kot Yumi * [[Cynthia Ettinger]] kot Cynthia * Charles Duckworth kot Javi == Nagrade in nominacije == [[Holly Hunter]] je bila za vlogo Melanie v tem filmu nominirana za nagrado Academy Award za najboljšo stransko igralko v filmu. Tako Hunterjeva, kot [[Evan Rachel Wood]] sta prejeli nominacijo za [[Zlati globus]] istega leta, Hunterjeva za najboljšo stransko igralko, Woodova pa za najboljšo glavno igralko v drami. Holly Hunter je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja za najboljšo stransko igralko v letu [[2004]]. [[Catherine Hardwicke]] je bila nominirana za nagrade Grand Prix, Jury Special Prize, Grand Special Prize, Grand Prix Asturias, Independent Spirit Award (to je delila z [[Nikki Reed]]), Golden Leopard, PFCS Award, Golden Satellite Award (obe z Nikki Reed), Grand Jury Prize in WAFCA Award (z Nikki Reed), dobila pa je nagrade Dorothy Arzner Prize, Silver Leopard, Screenwriting Award (skupaj z Nikki Reed) ter Directing Award. Evan Rachel Wood je dobila nagrade Prism Award, PFCS Award, MTV Movie Award, Sierra Award ter Critics Choice Award in bila nominirana za nagrade Actor, Golden Satellite Award (z Nikki Reed), dvakrat za nagrado PFCS Award ter Special Mention. Holly Hunter je dobila nagrade Sierra Award ter Bronze Leopard in bila nominirana za nagrade WAFCA Award, Actor, Golden Satellite Award, Prism Award, PFCS Award, OFCS Award, ALFS Award, CFCA Award ter Critics Choice Award. Nikki Reed je dobila nagrado Independent Spirit Award ter bila nominirana za nagrade PFCS Award ter Prism Award. Drugače je film prejel še nominacije za nagrade Golden Satellite Award ter Prism Award, in dobil nagrado Special Recognition. == Glasba == Glasbo je napisal in pripravil [[Mark Mothersbaugh]]. [[Soundtrack]]i vključujejo pesmi [[pevec|pevcev]], kot so [[Liz Phair]], [[Folk Implosion]], [[Katy Rose]] in [[MC 900 Ft. Jesus]]. == Glej tudi == *[[Seznam filmov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{IMDb-naslov|id=0328538|title=Trinajstletnici}} [[Kategorija:Filmi leta 2003]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi Fox Searchlight Pictures]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi o depresiji]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] [[Kategorija:Filmi o mamilih]] [[Kategorija:Filmi o ustrahovanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]] [[Kategorija:Mladinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o biseksualnosti]] [[Kategorija:Filmi v režiji Catherine Hardwicke]] [[Kategorija:Filmi Working Title Films]] [[Kategorija:Filmi o samopoškodovanju]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] c2wqngh80qi7tp6u5l8f6fnkz6cs3n5 6752111 6752104 2026-09-17T13:45:45Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6752111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Trinajstletnici | image = | caption = | director = [[Catherine Hardwicke]] | producer = [[Jeff Levy-Hinte]]<br />[[Michael London]] | writer = [[Catherine Hardwicke]]<br />[[Nikki Reed]] | starring = [[Evan Rachel Wood]]<br />[[Holly Hunter]]<br />[[Nikki Reed]]<br />[[Jeremy Sisto]]<br>[[Brady Corbet]] | music = [[Mark Mothersbaugh]] | cinematography = Elliot Davis | editing = Nancy Richardson | studio = [[Working Title Films]] | distributor = [[Fox Searchlight Pictures]] | released = [[21. avgust]] [[2003]] | runtime = 99 min. | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[Angleščina]]<br />[[španščina]]<br />[[portugalščina]] | budget = 2 milijona [[ameriški dolar|$]] | gross = 10.1 milijona $ }} '''''Trinajstletnici''''' (v originalu '''''Thirteen'''''), [[Američani|ameriški]] [[film]], ki ga je [[režija|režirala]] in hkrati delno [[scenarij|napisala]] [[Catherine Hardwicke]], delno pa je scenarij sestavila tudi [[Nikki Reed]]. Napisan je kot življenje Nikki Reed pri njenih dvanajstih in trinajstih letih. Scenarij je bil napisan v šestih dneh in najprej je bil film mišljen kot [[komedija]].<ref name="DVD">20th Century Fox Home Entertainment DVD video release, ''Thirteen'' (audio commentary by Hardwicke, Reed, Wood and Corbet), UPC/EAN: 024543106586, 27 January 2004</ref> == Zgodba == Trinajstletna Tracy Louise Freeland ([[Evan Rachel Wood]]) piše poezijo in je odlična učenka na šoli Portola Middle School v [[Los Angeles]]u. Njena ločena mama Melanie ([[Holly Hunter]]) je [[frizer]]ka, ozdravljen alkoholik, zdaj pa s svojim poklicem preživlja sebe ter svoja dva otroka - Tracy in njenega starejšega brata Masona ([[Brady Corbet]]). Ko Tracy popularna Evie Zamora ([[Nikki Reed]]) da svojo telefonsko številko in jo povabi na nakupovanje (najprej je bilo mišljeno kot zlobna šala), Tracy naenkrat postane Eviena najboljša prijateljica. Popolnoma se prepusti njenemu vplivu ter z otroško naivnostjo nevede vstopi v svet [[Psihoaktivna droga|drog]], [[seks]]a in [[alkohol]]a. Tracyjino uporniško vedenje pa čedalje težje razume njena mama Mel in mamin fant Brady ([[Jeremy Sisto]]). Po koncu šolskega leta Tracy ponavlja 7. razred. Na koncu se Tracy in Evie skregata, mednju pa vstopita tudi Melanie in Evieina skrbnica Brooke. Film se konča, ko se Tracy jutro po prepiru z Evie zbudi pripravljena na nov začetek. == Igralska zasedba == * [[Evan Rachel Wood]] kot Tracy Louise Freeland * [[Holly Hunter]] kot Melanie Freeland * [[Nikki Reed]] kot Evie Zamora * [[Jeremy Sisto]] kot Brady * [[Brady Corbet]] kot Mason Freeland * [[Vanessa Hudgens]] kot Noel * [[Deborah Kara Unger]] kot Brooke LaLaine * [[Kip Pardue]] kot Luke * Ulysses Estrada kot Rafa * Sarah Blakely-Cartwright kot Medina * [[Sarah Clarke]] kot Birdie * Jasmine Di Angelo kot Kayla * [[Tessa Ludwick]] kot Yumi * [[Cynthia Ettinger]] kot Cynthia * Charles Duckworth kot Javi == Nagrade in nominacije == [[Holly Hunter]] je bila za vlogo Melanie v tem filmu nominirana za nagrado Academy Award za najboljšo stransko igralko v filmu. Tako Hunterjeva, kot [[Evan Rachel Wood]] sta prejeli nominacijo za [[Zlati globus]] istega leta, Hunterjeva za najboljšo stransko igralko, Woodova pa za najboljšo glavno igralko v drami. Holly Hunter je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja za najboljšo stransko igralko v letu [[2004]]. [[Catherine Hardwicke]] je bila nominirana za nagrade Grand Prix, Jury Special Prize, Grand Special Prize, Grand Prix Asturias, Independent Spirit Award (to je delila z [[Nikki Reed]]), Golden Leopard, PFCS Award, Golden Satellite Award (obe z Nikki Reed), Grand Jury Prize in WAFCA Award (z Nikki Reed), dobila pa je nagrade Dorothy Arzner Prize, Silver Leopard, Screenwriting Award (skupaj z Nikki Reed) ter Directing Award. Evan Rachel Wood je dobila nagrade Prism Award, PFCS Award, MTV Movie Award, Sierra Award ter Critics Choice Award in bila nominirana za nagrade Actor, Golden Satellite Award (z Nikki Reed), dvakrat za nagrado PFCS Award ter Special Mention. Holly Hunter je dobila nagrade Sierra Award ter Bronze Leopard in bila nominirana za nagrade WAFCA Award, Actor, Golden Satellite Award, Prism Award, PFCS Award, OFCS Award, ALFS Award, CFCA Award ter Critics Choice Award. Nikki Reed je dobila nagrado Independent Spirit Award ter bila nominirana za nagrade PFCS Award ter Prism Award. Drugače je film prejel še nominacije za nagrade Golden Satellite Award ter Prism Award, in dobil nagrado Special Recognition. == Glasba == Glasbo je napisal in pripravil [[Mark Mothersbaugh]]. [[Soundtrack]]i vključujejo pesmi [[pevec|pevcev]], kot so [[Liz Phair]], [[Folk Implosion]], [[Katy Rose]] in [[MC 900 Ft. Jesus]]. == Glej tudi == *[[Seznam filmov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2003]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi Fox Searchlight Pictures]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi o depresiji]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] [[Kategorija:Filmi o mamilih]] [[Kategorija:Filmi o ustrahovanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]] [[Kategorija:Mladinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o biseksualnosti]] [[Kategorija:Filmi v režiji Catherine Hardwicke]] [[Kategorija:Filmi Working Title Films]] [[Kategorija:Filmi o samopoškodovanju]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] imcnnmhahih15qtsj49ealiqvkhr7md 0 233314 6752103 5953267 2026-09-17T13:41:26Z ~2026-50168-90 265901 60 ne 50 6752103 wikitext text/x-wiki {{slog}} <!-- verjetno --> '''Pretok energije''': V [[ekosistem]]u snovi in [[plin]]i krožijo, z [[energija|energijo]] pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej memo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med [[organizem|organizmi]], ki so povezani v [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]]. Veliko energije se s površine zemlje odbije, nekaj pa jo vežejo rastline.Rastline s [[fotosinteza|fotosintezo]] porabijo le 5 odstotkov energije, ki priteka v njihovo [[okolje]].V procesu fotosinteze dobljeno [[sončna energija|sončno energijo]] spreminjajo v kemično in jo shranjujejo v [[organska snov|organske snovi]].Del teh organskih snovi, okrog 60 odstotkov, porabijo za dihanje, ta pa se v obliki toplote vrača v [[ozračje]].Drugi del snovi pa vgrajujejo v svoja [[telo|telesa]], ta pa postane dostopna rastlinojedim vrstam [[organizem|organizmov]]. [[Rastlinojedec|Rastlinojedci]] (konzumenti) so naslednja prehranjevalna vrsta.Ti porabijo približno 10 odstotkov rastlinske [[produkcija|produkcije]].To pomeni, da ne pojedo celih rastlin, jedo le njihove [[plod]]ove ali liste, ostalo pa porabijo [[razkrojevalec|razkrojevalci]] (reducenti).Iz zaužite hrane [[žival]]i porabijo do 20 odstotkov [[snov]]i za svoja telesa, ostanek pa porabijo za življenjske funkcije, kot so gibanje, razmnoževanje ipd...Del snovi pa izločijo iz teles v obliki [[urin]]a, [[iztrebek|iztrebkov]] in [[črevesni plin|črevesnih plinov]]. Torej energija, ki na zemljo prihaja v obliki sončne energije, se preko rastlin, ki so jo absorbirale, pretaka skozi ekosistem in se na koncu oddaja kot toplota nazaj v ozračje. == Vir == Hluszyk, Halina,et.al., > Slovar ekologije <, DZS, Ljubljana, 1998 [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Energija]] 1q3masnjq6f3anig35f9a9fvv709eph 0 233564 6752162 6718590 2026-09-17T16:49:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Provinca ali ozemlje Kanade | Name = Nova Škotska | Name_gen = Nove Škotske | AlternateName = ''Nova Scotia (izvirno)''<br />''Alba Nuadh (gelsko)''<br />''Nouvelle-Écosse (francosko)'' | Fullname = | EntityAdjective = novoškotski | Flag = Flag of Nova Scotia.svg | CoatOfArms =Coat_of_arms_of_Nova_Scotia.svg | Map = Nova Scotia in Canada 2.svg | Label_map = no | Motto = ''Munit Haec et Altera Vincit''<br />''([[latinščina|latinsko]]: Eden brani, drugi osvaja.)'' | OfficialLang = [[angleščina]]<br />regionalna jezika: [[škotska gelščina|gelščina]], [[francoščina]] | Capital = [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] | LargestCity = [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] | Premier = Tim Houston | PremierParty = PC | Viceroy = Arthur Joseph LeBlanc | ViceroyType = podkralj | area_footnotes = <ref>[http://www40.statcan.gc.ca/l01/cst01/phys01-eng.htm Statistics Canada: Land and freshwater area, by province and territory] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524063547/http://www40.statcan.gc.ca/l01/cst01/phys01-eng.htm |date=2011-05-24 }} {{ikona en}}, pridobljeno 27.1.2010.</ref> | TotalArea_km2 = 55.284 km² | LandArea_km2 = 53.338 km² | WaterArea_km2 = 1946 km² | PercentWater = 0,6 | PopulationRank = 7 | population_footnotes = <ref name=StatCan2021>{{navedi splet |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000101 |title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories |publisher=Statistics Canada |date=9 February 2022 |access-date=9 February 2022 |url-status=live |archive-date=9 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209134802/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000101}}</ref> | Population = 969.383 | PopulationYear = 2021 (štetje) | population_est = 1.091.857<!-- Latest StatCan quarterly estimate only. --> | pop_est_as_of = 2025 (ocena) | pop_est_ref = <ref>{{navedi splet |date=December 17, 2025 |title=Population estimates, quarterly |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=1710000901 |access-date=December 17, 2025 |publisher=Statistics Canada |archive-url=https://web.archive.org/web/20251217211652/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=1710000901 |archive-date=December 17, 2025 |url-status=live}}</ref> | DensityRank = | Density_km2 = 17,61 preb./km² | GDP_year = 2020 | GDP_total = CAD 46,849&nbsp;mrd<ref name=GDP2020>{{navedi splet |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=3610022201 |title=Gross domestic product, expenditure-based, provincial and territorial, annual (x 1,000,000) |publisher=Statistics Canada |date=9 November 2021 |access-date=8 May 2022 |archive-date=23 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220423203300/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=3610022201 |url-status=live}}</ref> | GDP_rank = 7. | GDP_per_capita = CAD 52.390 | GDP_per_capita_rank = 12 | AdmittanceOrder = 1 | AdmittanceDate = 1. julij 1867 | TimeZone = UTC-4 | HouseSeats = 11 | SenateSeats = 10 | ISOCode = CA-NS | PostalAbbreviation = NS | PostalCodePrefix = B | AreaRank = 12 | Website = {{URL|https://novascotia.ca/|novascotia.ca}} | Flower = [[Epigaea repens]] | Tree = [[Picea rubens]] | Bird = [[Ribji orel]] }} '''Nova Škotska''' ({{langx|fr|Nouvelle-Écosse}} {{IPA|fr|nuvɛl ekɔs|}}; {{Langx|gd|Alba Nuadh|lit=Nova Škotska}}) je [[Province in ozemlja Kanade|provinca]] na jugovzhodni obali [[Kanada|Kanade]]. Z ocenjenim prebivalstvom več kot milijon ljudi leta 2025 je Nova Škotska najbolj naseljena provinca v atlantski Kanadi. Nova Škotska je tudi druga najbolj gosto poseljena provinca v Kanadi in druga najmanjša provinca po površini.<ref name="2016census">{{navedi splet |date=8 February 2017 |title=Census Profile, 2016 Census - Nova Scotia [Province] and Canada [Country] |url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=12&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=nova%20scotia&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&TABID=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225002914/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=12&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=nova%20scotia&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&TABID=1 | archive-date=25 February 2021 |access-date=8 February 2017 |publisher=Statistics Canada}}</ref> Provinca obsega [[polotok Nova Škotska]] in otok [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]] ter 3800 drugih obalnih otokov. Provinco s preostalo Kanado povezuje [[Chignectojska ožina]], na kateri je edina kopenska meja province z [[New Brunswick]]om. Glavno in največje mesto Nove Škotske je [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]], kjer je, po popisu prebivalstva leta 2021, živelo več kot 45 % prebivalstva province. Halifax je dvanajsto največje [[metropolitansko območje]] po popisu prebivalstva v Kanadi,<ref>{{navedi splet |last1=Beck |first1=J. Murray |author-link= |date=7 April 2009 |title=Nova Scotia |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/nova-scotia |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211106020100/https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/nova-scotia |archive-date=6 November 2021 |access-date=4 March 2020 |website=The Canadian Encyclopedia}}</ref> največja občina v atlantski Kanadi in druga največja obalna občina v Kanadi po Vancouvru. Pred prihodom evropskih [[kolonizacija|kolonizatorjev]] je na območju današnje Nove Škotske živelo [[Ameriški staroselci|staroselsko]] ljudstvo [[Miꞌkmaqi]]. Prvi evropski naseljenci so bili Francozi, ki so ozemlje poimenovali [[Akadija]] in leta 1604 ustanovili prvo stalno evropsko naselbino severno od [[Florida|Floride]], [[Port Royal, Nova Škotska|Port Royal]]. Škoti, Angleži in nato Britanci so se več kot stoletje pozneje večkrat borili proti Franciji za ozemlje, ki so ga od nje dobili z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]] leta 1713, ki je končal [[Španska nasledstvena vojna|špansko nasledstveno vojno]]. Port Royal se je preimenoval v Annapolis Royal, naselje pa je bilo glavno mesto Nove Škotske do ustanovitve Halifaxa leta 1749. V naslednjih letih so Britanci začeli naseljevati 'tuje protestante' v regiji in množično deportirati francosko govoreče Akadijce. Med [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriško revolucionarno vojno]] (1775–1783) se je v Novi Škotski naselilo na tisoče lojalistov. Leta 1848 je Nova Škotska postala prva britanska kolonija, ki je dosegla odgovorno vlado. Julija 1867 se je Nova Škotska pridružila Konfederaciji skupaj z Novim Brunswickom in provinco Kanada (danes Ontario in Quebec) ter tako oblikovala Dominion Kanada (danes samo "Kanada"). Ime je dobila po [[Škotska|Škotski]] in potomci škotskih priseljencev so še danes največja etnična skupina v provinci. == Etimologija == Nova Škotska je latinski izraz za »Nova Škotska« in je priznano kanadsko angleško ime za provinco.<ref>{{navedi splet |date=2025 |title=Origin of the names of Canada and its provinces and territories |url=https://natural-resources.canada.ca/maps-tools-publications/maps/geographical-names-canada/origin-names-canada-its-provinces-territories |website=Geographical names in Canada |location=Ottawa |publisher=Natural Resources Canada |access-date=26 November 2025}}</ref> Tik preden je prejela to ime, se je imenovala Nova Francia. Nova Škotska se na nekaterih starejših zemljevidih ​​pojavlja tudi kot Nova Kaledonija.<ref name="brown">{{cite wikisource |last=Brown |first=Thomas J. |year=1922 |title=Place-Names of the Province of Nova Scotia |location=Halifax, N.S. |publisher=Royal Print & Litho |page=106 |wslink=Place-Names_of_the_Province_of_Nova_Scotia/N |anchor=Nova_Scotia}}</ref> V kanadski francoščini in kanadski gelščini se provinca neposredno prevaja kot »Nova Škotska« ({{Langx|link=no|fr|Nouvelle-Écosse}}; Gaelic: {{lang|gd|Alba Nuadh}}). Na splošno romanski in slovanski jeziki uporabljajo prevode besede »Nova Škotska« v svoj jezik, medtem ko večina drugih jezikov uporablja transliteracije latinskega (ki je enako angleškemu) imena, vključno z maternim jezikom Mi'kmaq (No'pa Sko'sia). Provinca je bila prvič imenovana v kraljevi listini iz leta 1621, ki je siru Williamu Alexandru podelila pravico do naselitve ozemelj kot škotske kolonije, vključno s sodobno Novo Škotsko, otokom Cape Breton, [[Otok princa Edvarda|otokom princa Edvarda]], New Brunswickom in polotokom Gaspé.<ref name="royalcharter">{{navedi knjigo |title=Nova Scotia: The Royal Charter of 1621 to Sir William Alexander |url=https://www.fadedpage.com/showbook.php?pid=20110202 |year=1922 |publisher=University of Toronto Press (Reprinted from the Transactions of the Royal Canadian Institute, Vol. XIV, Part 1) |location=Toronto |access-date=7 April 2018 |archive-date=8 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408073335/https://www.fadedpage.com/showbook.php?pid=20110202 |url-status=live}}</ref> == Zgodovina == [[File:Mi'kmaq people at Tufts Cove, Nova Scotia, Canada, ca. 1871.jpg|thumb|''Družina Mi'kmaq v Tuft's Coveu'', 1871. Mi'kmaqi so naseljevali Novo Škotsko, ko so prispeli prvi Evropejci.]] Nova Škotska vključuje regijo Mi'kmaq naroda Mi'kma'ki (mi'gama'gi), katerega ozemlje se razteza čez pomorske otoke, dele [[Maine]], [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] in polotok Gaspé. Ljudstvo Mi'kmaq je del velike algonkinske jezikovne družine in je naseljevalo Novo Škotsko v času, ko so prispeli prvi evropski kolonisti.<ref>{{navedi splet |url=https://museum.novascotia.ca/sites/default/files/inline/documents/mikmaq1.pdf |title=Info Sheet – The Mi'kmaq |work=museum.novascotia.ca |access-date=2 July 2019 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122213253/https://museum.novascotia.ca/sites/default/files/inline/documents/mikmaq1.pdf |url-status=live}}</ref> Raziskava, objavljena leta 1871, in delo Silasa Tertiusa Randa iz leta 1894 sta pokazali, da so nekateri Mi'kmaqi verjeli, da so se izselili z zahoda in nato živeli skupaj s Kwēdĕchki, prvotnimi prebivalci.<ref name="Elder_1871">{{cite journal |last=Elder |first=William |title=The Aborigines of Nova Scotia |journal=The North American Review |url=https://archive.org/details/jstor-25109587/ |volume=112 |issue=230 |date=1871 |page=3 |jstor=25109587}}</ref><ref name="Rand_1894">{{navedi knjigo |last=Rand |first=Silas Tertius |author-link= |title=Legends of the Micmacs |url=https://archive.org/details/cihm_12305/ |publisher=Longman, Green, and Co. |date=1894 |location=New York and London |page=206}}</ref> Glede na ta poročila sta se plemeni zapletli v vojno, ki je trajala "mnoga leta" in je vključevala »pokol moških, žensk in otrok ter mučenje ujetnikov«, ter končno premestitev Kwēdĕchkov s strani zmagovitih Mi'kmaqov. === Evropska naselbina === Prvi Evropejci, ki so naselili to območje, so bili Francozi, ki so leta 1604 odpluli v kotlino Annapolis, a so se namesto tega odločili za naselitev na otoku Saint Croix v Mainu. Naslednje leto so opustili naselbino v Mainu in leta 1605 ustanovili naselbino v Port Royalu, ki je zrasla v današnji Annapolis Royal. To je bila prva stalna evropska naselbina na območju, ki je kasneje postalo Kanada. Naselbina je bila v okrožju Mi'kmaw v Kespukwitku in je bila ustanovna naselbina območja, ki je kasneje postalo Acadia.<ref name="Morton1999">{{navedi knjigo |first=Desmond |last=Morton |title=Canada: A Millennium Portrait |url=https://books.google.com/books?id=GOxGQZg0KtoC&pg=PT19 |date=30 November 1999 |publisher=Dundurn |isbn=978-1-4597-1085-6 |page=19 |access-date=31 October 2015 |archive-date=18 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170118083129/https://books.google.com/books?id=GOxGQZg0KtoC&pg=PT19 |url-status=live}}</ref><ref>[http://www.gov.ns.ca/nsarm/virtual/acadian/ Nova Scotia Archives – An Acadian Parish Remembered] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20130116002459/http://www.gov.ns.ca/nsarm/virtual/acadian/ |date=16 January 2013 }}. Gov.ns.ca (1 December 2009). Retrieved 12 July 2013.</ref> Leta 1621 je kralj [[Jakob VI. Škotski]] podelil listino, ki je omogočila ustanovitev škotske kolonije v Severni Ameriki. Listina, ki jo je podelil kralj, je zajemala območje pomorskih provinc in polotoka Gaspé, medtem ko so Francozi zahtevali ozemlje v Akadiji. Listina je siru Williamu Alexandru, škotskemu plemiču, podelila pooblastila za vzpostavitev sistema vlade, polne pravice do ribolova in mineralov ter pooblastilo za izvrševanje zakona v novi koloniji. Škotska kolonija je bila ustanovljena leta 1629 po prihodu približno sedemdesetih Škotov, ki so se naselili na območju, znanem kot ''Nova Škotska''.<ref>{{navedi splet |last1=Parks Canada Agency |first1=Government of Canada |title=Site history |url=https://parks.canada.ca/lhn-nhs/ns/fortanne/culture/charles-fort/histoire-history |website=parks.canada.ca |access-date=7 December 2024 |date=24 November 2022}}</ref> ''Novo Škotsko'' so Francozi zavzeli leta 1632, Škoti, ki so kolonizirali območje, pa so se morali po francoski okupaciji vrniti na Škotsko. Po daljšem obdobju sprememb med Francozi in Britanci se je Nova Škotska sčasoma vrnila Britancem (ki so po Pogodbi o uniji takrat vključevali Škotsko kot eno od držav Združenega kraljestva). Posledično so mnogi Škoti izkoristili priložnost, da se ponovno naselijo v Novi Škotski.<ref>{{navedi splet |title=The Colonisation of Nova Scotia |url=https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofScotland/The-Colonisation-of-Nova-Scotia/ |website=Historic UK |access-date=7 December 2024}}</ref> Vojne so bile v Novi Škotski v 17. in 18. stoletju pogoste. V prvih 80 letih življenja Francozov in Akadijcev v Novi Škotski se je zgodilo devet večjih vojaških spopadov med Angleži, Nizozemci, Francozi in Mi'kmaki, ki so se borili za posest območja. Ti spopadi so se zgodili pri Port Royalu, Saint Johnu, Cap de Sable (današnji Pubnico do Port La Tour, Nova Škotska), Jemsegu (1674 in 1758) in Baleinu (1629). Akadijska državljanska vojna je trajala od leta 1640 do 1645. Začenši z vojno kralja Viljema leta 1688, se je med Angleži in Francozi odvijala serija šestih vojn, pri čemer je bila Nova Škotska stalno prizorišče spopadov med obema silama. ==== 18. stoletje ==== [[File:EvacutionOfPortRoyal1710byCWJefferys.png|thumb|Francoske sile se umikajo iz Port-Royala po porazu s strani Britancev leta 1710]] Sovražnosti med Anglijo in Francijo v Severni Ameriki so se nadaljevale od leta 1702 do 1713, znane kot ''[[vojna kraljice Ane]]''. Obleganje Port Royala se je zgodilo leta 1710, s čimer se je končala francoska oblast v polotoku Akadija. Kasnejši podpis Utrechtske pogodbe leta 1713 je formalno priznal britansko oblast v regiji, hkrati pa vrnil otok Cape Breton (''Île Royale'') in otok princa Edvarda (''Île Saint-Jean'') Francozom. Kljub britanski osvojitvi Akadije leta 1710 je Nova Škotska ostala pretežno pod okupacijo katoliških Akadijcev in Mi'kmakov, ki so omejili britanske sile na Annapolis in Canso. Današnji New Brunswick je bil del francoske kolonije Akadija. Takoj po zavzetju Port Royala leta 1710 je Francis Nicholson napovedal, da se bo v čast [[Ana Britanska|kraljice Ane]] preimenoval v Annapolis Royal. Zaradi vojne očeta Raleja (1722–1725) so Mi'kmaqi leta 1725 podpisali vrsto pogodb z Britanci. Mi'kmaqi so podpisali pogodbo o podreditvi britanski kroni.<ref>{{navedi splet |title=Mascarene's Treaty of 1725 |url=http://www.stmarysfirstnation.com/consult/Treaty1.pdf |access-date=15 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010214841/http://www.stmarysfirstnation.com/consult/Treaty1.pdf |archive-date=10 October 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Mascarene's Treaty of 1725 |url=https://www.apcfnc.ca/images/uploads/mascarenestreaty.pdf |access-date=20 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719200134/https://www.apcfnc.ca/images/uploads/mascarenestreaty.pdf |archive-date=19 July 2019 |url-status=dead}}</ref> Vendar pa se je konflikt med Akadijci, Mi'kmaqi, Francozi in Britanci nadaljeval v naslednjih desetletjih z [[Vojna kralja Jurija|vojno kralja Jurija]] (1744–1748). Vojna očeta Le Loutra (1749–1755) se je začela, ko je 21. junija 1749 Edward Cornwallis s 13 transportnimi ladjami prispel v Halifax.<ref>Grenier, John. ''The Far Reaches of Empire. War in Nova Scotia, 1710–1760.'' Norman: University of Oklahoma Press, 2008</ref><ref>Thomas Beamish Akins. ''History of Halifax,'' Brookhouse Press. 1895. (2002 edition), p. 7</ref> Splošno sodišče, ki sta ga sestavljala guverner in svet, je bilo takrat najvišje sodišče v koloniji. Jonathan Belcher je bil 21. oktobra 1754 prisežen kot vrhovni sodnik vrhovnega sodišča Nove Škotske. Prva zakonodajna skupščina v Halifaxu pod guvernerjem Charlesom Lawrenceom se je sestala 2. oktobra 1758. Med [[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijansko vojno]] 1754–1763 (severnoameriško prizorišče [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]]) so Britanci deportirali Akadijce in rekrutirali plantažnike iz Nove Anglije, da bi naselili kolonijo. 75-letno obdobje vojne se je končalo s Halifaxškimi pogodbami med Britanci in Mi'kmaki (1761). Po vojni se je nekaterim Akadijcem dovolila vrnitev. [[File:Deportation Grand-Pré.jpg|thumb|upright=1.35|Izgon Akadijcev v Grand-Préju. Med letoma 1755 in 1764 je bilo iz regije izgnanih več kot 80 odstotkov akadskega prebivalstva.]] Leta 1763 je večina Akadijce (otok Cape Breton, otok St. John's (danes Otok princa Edvarda) in New Brunswick) postala del Nove Škotske. Leta 1765 je bila ustanovljena grofija Sunbury. To je vključevalo ozemlje današnjega New Brunswicka in vzhodne Maine vse do reke Penobscot. Leta 1769 je otok St. John's postal ločena kolonija.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Prince Edward Island {{!}} History, Population, & Facts |url=https://www.britannica.com/place/Prince-Edward-Island |access-date=5 February 2022 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |language=en |archive-date=22 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211222154921/https://www.britannica.com/place/Prince-Edward-Island |url-status=live}}</ref> Ameriška revolucija (1775–1783) je imela pomemben vpliv na oblikovanje Nove Škotske, saj je kolonija sprva kazala ambivalentnost glede tega, ali naj se pridruži revoluciji; upor je izbruhnil v [[Bitka pri Fort Cumberlandu|bitki pri utrdbi Cumberland]] (1776) in ob [[Odprava na reko St. John|\obleganju Saint Johna]] (1777). Med vojno so ameriški zasebniki opustošili pomorsko gospodarstvo z ujetjem ladij in plenjenjem skoraj vseh skupnosti zunaj Halifaxa. Ti ameriški napadi so odtujili številne simpatične ali nevtralne Novoškotske, da so podprli Britance. Do konca vojne je Nova Škotska opremila številne zasebne ladje za napad na ameriško ladjo. Britanske vojaške sile s sedežem v Halifaxu so uspele preprečiti ameriško okupacijo Nove Škotske, čeprav [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeva mornarica]] ni uspela vzpostaviti pomorske prevlade v regiji. Medtem ko so Britanci v bitkah, kot je pomorska [[bitka pri Halifaxu (1782)]], ujeli veliko ameriških zasebnikov, so se številni nadaljevali z napadi na ladje in naselja vse do zadnjih mesecev vojne. Kraljeva mornarica se je borila za vzdrževanje britanskih oskrbovalnih linij in branila britanske konvoje pred ameriškimi in francoskimi napadi, kot v hudi bitki za konvoje, [[Pomorska bitka pri Cape Bretonu|pomorski bitki pri Cape Bretonu]] (1781). [[File:AricanNovaScotianByCaptain William Booth1788.png|thumb|left|Črni lojalistični sekač lesa v Shelburnu v Novi Škotski leta 1788]] Potem ko so Američani in njihovi francoski zavezniki leta 1781 zmagali v [[Bitka pri Yorktownu|obleganju Yorktowna]], se je v Novi Škotski naselilo približno 33.000 [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalistov]], kraljevih lojalnih Američanov, ki so jim za imenom dovolili dodati ''Združeni lojalisti imperija'', od tega 14.000 v tistem, kar je postalo New Brunswick, na zemljiščih, ki jih je krona podelila kot nadomestilo za njihove izgube. Britanska uprava je leta 1784 razdelila Novo Škotsko in odcepila Cape Breton in New Brunswick. Izselitev lojalistov je ustvarila nove skupnosti po Novi Škotski, vključno s Shelburnom, ki je za kratek čas postal eno večjih britanskih naselij v Severni Ameriki, in Novi Škotski prinesla dodaten kapital in znanje. Migracija je povzročila politične napetosti med voditelji lojalistov in voditelji obstoječega naselja plantažnikov Nove Anglije. Priliv lojalistov je tudi 2000 ljudstva Mi'kmaq iz Nove Škotske potisnil na obrobje, saj so lojalistične zemljiške dodelitve posegle v slabo opredeljena domorodna ozemlja. Kot del migracije lojalistov je prispelo približno 3000 črnih lojalistov; ustanovili so največje svobodno črnsko naselje v Severni Ameriki v Birchtownu blizu Shelburna. V neoznačenih grobovih na starem pokopališču v Halifaxu je pokopanih več črnih lojalistov. Številne skupnosti v Novi Škotski so naselili britanski polki, ki so se borili v vojni. Leta 1786, med mandatom generalpolkovnika Johna Parra kot guvernerja, je kolonija Nova Škotska preimenovala v provinco Nova Škotska, prebivalstvo pa je pridobilo višjo stopnjo avtonomije in samouprave. ==== 19. stoletje ==== [[File:John Christian Schetky, H.M.S. Shannon Leading Her Prize the American Frigate Chesapeake into Halifax Harbour (c. 1830) (cropped).jpg|thumb|HMS ''Shannon'' vodi ujeto ladjo USS ''Chesapeake'' v Halifax med vojno leta 1812]] Med [[Vojna leta 1812|vojno leta 1812]] je prispevek Nove Škotske k britanskim vojnim prizadevanjem vključeval nakup ali gradnjo različnih zasebnih ladij za napad na ameriška plovila.<ref>{{navedi knjigo |last=Boileau |first=John |title=Half-Hearted Enemies: Nova Scotia, New England and the War of 1812 |url=https://archive.org/details/halfheartedenemi0000boil |location=Halifax |publisher=Formac Publishing |year=2005 |page=[https://archive.org/details/halfheartedenemi0000boil/page/52 53] |isbn=9780887806575}}</ref> Morda najbolj dramatičen trenutek v vojni za Novo Škotsko se je zgodil, ko je HMS ''Shannon'' leta 1813 pospremila ujeto ameriško fregato USS ''Chesapeake'' v pristanišče Halifax. Mnogi ameriški ujetniki so bili zadržani na Deadman's Islandu. Nova Škotska je postala prva kolonija v britanski Severni Ameriki in v Britanskem imperiju, ki je januarja in februarja 1848 dosegla odgovorno vlado in postala samoupravna s prizadevanji Josepha Howeja.<ref>{{navedi knjigo |title=Joseph Howe: The Briton Becomes Canadian, 1848–1873 |last=Beck |first=James Murray |author-link=|year=1982 |volume=2 |location=Kingston & Montreal |publisher=McGill-Queen's University Press |isbn=0-7735-0388-9}}</ref> Nova Škotska je leta 1758 vzpostavila predstavniško vlado, dosežek, ki so ga kasneje obeležili z gradnjo stolpa Dingle leta 1908. Prebivalci Nove Škotske so se borili v [[krimska vojna|krimski vojni]] 1853–1856.<ref name="MagocsiOntario1999poiujm">{{navedi knjigo |editor-last=Magocsi |editor-first=Paul R. |title=Encyclopedia of Canada's Peoples |url=https://archive.org/details/encyclopediaofca0000unse_q5r1 |year=1999 |publisher=Multicultural History Society of Ontario |isbn=978-0-8020-2938-6 |page=[https://archive.org/details/encyclopediaofca0000unse_q5r1/page/164 165]}}</ref> Spomenik Welsford-Parker iz leta 1860 v Halifaxu je drugi najstarejši vojni spomenik v Kanadi in edini spomenik krimske vojne v Severni Ameriki. Spominja na [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)|obleganje Sevastopola]] v letih 1854–1855. [[File:Inauguration of the Welsford-Parker Monument, Halifax, Nova Scotia, Canada, 17 July 1860 - restored.jpg|thumb|Otvoritev spomenika v Sevastopolu leta 1860. Spomenik je bil zgrajen v čast Novo Škotom, ki so se borili v krimski vojni.]] Na tisoče Novo Škotov se je borilo v [[Ameriška državljanska vojna|ameriški državljanski vojni]] (1861–1865), predvsem v imenu Severa.<ref name="Marquis, Greg 1998">Marquis, Greg. ''In Armageddon's Shadow: The Civil War and Canada's Maritime Provinces''. McGill-Queen's University Press. 1998.</ref> Britanski imperij (vključno z Novo Škotsko) se je v konfliktu razglasil za nevtralnega. Posledično je Britanija (in Nova Škotska) še naprej trgovala tako z Jugom kot s Severom. Gospodarstvo Nove Škotske je med državljansko vojno doživelo razcvet. === Zgodovina po konfederaciji === [[File:Bluenose sailing 1921.jpg|thumb|left|''Bluenose'' leta 1921. Dirkalna ladja je postala pokrajinski simbol Nove Škotske v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.]] Kmalu po ameriški državljanski vojni je prokanadski konfederacijski premier Charles Tupper 1. julija 1867 Novo Škotsko popeljal v Kanadsko konfederacijo, skupaj z New Brunswickom in provinco Kanada.<ref>{{cite DCB |first=Phillip |last=Buckner |title=TUPPER, Sir CHARLES |url=http://www.biographi.ca/en/bio/tupper_charles_14E.html |volume=14 |access-date=March 31, 2025}}</ref> Protikonfederacijsko stranko je vodil Joseph Howe. Skoraj tri mesece pozneje, na volitvah 18. septembra 1867, je protikonfederacijska stranka osvojila 18 od 19 zveznih sedežev in 36 od 38 sedežev v provincialni zakonodaji. V 19. stoletju so se v Novi Škotski razvila številna podjetja, ki so postala vsekanadskega in mednarodnega pomena: Starr Manufacturing Company (prvi proizvajalec drsalk v Kanadi), Bank of Nova Scotia, Cunard Line, pivovarna Alexander Keith's, Morse's Tea Company (prvo čajno podjetje v Kanadi) in druga. Nova Škotska je v drugi polovici 19. stoletja postala vodilna v svetu tako pri gradnji kot pri lastništvu lesenih jadrnic. Nova Škotska je dala mednarodno priznana ladjedelničarja Donalda McKaya in Williama Dawsona Lawrencea. Slava, ki jo je Nova Škotska dosegla s strani jadralcev, je bila zagotovljena leta 1895, ko je Joshua Slocum postal prvi človek, ki je sam objadral svet. Mednarodna pozornost se je nadaljevala tudi v naslednjem stoletju s številnimi dirkaškimi zmagami škune ''Bluenose''. Nova Škotska je bila tudi rojstni kraj in dom Samuela Cunarda, britanskega ladjarskega magnata (rojenega v Halifaxu v Novi Škotski), ki je ustanovil linijo Cunard. Decembra 1917 je v [[Eksplozija v Halifaxu (1917)|eksploziji v Halifaxu]], ki je bila takrat največja eksplozija, ki jo je povzročil človek, umrlo najmanj 1782 ljudi.<ref>{{navedi knjigo |last=Knauer|first=Kelly|title= Time: Disasters that Shook the World |url=https://archive.org/details/disastersthatsho0000unse|publisher= Time Home Entertainment |year=2012 |isbn=978-1-60320-247-3}}</ref> Aprila 2004 je zakonodajni organ Nove Škotske sprejel resolucijo, v kateri je vlado [[Otoki Turks in Caicos|otokov Turks in Caicos]] izrecno pozval, naj preuči možnost pridružitve Kanadi kot del te province.<ref>{{navedi splet |date=22 April 2004 |title=N.S. votes to invite Turks and Caicos to join it |url=https://www.cbc.ca/news/canada/n-s-votes-to-invite-turks-and-caicos-to-join-it-1.465836 |website=CBC News |access-date=21 February 2024 |archive-date=24 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240224003525/https://www.cbc.ca/news/canada/n-s-votes-to-invite-turks-and-caicos-to-join-it-1.465836 |url-status=live}}</ref> Aprila 2020 je moški po provinci zagrešil morilski pohod, ki je postal najsmrtonosnejši v zgodovini Kanade.<ref>{{navedi splet |url=https://apnews.com/7c9a33ae52420e0ddbfb5275898a7e79 |title=Gunman kills 16 in rampage, deadliest in Canadian history |date=19 April 2020 |first=Rob |last=Gillies |publisher=Associated Press |access-date=22 April 2020 |archive-date=19 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419202425/https://apnews.com/7c9a33ae52420e0ddbfb5275898a7e79 |url-status=live}}</ref> == Geografija == [[File:Novascotia topo.png|thumb|left|Topografski zemljevid Nove Škotske]] Nova Škotska je druga najmanjša kanadska provinca po površini, takoj za otokom princa Edvarda. Obdajajo jo štiri večja vodna telesa: [[zaliv sv. Lovrenca]] na severu, [[zaliv Fundy]] na zahodu, [[zaliv Maine]] na jugozahodu in [[Atlantski ocean]] na vzhodu. Celinski del province je [[polotok Nova Škotska]] in vključuje številne [[zaliv]]e in [[estuarij]]e. Nobeno mesto v Novi Škotski ni oddaljeno več kot 67 km od oceana.<ref>{{navedi knjigo |title=O Canada |url=https://archive.org/details/ocanada00harr_0 |first=Ted |last=Harrison |publisher=Ticknor & Fields |year=1993 |author-link=}}</ref> Otok Cape Breton, velik otok severovzhodno od celinske Nove Škotske, je prav tako del province, prav tako otok Sable, majhen otok, znan po tem, da je prizorišče brodolomov na morju, približno 175 km od južne obale province. Nova Škotska ima veliko starodavnih kamnitih formacij s [[fosil]]i. Te formacije so še posebej bogate na obalah zaliva Fundy. Plaža Blue Beach blizu Hantsporta, fosilne pečine Joggins, na obali zaliva Fundy, je dala obilo fosilov iz karbonske dobe. Wasson's Bluff, blizu mesta Parrsboro, je dal fosile iz triasne in jurske dobe. Najvišja točka je White Hill na 533 m nadmorske višine, ki se nahaja med višavjem Cape Breton na skrajnem severu province. [[File:Nova Scotia Köppen.svg|thumb|Köppnova podnebna karta Nove Škotske]] Nova Škotska leži vzdolž 45. severnega vzporednika, torej na sredini med ekvatorjem in severnim tečajem. V provinci je 5400 jezer.<ref>{{Cite journal |year=2016 |title=Gaspe, Canada |journal=Princess Explorations Café (Powered by the New York Times)}}</ref> === Podnebje === Nova Škotska leži v srednje zmernem pasu in čeprav je provinca skoraj obdana z vodo, je podnebje bližje celinskemu podnebju kot morskemu. Zimske in poletne temperaturne ekstreme celinskega podnebja blaži ocean. Zime so dovolj hladne, da jih lahko uvrstimo med celinske – še vedno so bližje ledišču kot celinska območja na zahodu.<ref name=ECclimate>{{navedi splet |url=http://atlantic-web1.ns.ec.gc.ca/climatecentre/default.asp?lang=En&n=61405176-1 |title=The Climate of Nova Scotia |work=The Climates of Canada |publisher=Environment Canada |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100419024000/http://atlantic-web1.ns.ec.gc.ca/climatecentre/default.asp?lang=En&n=61405176-1 |archive-date=19 April 2010}}</ref> Podnebje Nove Škotske je v marsičem podobno osrednji obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v severni Evropi, le bolj vlažno in snežno. To drži, čeprav je Nova Škotska približno petnajst vzporednikov južneje. Območja, ki niso na atlantski obali, imajo toplejša poletja, ki so bolj značilna za celinska območja, zimske najnižje temperature pa so nekoliko hladnejše. 12. avgusta 2020 je skupnost Grand Étang zabeležila nočno najnižjo temperaturo 23,3 °C.<ref>{{navedi splet |url=https://climate.weather.gc.ca/climate_data/daily_data_e.html?StationID=10792&timeframe=2&StartYear=1840&EndYear=2021&Day=15&Year=2020&Month=8# |title=Daily Data Report for August 2020: Grand Etang, Nova Scotia |date=31 October 2011 |publisher=Government of Canada |access-date=14 July 2021 |url-status=live |archive-date=14 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210814233610/https://climate.weather.gc.ca/climate_data/daily_data_e.html?StationID=10792&timeframe=2&StartYear=1840&EndYear=2021&Day=15&Year=2020&Month=8}}</ref> == Upravna delitev == [[File:Nova Scotia counties 2015.png|thumb|upright=1.35|Zemljevid 18 zgodovinskih okrožij Nove Škotske po njihovi trenutni organizaciji ali občinskem statusu]] Upravljanje na občinski ravni zagotavlja 50 občin, ki so tri vrste: regionalne občine, mesta in okrožne občine. Vasi lahko obstajajo znotraj občin, z omejeno oblastjo in izvoljenim svetom. Nova Škotska je razdeljena na 18 okrožij. 9 od zgodovinskih 18 okrožij ohranja vlado na ravni okrožja, medtem ko ostale upravljajo regionalne ali okrožne občine. Regionalne občine so enako velike kot meje z zgodovinskim okrožjem, medtem ko so zgodovinska okrožja, ki jih upravljajo okrožne občine, razdeljena na dve okrožni občini. Kljub temu Statistični urad Kanade uporablja vsa okrožja Nove Škotske za namene izvajanja popisa in predstavitve svojih podatkov, prebivalci Nove Škotske pa jih v vsakdanjem jeziku še vedno uporabljajo kot geografske identifikatorje. Regionalna občina Halifax je glavno in največja občina Nove Škotske po številu prebivalcev, saj ima 403.131 prebivalcev, kar predstavlja 44 % celotnega prebivalstva province, in ima površino 5490,35 km².<ref name=2016StatCanNS>{{navedi splet |url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=302&SR=1&S=86&O=A&RPP=9999&PR=12 |title=Population and dwelling counts, for Canada, provinces and territories, and census subdivisions (municipalities), 2016 and 2011 censuses – 100% data (Nova Scotia) |publisher=Statistics Canada |date=8 February 2017 |access-date=11 February 2017 |archive-date=12 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170212091116/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=302&SR=1&S=86&O=A&RPP=9999&PR=12 |url-status=live}}</ref> Obstaja 26 mest, devet okrožnih občin in 12 okrajnih občin. == Demografija == Geografsko je Nova Škotska druga najmanjša provinca v Kanadi s površino 52.824,71 km². Aprila 2024 je imela 1.072.545 prebivalcev.<ref>{{navedi splet |title=Nova Scotia Quarterly Population Estimates as of April 1, 2024, Nova Scotia Finance and Treasury Board|url=https://novascotia.ca/finance/statistics/news.asp?id=20027 |website=Government of Nova Scotia |access-date=6 March 2025 |date=1 April 2024}}</ref> Glede na kanadski popis prebivalstva iz leta 2016 je največja etnična skupina v Novi Škotski Škoti (30,0 %), sledijo jim Angleži (28,9 %), Irci (21,6 %), Francozi (16,5 %), Nemci (10,7 %), Prvi narodi (5,4 %), Nizozemci (3,5 %), Metisi (2,9 %) in Akadijci (2,6 %). 42,6 % anketirancev se je opredelilo kot "Kanadčani". === Jezik === Po kanadskem popisu prebivalstva leta 2021 je bilo deset najpogosteje govorjenih jezikov v provinci [[angleščina]] (951.945 ali 99,59 %), [[francoščina]] (99.300 ali 10,39 %), [[arabščina]] (11.745 ali 1,23 %), [[hindijščina]] (10.115 ali 1,06 %), [[španščina]] (8.675 ali 0,91 %), [[mandarinščina]] (8.525 ali 0,89 %), [[pandžabščina]] (6.730 ali 0,7 %), [[nemščina]] (6.665 ali 0,7 %), miꞌkmaq (5.650 ali 0,59 %) in tagalogščina (5.595 ali 0,59 %).<ref name="language2021">{{navedi splet |last=Government of Canada |first=Statistics Canada |date=17 August 2022 |title=Census Profile, 2021 Census of Population Profile table Nova Scotia [Province] |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?LANG=E&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1,4&DGUIDlist=2021A000212&HEADERlist=,15,13,18,12,16,14,17&SearchText=Nova%20Scotia |access-date=17 August 2022 |website=www12.statcan.gc.ca |archive-date=18 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818000838/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?LANG=E&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1,4&DGUIDlist=2021A000212&HEADERlist=,15,13,18,12,16,14,17&SearchText=Nova%20Scotia |url-status=live}}</ref> Vprašanje o znanju jezikov omogoča več odgovorov. Nova Škotska je dom največje skupnosti, ki govori [[Škotska gelščina|škotsko gelščino]] zunaj Škotske, z majhnim številom maternih govorcev v okrožjih Pictou in Antigonish ter na otoku Cape Breton, jezik pa se poučuje v številnih srednjih šolah po vsej provinci. Leta 2018 je vlada uvedla novo gelsko registrsko tablico za vozila, da bi ozavestila o jeziku in pomagala financirati pobude za gelski jezik in kulturo. Ocenili so, da je v provinci 2000 govorcev gelščine.<ref name="plate">{{navedi novice |title=Nova Scotia unveils Gaelic licence plate, as it seeks to expand language |url=https://www.ctvnews.ca/atlantic/article/nova-scotia-unveils-gaelic-licence-plate-as-it-seeks-to-expand-language/ |access-date=2 May 2018 |work=Atlantic CTV News |agency=The Canadian Press |date=1 May 2018 |archive-date=16 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210816082804/https://atlantic.ctvnews.ca/nova-scotia-unveils-gaelic-licence-plate-as-it-seeks-to-expand-language-1.3910559#_gus&_gucid=&_gup=Facebook&_gsc=sEr8tNZ |url-status=live}}</ref> Leta 2022 je vlada Nove Škotske uvedla zakonodajo, ki priznava mi'kmaq kot prvi jezik province, in se zavezala k zaščiti in promociji jezika.<ref>{{navedi splet|url=https://news.novascotia.ca/en/2022/04/07/legislation-enshrines-mikmaq-nova-scotias-first-language |title=Legislation Enshrines Mi'kmaq as Nova Scotia's First Language |date=2022-04-07 |website=Government of Nova Scotia News Releases |author=L'nu [Mi’kmaw] Affairs |quote=Zakonodaja, ki je bila predstavljena danes, 7. aprila, priznava jezik Mi'kmaq kot prvi jezik Nove Škotske in bo podpirala prizadevanja za njegovo ohranitev in promocijo zdaj in za prihodnje generacije. [...] Zakonodaja bo razglašena na datum, o katerem se bosta dogovorila vodstvo Mi'kmaw, in bo začela veljati 1. oktobra, na dan podpisa pogodbe. |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250901122314/https://news.novascotia.ca/en/2022/04/07/legislation-enshrines-mikmaq-nova-scotias-first-language |archive-date=2025-09-01}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Halifax-Dartmouth Ferry Service (21772298471).jpg|thumb|left|Halifax, glavno in največja občina, je gospodarsko središče Nove Škotske.]] BDP Nove Škotske na prebivalca je leta 2016 znašal 44.924 kanadskih dolarjev, kar je bistveno manj od nacionalnega povprečja BDP na prebivalca v višini 57.574 kanadskih dolarjev.[53] Rast BDP je vsaj zadnje desetletje zaostajala za preostalim delom države.<ref>{{navedi splet |title=Gross domestic product, expenditure-based, provincial and territorial, annual (x 1,000,000) |url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=3610022201&pickMembers%5B0%5D=1.4&pickMembers%5B1%5D=2.2 |website=statcan.gc.ca |date=19 November 2012 |access-date=24 September 2019 |archive-date=5 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205025335/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=3610022201 |url-status=live}}</ref> Leta 2017 je bil srednji družinski dohodek v Novi Škotski 85.970 dolarjev, kar je pod nacionalnim povprečjem 92.990 dolarjev; v Halifaxu se številka dvigne na 98.870 dolarjev. Provinca je največji svetovni izvoznik božičnih drevesc, [[jastog]]a, mavca in gozdnih jagod.<ref>{{navedi splet |url=http://www.twrsoft.com/trivia/hist04.htm |title=The Nova Scotian Economy |author=Tower Software |access-date=16 April 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531053941/http://www.twrsoft.com/trivia/hist04.htm |archive-date=31 May 2010 }}</ref> Njena izvozna vrednost rib presega milijardo dolarjev, ribje izdelke pa prejema 90 držav po vsem svetu. Kljub temu uvoz province daleč presega njen izvoz. [[File:Grafton, Nova Scotia.JPG|thumb|Kmetija v Graftonu. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor gospodarstva v dolini Annapolis.]] Tradicionalno gospodarstvo Nove Škotske, ki temelji na virih, se je v zadnjih desetletjih diverzificiralo. Vzpon Nove Škotske kot uspešne jurisdikcije v Severni Ameriki je bil zgodovinsko gledano posledica lahke dostopnosti naravnih virov, zlasti ribjih staležev ob škotskem šelfu. Ribištvo je bilo steber gospodarstva že od njegovega razvoja kot dela Nove Francije v 17. stoletju; vendar je ribištvo zaradi prelova v poznem 20. stoletju utrpelo močan upad. Propad staležev trske in zaprtje tega sektorja sta leta 1992 povzročila izgubo približno 20.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fisherycrisis.com |title=The Starving Ocean |author=Fish in Crisis |access-date=26 April 2007 |archive-date=28 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210928053844/http://www.fisherycrisis.com/ |url-status=live}}</ref> Tudi drugi sektorji v provinci so bili močno prizadeti, zlasti v zadnjih dveh desetletjih: rudarjenje [[premog]]a v Cape Bretonu in severni celinski Novi Škotski je praktično prenehalo, Sydney Steel Corporation, velika jeklarna v Sydneyju, pa se je zaprla v 1990-ih. V zadnjem času je visoka vrednost kanadskega dolarja v primerjavi z ameriškim dolarjem škodovala gozdarski industriji, kar je privedlo do zaprtja dolgo delujoče tovarne celuloze in papirja v bližini Liverpoola. Pomemben sektor je tudi rudarstvo, zlasti mavca in soli ter v manjši meri silicijevega dioksida, šote in barita. Od leta 1991 sta [[nafta]] in [[zemeljski plin]] na morju postala pomemben del gospodarstva, čeprav proizvodnja in prihodki zdaj upadata. [[Kmetijstvo]] ostaja pomemben sektor v provinci, zlasti v dolini Annapolis. Obrambni in vesoljski sektor Nove Škotske ustvari približno 500 milijonov dolarjev prihodkov in vsako leto prispeva približno 1,5 milijarde dolarjev k gospodarstvu province.<ref name = business>Nova Scotia Business Inc. [https://web.archive.org/web/20060516013130/http://www.novascotiabusiness.com/en/home/locate/sectorinfo/defense_aerospace.aspx Defence, Security & Aerospace]. Retrieved 10 October 2008.</ref> Danes je 40 % kanadskih vojaških sredstev v Novi Škotski. Nova Škotska ima četrto največjo filmsko industrijo v Kanadi, ki letno gosti več kot 100 produkcij, od katerih je več kot polovica izdelkov mednarodnih filmskih in televizijskih producentov. Leta 2015 je vlada Nove Škotske odpravila davčne olajšave za filmsko produkcijo v provinci, kar je ogrozilo industrijo, saj večina drugih jurisdikcij še vedno ponuja takšne olajšave. Provinca ima tudi hitro razvijajoč se sektor informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki ga sestavlja več kot 500 podjetij in zaposluje približno 15.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://ttns.gov.ns.ca/en/home/doingbusiness/gettingtoknowus/sectorsnapshots/ict.aspx |title=Information and Communications Technology |author=Trade Team Nova Scotia |access-date=16 April 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706190937/http://ttns.gov.ns.ca/en/home/doingbusiness/gettingtoknowus/sectorsnapshots/ict.aspx |archive-date=6 July 2011 }}</ref> === Turizem === [[File:Cannon at Fort Anne, Annapolis Royal, Nova Scotia (3616131610).jpg|thumb|left|Fort Anne v mestu Annapolis Royal je prvo kanadsko nacionalno zgodovinsko najdišče.]] [[File:Lighthouse DSC01066 - Peggy's Cove Lighthouse (7612052968).jpg|thumb|Svetilnik Peggys Point v zalivu Peggys je turistična atrakcija v provinci.]] Leta 2024 je Novo Škotsko obiskalo več kot 2 milijona nerezidentov. Večina obiskovalcev prihaja iz drugih delov Kanade, največji tuji trg pa so Američani z več kot 172.000 obiski. Ta panoga letno prispeva približno 3,5 milijarde dolarjev k gospodarstvu.<ref>{{navedi splet |title=Tourism Revenues {{!}} Tourism Nova Scotia |url=https://tourismns.ca/tourism-revenues |access-date=2025-06-10 |website=tourismns.ca |archive-date=2025-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250610203443/https://tourismns.ca/tourism-revenues |url-status=dead }}</ref> Komercialni turizem se je začel s prihodom približno 300 obiskovalcev iz Nove Anglije v Annapolis Royal julija 1871. Turistična industrija Nove Škotske predstavlja kulturo, pokrajino in obalo Nove Škotske. Nova Škotska ima veliko muzejev, ki odražajo njeno zgodovino in kulturo, vključno s centrom dediščine Glooscap, [[Pokrajina Grand Pré|nacionalno zgodovinsko območje Grand-Pré]] (Unescova dediščina), pomolom dediščine z ladjo ''Hector'' in centrom za črnsko kulturo Nove Škotske. Drugi muzeji pripovedujejo zgodbo o njeni delovni zgodovini, kot sta Muzej rudarjev Cape Breton in [[Pomorski muzej Atlantika]]. Provinca ima 87 nacionalnih zgodovinskih znamenitosti Kanade, med njimi: Nacionalno zgodovinsko najdišče Port-Royal, [[trdnjava Louisbourg]], Grand-Pré in [[Citadel Hill (Fort George)]] v Halifaxu. [[Fort Anne]], ki se nahaja v zgodovinskem mestu Annapolis Royal, datira iz leta 1629 in je prvo nacionalno zgodovinsko območje v Kanadi. Ena izmed glavnih destinacij, merjeno po številu obiskovalcev, je Peggys Cove, ki ga vsako leto obišče več kot 600.000 turistov. [[Lunenburg]], še ena priljubljena kulturna destinacija, je pristaniško mesto na južni obali, ki je bilo razglašeno za svetovno dediščino Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Ekoturizem igra pomembno vlogo v turistični industriji Nove Škotske, saj v provinci domujeta dva kanadska nacionalna parka, [[narodni park Kejimkujik]] in [[narodni park Cape Breton Highlands]], ter en rezervat: [[narodni park Sable Island]]. Nova Škotska gosti tudi številna druga zavarovana območja na občinski, provinčni in zvezni ravni, ki so priljubljene destinacije za obiskovalce. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|name=Uradna spletna stran vlade Nove Škotske}} {{Kanada}} [[Kategorija:Province in ozemlja Kanade]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1867]] [[Kategorija:Nova Škotska|*]] {{normativna kontrola}} o9wkrbbyg5v569jag0hp401iku8mn4i 0 241553 6752087 6587080 2026-09-17T13:34:30Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Skrivnost megle | image = The Mist poster.jpg | image_size = 220px | caption = Propagandni plakat | director = [[Frank Darabont]] | producer = Frank Darabont<br />Martin Shafer<br />Liz Glotzer | writer = '''Scenarij:'''<br />Frank Darabont<br />'''Literarna predloga:'''<br />[[Stephen King]] | starring = [[Thomas Jane]]<br />[[Laurie Holden]]<br />[[Nathan Gamble]]<br />[[Toby Jones]]<br />[[Marcia Gay Harden]]<br />[[Frances Sternhagen]]<br />[[Andre Braugher]]<br />[[William Sadler]]<br />[[Jeffrey DeMunn]]<br />[[Chris Owen (actor)|Chris Owen]]<br />[[Samuel Witwer]] | music = [[Mark Isham]] | cinematography = Rohn Schmidt | editing = Hunter M. Via | studio = | distributor = [[Dimension Films]]<br />[[Metro-Goldwyn-Mayer]]<br />[[The Weinstein Company]] | released = '''Severna Amerika:'''<br />21. november 2007<br />'''Združeno kraljestvo:'''<br />4. julij 2008 | runtime = 125 minut | country = ZDA | awards = | language = angleščina | budget = 18 mio $<ref name=shock/> | gross = 57,3 mio $<ref>{{navedi splet | url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=mist.htm | title=Skrivnost megle (2007) | publisher=[[Box Office Mojo]] | accessdate=5.12.2007}}</ref> }} {{zaa|[[novela (književnost)|novelo]] [[Stephen King|Stephena Kinga]] z istim imenom|Skrivnost megle}} '''''Skrivnost megle''''' (izvirno '''''The Mist''''', ponekod navedeno tudi kot '''''Stephen King's The Mist''''' - '''''Skrivnost megle Stephena Kinga''''') je [[filmska grozljivka]] iz leta 2007, posneta po noveli [[Skrivnost megle|z istim imenom]] izpod peresa [[Stephen King|Stephena Kinga]]. Scenarij je napisal [[Frank Darabont]], ki je prevzel tudi režisersko vlogo. Darabont je po Kingovi literarni predlogi predhodno posnel že filma ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' in ''[[Zelena milja (film)|Zelena milja]]''. Zanimanje za filmsko priredbo Kingove novele ''Skrivnost megle'' je sicer Darabont kazal že vse od 80. let. V filmu so v vidnejših vlogah nastopili [[Thomas Jane]], [[Nathan Gamble]], [[Marcia Gay Harden]], [[Laurie Holden]], [[Toby Jones]], [[Andre Braugher]], [[Frances Sternhagen]] in [[Sam Witwer]]. Film so pričeli snemati februarja 2007 v [[Shreveport, Louisiana|Shreveportu]], [[Louisiana]]. Darabont je predvidel tragičnejši konec od tistega iz Kingovega izvirnika, do te spremembe je Stephen King izkazal naklonjenost. Za namene snemanja so prav tako ustvarili edinstvene kostume za pošasti, da bi se razlikovale od tistih iz preteklih filmov. Film je svojo komercialno premiero v ZDA in v Kanadi doživel 21. novembra 2007. Celokupno gledano se je film v finančnem smislu solidno odrezal in doživel več ali manj pozitivne kritike. Čeprav gre v osnovi za film o pošastih, je dogajanje osredotočeno na to, česar so običajni ljudje sposobni pod izjemnimi okoliščinami. Film se namreč vrti okoli prebivalcev malega mesta [[Bridgton, Maine]], ki ga zajame nevihta. Po nevihti na območje pade gosta megla in prebivalci se v strahu zatečejo v bližnjo veleblagovnico. Tam se začne boj z nadnaravno meglo in pošastmi, ki iz nje skačejo in napadajo ljudi, sčasoma pa narastejo tudi napetosti med preživelimi. == Vsebina == Komercialni umetnik David Drayton ([[Thomas Jane]]) in njegova žena Stephanie ([[Kelly Collins Lintz]]) jutro po uničujoči nevihti v zraku opazita nenavadno [[megla|meglo]], ki se z bližnjega jezera približuje njihovi hiši. Da bi počistil škodo, ki jo je za sabo pustila nevihta, se David z osemletnim sinom Billyjem ([[Nathan Gamble]]) in sosedom Brentom Nortonom ([[Andre Braugher]]) odpravi v lokalno veleblagovnico. Veleblagovnica je prav tako kot preostala skupnost ostala brez elektrike. David že ob prihodu zazna veliko aktivnost policije, ki se vozi naokoli po ulicah. To negotovost prekinejo sirene za [[tornado]], ki začnejo tuliti. Skladno s sirenami se z okrvavljenim nosom v veleblagovnico zateče Dan Miller ([[Jeffrey DeMunn]]), ki prisotne posvari, da je nekaj nevarnega v megli. Potem ko megla prekrije parkirišče pred veleblagovnico in zrak preplavi krik moškega z odprtega, se vodilni možje v veleblagovnici odločijo, da je najbolj preudarno zapreti se v veleblagovnico in počakati na konec nevarnosti. V veleblagovnico se res zaprejo in kmalu se začne cela veleblagovnica tresti, kar v dogajanje vnese dodatno negotovost. Situacijo si prva začne razlagati duševno neuravnovešena verska obsedenka gospa Carmody ([[Marcia Gay Harden]]), ki videno utemelji s [[sodni dan|sodnim dnem]]. Medtem ko David preiskuje skladišče za odejo za svojega sina, zasliši močno butanje v garažna vrata skladišča. K sebi pokliče lokalnega mehanika Myrona (David Jensen), Jima ([[William Sadler (igralec)|William Sadler]]), pomočnika direktorja veleblagovnice Ollieja ([[Toby Jones]]) in mladega strežnika pri blagajni Norma ([[Chris Owen (igralec)|Chris Owen]]). Skupaj se odločijo, da dvignejo vrata in pošljejo Norma ven, da popravi [[Električni generator|generator]]. Kljub Davidovem ugovarjanju se tako zgodi in Norma nenadoma zgrabi komplet lovk, ki prične mesariti po njegovem telesu. David je nemočen in lovke Norma odvlečejo v smrt v meglo. Kljub videnem pa David in Ollie, ki se od druščine najbolj izpostavita, o lovkah v megli ne uspeta prepričati ostalih ljudi v trgovini in mnogi ju označijo za nora. Največji skeptiki se tako odpravijo v meglo v prepričanju, da ni tam zunaj nobene nevarnosti. Skupaj z njimi se ven odpravi tudi nek možakar srednjih let, ki se javi, da odide v Cornellov ([[Buck Taylor]]) avto po [[pištola|pištolo]]. David mu opasa vrv za približno oceno, do kod je še varno hoditi. Ko od možakarja ostanejo samo noge, nastane v veleblagovnici velik šok, še posebej ko morajo njegovo truplo vleči nazaj k sebi in pri tem gledati močno okrvavljeno vrv. Ponoči se začnejo prikazovati nove pošasti, ki so bolj kot kaki hobotnici podobne [[ptice|ptičem]] ali kakim letečim [[žuželke|žuželkam]]. Čeprav David s pomagači vhodno [[pleksi steklo]] v veleblagovnico ojača s kupi pasje hrane, tem ptičjim pošastim vseeno uspe razbiti steklo in se prebiti noter. V veleblagovnici nenadoma zavlada panika, saj se začne boj s pošastmi. Ollie se proti njim bori s pištolo, David jih želi uničiti z [[ogenj|ognjem]], a sta obe taktiki precej nevarni, saj Ollie skoraj ustreli Davidovega sina Billyja, David pa skoraj sproži požar sredi veleblagovnice. Do požara resda ne pride, vendar eden od ljudi v trgovini vseeno utrpi hude [[opeklina|opekline]]. Med napadom pošasti se pripeti tudi to, da ena od pošasti napade gospo Carmody, ki se pošasti drzno zoperstavi in ima srečo, saj se pošast premisli in odide drugam. Mnogi ljudje v tem dejanju vidijo potrditev besed gospe Carmody, zato se krog njenih privržencev začne hitro širiti. Gospa Carmody je namreč začela razlagati, da se bližajo koncu sveta in da potrebujejo človeško žrtev, da se izognejo Božjemu srdu. V vmesnem času začne na Billyja paziti mlada Amanda Dumfries ([[Laurie Holden]]), sploh ko Davida ni pri njem. David se nato s skupinico prostovoljcev odpravi v sosednjo [[lekarna|lekarno]] po [[zdravilo|zdravila]] za ranjenca z opeklinami. V lekarni se razplamti nov boj s pošastmi, ki so tokrat bolj podobne [[pajki|pajkom]]. V boju resda padeta dva prostovoljca, a se David s skupino in zdravili vseeno vrne nazaj v trgovino. Po vrnitvi neuspešne odprave v lekarno se tehtnica med Davidovimi somišljeniki in privrženci gospe Carmody dokončno prevesi na stran gospe Carmody, na čigar stran prestopi tudi prej Davidov podpornik Jim. David kmalu odkrije, da sta med njihovo lekarnarsko odpravo dva vojaka v skladišču storila samomor, kar mu da vedeti, da ključ uganke o megli in pošastih tiči v skrivnostnem projektu Arrowhead. Ta projekt je namreč na gori nad jezerom ob Davidovi hiši izvajala vojska in že pred nevihto se je o tem projektu med krajani marsikaj govorilo. Edini preostali vojak, Wayne Jessup ([[Samuel Witwer]]), tako razkrije, da je verjetno res prav ta projekt vzrok za nevihto. Doda tudi, da se je naokoli govorilo, da je bil cilj projekta pogledati v ostale [[razsežnost]]i, ter izreče sklep, da se je verjetno kako okno v drugo razsežnost razbilo in povzročilo to nevihto. Pogovor med Davidom in Waynom preseka gospa Carmody, ki prav Wayna izbere za prvo žrtev, nakar ga njeni privrženci večkrat zabodejo in nato vržejo v meglo pošastim. David, ki se boji naslednjih žrtev po izboru gospe Carmody in ga v prvi vrsti skrbi za sina Billyja, skuje načrt, da bodo s svojo skupino prihodnje jutro zarana odšli ven in se z njegovim avtom odpeljali v neznano. Njihov poskus odhoda prepreči gospa Carmody, ki najprej za naslednjo žrtev izbere Billyja, nato pa kar celo skupino Davidovih privržencev. Napetost v hipu preseka Ollie, ki gospo Carmody dvakrat ustreli in jo z drugim strelom v glavo tudi usmrti. Bivši privrženci gospe Carmody se znajdejo v šoku in zmedi ter pustijo Davidovi skupini oditi. V poskusu odhoda življenje izgubijo Ollie, Myron in Cornell, medtem ko se Amanda, David, Billy ter žilava upokojenca Dan in Irene rešijo v Davidov avto in se odpeljejo proti jezeru. Pri jezeru David odkrije, da je njegov dom uničen. Prav tako na neki steni vidi mrtvo telo svoje žene, ujeto v pajkove mreže. David se z zlomljenim srcem odpelje na jug in na poti opazuje pohod velikanske pošasti z lovkami. Naposled avtu zmanjka goriva in David ugotovi, da imajo na voljo le štiri krogle za pet ljudi. Medtem ko Billy spi, se odrasli med samomorom in nesmiselnim bojem s pošastmi odločijo za prvega. Zatorej sklenejo, da naj David ubije vse štiri razen sebe in se nato poda v meglo v gotovo nasilno smrt pod žreli pošasti. David zgrožen in odločen, da umre, zapusti avto in se poda v meglo. Kmalu v megli zasliši zvok, ki ga ustvarjajo kolone vojaških tovornjakov in metalcev ognja. David v momentu spozna, da je vojska že vzpostavila nadzor in nevtralizirala pošasti, in pade na kolena, vedoč da so bile zadnje žrtve zaman. David obremenjen s sinomorom še naprej kleči na kolenih, medtem ko se mu dva vojaka približata in ga zmedeno opazujeta. S tem kadrom se film tudi zaključi. == Igralska zasedba == * [[Thomas Jane]] - David Drayton, komercialni umetnik in slikar filmskih posterjev. David se s sinom Billyjem znajde ujet v veleblagovnici. Na koncu filma ga reši prihod vojske, potem ko je malo prej po nepotrebnem ubil svojega sina in prijatelje. * [[Marcia Gay Harden]] - gospa Carmody, lokalna verska obsedenka. Sčasoma si pridobi veliko privržencev, s tem ko predava naokoli o [[sodni dan|sodnem dnevu]], odrešitvi in Božjem srdu. Ko skušajo Davidovi pristaši oditi iz trgovine in jim gospa Carmody stopi na pot, rekoč da morajo naslednjega žrtvovati Davidovega sina Billyja. V napeti situaciji jo Ollie ustreli v trebuh in nato še v glavo ter ji tako vzame življenje. * [[Laurie Holden]] - Amanda Dumfries, mlada poročena učiteljica. Njenega moža ni doma, tako da je bila v času nevihte sama. V veleblagovnici se spoprijatelji z Davidom in zanj pazi na Billyja. Njeni poskusi spoprijateljitve z gospo Carmody naletijo na žaljivke in sarkastično zaničevanje. Po odhodu iz trgovine se z Davidom, Billyjem in dvema upokojencema znajde v Davidovem avtomobilu. Ko zmanjka bencina, jo David ubije, da bi s tem preprečil, da jo napadejo in ubijejo pošasti. * [[Nathan Gamble]] - Billy Drayton, petletni sin Davida Draytona. Ob koncu filma ga oče David ustreli, da bi ga obvaroval pred pošastmi. * [[Toby Jones]] - Ollie Weeks, pomočnik direktorja veleblagovnice. Ollie se izkaže za zelo praktičnega in herojskega. Zelo prav mu pride predvsem njegovo spretno rokovanje z orožjem, zato je tudi on tisti, ki mu zaupajo pištolo. Skozi cel film je eden redkih, ki ostane razumen in razmišlja trezno in logično. Na koncu ustreli gospo Carmody, a ga na poti proti Davidovemu avtomobilu zgrabi pošast in ubije. * [[Andre Braugher]] - Brent Norton, Davidov sosed in uspešen odvetnik. Brent je leto poprej proti Davidu sprožil tožbo in izgubil. Med njim in Davidom stojijo stare zamere, čeprav sprva kaže, kot da sta se pobotala, saj se skupaj odpeljeta v mesto. Ko David v trgovini pove, da je v megli nekaj nevarnega, mu Brent ne verjame in vse skupaj označi za Davidovo nezrelo potegavščino. Že zgodaj v filmu samozavestno, nezavedajoč se nevarnosti, odide v meglo skupaj s starejšimi možakarjem, na katerega je David privezal vrv. Brentova usoda je neznana. * [[William Sadler]] - Jim Grondin, lokalni mehanik. Jim je sprva na Davidovi strani in z njim tudi odide v lekarno po zdravila za ranjenca z opeklinami. V lekarni razplamti boj s pošastmi, ki Jima obsede, tako da prestopi na stran gospe Carmody. Odtlej je eden njenih najglasnejših podpornikov in sodeluje pri žrtvovanju mladega vojaka Wayna Jessupa. Ko Ollie ustreli gospo Carmody, je Jim povsem blizu, a se ne gane, saj Ollie nameri pištolo vanj. Njegova usoda je neznana. * [[Jeffrey DeMunn]] - Dan Miller, domačin. Dan je prvi, ki je izkusil nevarnosti v megli. Povsem na začetku filma s krvavim nosom priteče v veleblagovnico in ljudi posvari, več ali manj zaman. Ves čas je na Davidovi strani in se tudi reši v Davidov avto. Na koncu ga David ustreli, da bi mu prihranil smrt s strani pošasti. * [[Buck Taylor]] - Cornell. * [[Frances Sternhagen]] - Irene, starejša učiteljica tretjega razreda osnovne šole. Kljub visoki starosti se izkaže za žilavo. Venomer ostane mirna in zbrana. Gospo Carmody sovraži in se tega ne boji pokazati. Ves čas je na Davidovi strani in se tudi reši v Davidov avto. Na koncu jo David ustreli, da bi ji prihranil smrt s strani pošasti. * [[Alexa Davalos]] - Sally, mlada trgovka. Sally dela na blagajni veleblagovnice, občasno jo David uporabi tudi za varuško svojemu sinu Billyju. Že v šolskih dneh se je spogledovala s sedaj vojakom Waynom Jessupom in z njim preživi v trgovini nekaj intimnih trenutkov. Umre tedaj, ko v trgovino priletijo ptičje pošasti, ena od teh pošasti jo piči v vrat. Vrat ji močno oteče in velike otekline ji zaprejo dihalno pot, zaradi česar se zaduši. * [[Samuel Witwer]] - vojak Private Wayne Jessup. Nevihta ga prisili, da ostane v veleblagovnici. Ko gospa Carmody izve, da je nevihto zelo verjetno povzročila ameriška vojska s svojimi eksperimenti, ga skupina njenih privržencev žrtvuje. Najprej ga večkrat zabodejo in nato še vržejo ven iz trgovine, kjer ga pograbi raku podobna pošast in ga odpelje v neznano. * [[Chris Owen (igralec)|Chris Owen]] - Norm, mladi strežnik na blagajni. Norm je prva žrtev pošasti. Ko odide ven popravit generator, ga zgrabi komplet lovk, ki prične mesariti po njegovem telesu. David ga skuša zaman rešiti, saj lovke Norma odvlečejo v meglo. * [[Robert Treveiler]] - Bud Brown, direktor veleblagovnice. Skupaj z Davidom in ostalimi pripravi načrt pobega, a se v megli izgubi in je zato prisiljen vrniti se v trgovino. Njegova usoda je neznana. * [[David Jensen]] - Myron LaFleur. Myron je lokalni mehanik, ki se postavi na Davidovo stran in se udeleži pobega, a si na poti zvije gleženj. Šepajočega ga pograbi in ubije pajku podobna pošast. * [[Ron Clinton Smith]] - gospod Mackey. Mackey dela kot mesar v trgovini. Po odpravi v lekarno postane zvest podpornik gospe Carmody. On je tisti, ki zabode vojaka Jessupa. Ko gospa Carmody za naslednjo žrtev izbere Billyja, se že spravi nanj, a nato Ollie ustreli gospo Carmody. Tedaj se Mackey umakne, saj se boji, da bi Ollie ustrelil še njega. Njegova usoda je neznana. * [[Susan Watkins]] - Hattie. Hattie je prijateljica Irene in Amande. Ko ni Davida, Irene ali Amande, ona pazi na Billyja. Njena smrt je nesreča, saj ponesreči stori samomor s prevelikim odmerkom drog, ki ga vzame, ko v trgovino priletijo leteče pošasti. * [[Andy Stahl]] - Mike Hatlen * [[Brandon O'Dell]] - Bobby Eagleton * [[Jackson Hurst]] - Joe Eagleton * [[Juan Gabriel Pareja]] - Morales * [[Walter Fauntleroy]] - Donaldson * [[Kelly Collins Lintz]] - Stephanie Drayton, Davidova žena in Billyjeva mati. Stephanie ostane doma in se ne odpravi v trgovino z Davidom in Billyjem. Ko se David in preostala peščica preživelih vrne k njim domov, jo najdejo mrtvo sredi goste pajkove mreže. * [[Melissa McBride]] - ženska z otroki doma. Ko mesto zajame megla, je ujeta v trgovini. Ker ima doma otroke, želi k njim domov, a ne uspe nikogar prepričati, da bi jo pospremil domov. Vseeno se pogumno odpravi v meglo k osemletni hčerki Wandi in sinu Victorju. Na koncu filma se za kratek čas pojavi na vojaškem tovornjaku skupaj s svojima otrokoma, saj je očitno preživela odpravo v meglo in rešila otroke. == Produkcija == === Razvoj === Režiser [[Frank Darabont]] je novelo ''[[Skrivnost megle]]'' [[Stephen King|Stephena Kinga]] prvič prebral v sklopu antologije grozljivih zgodb ''[[Dark Forces (knjiga)|Dark Forces]]''.<ref name=sdcc>{{navedi novice | author=Stax | url=http://movies.ign.com/articles/808/808923p1.html | title=SDCC 07: klepet v megli | publisher=[[IGN]] | date=28. julij 2007 | accessdate=19.11.2007 }}</ref> Takoj je izrazil zanimanje za režiranje filmske priredbe zgodbe in med režiserji je želel debitirati prav s tem filmom. Naposled je pričel snemati film ''[[Kaznilnica odrešitve]]'', ki je tudi posnet po noveli Stephena Kinga.<ref name="envelops">{{navedi novice | author=Michael Fleming | url=http://www.variety.com/article/VR1117952204.html?categoryid=13&cs=1 | title='Mist' envelops Dimension | publisher=[[Variety (magazine)|Variety]] | date=18. oktober 2006 | accessdate=17.5.2007}}</ref> Oktobra 1994 je Darabont po dokončanju ''Kaznilnice odrešitve'' znova izrazil zanimanje za filmsko priredbo zgodbe ''Skrivnost megle''.<ref>{{navedi novice | author=Patrick Z. McGavin | url= | title=LONG LIVE THE KING|trans-title=Dolgo živi Kralj! | publisher=[[Chicago Tribune]] | date=4. oktober 1994}}</ref> Okoliščine so znova vzele svojo pot in Darabontov naslednji filmski projekt je postal ''[[Zelena milja (film)|Zelena milja]]'', posnet po Kingovem romanu ''[[Zelena milja]]''.<ref>{{navedi splet | url=http://www.imdb.com/title/tt0120689/ | title=Zelena milja (1999) | publisher=[[Internet Movie Database]] | accessdate=17.5.2007}}</ref> Darabont se je nato s filmskim podjetjem [[Paramount Pictures]] končno uspel izpogajati za ohlapen dogovor glede filmske priredbe ''Skrivnosti megle''. Do tedaj mu je tudi Stephen King že predal filmske pravice za novelo.<ref name="envelops" /> Do decembra 2004 je Darabont že pričel pisati scenarij za film<ref>{{navedi novice | author= | url=http://www.comingsoon.net/news/topnews.php?id=7617 | title=Frank Darabont on Adapting ''The Mist'' | publisher=ComingSoon.net | date=15. maj 2004 | accessdate=17.5.2007 | archive-date=2013-10-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131019174144/http://www.comingsoon.net/news/topnews.php?id=7617 | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019174144/http://www.comingsoon.net/news/topnews.php?id=7617 |date=2013-10-19 }}</ref> in oktobra 2006 so film pri podjetju Paramount Pictures spustili iz rok. Projekt je padel pod okrilje podjetja [[Dimension Films]], Darabonta so res imenovali za režiserja in za igranje glavne vloge so se že domenili s [[Thomas Jane|Thomasom Janom]].<ref name="envelops" /> === Scenarij === {| class="toccolours" style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 2em; font-size: 85%; background:#c6dbf7; color:black; width:30em; max-width: 40%;" cellspacing="5" | style="text-align: left;" | »Zgodba govori bolj o pošastih v nas kot o pošastih zunaj nas, o ljudeh, s katerimi obtičiš nekje, tvojih prijateljih in sosedih, ki se zlomijo pod bremenom.« |- | style="text-align: right;" | — Darabont o ''Skrivnosti megle''<ref>{{navedi novice | author=Alexandyr Kent | url= | title='A bad day at the market' | publisher=[[The Times (Shreveport)|The Times]] | date=23. marec 2007 }}</ref> |} Režiser Frank Darabont se je odločil posneti film ''Skrivnost megle'', potem ko je predhodno ustvaril »enostavnejši drami«, ''Kaznilnico odrešitve'' in ''Zeleno miljo''. Dejal je, da želi »posneti zelo direkten, mišičast tip filma«. Pri pisanju scenarija si je zamislil drugačen konec od tistega v noveli Stephena Kinga. To potezo Darabonta je King pohvalil in konec opisal kot takega, ki vznemirja filmske studije. Dejal je: »Konec je tak sunek - bum! Zastrašujoč je. Vendar nekateri ljudje, ki si gredo pogledat grozljivko, pač nočejo iti domov s srečnim koncem.« <ref>{{navedi novice | author=Anthony Breznican | url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2007-06-20-stephen-king-movies_N.htm | title=Stephen King se prilagaja na Hollywood | publisher=[[USA Today]] | date=20. junij 2007 | accessdate=19.11.2007}}</ref> Darabont je film ovrednotil za nenavadnega in starinskega v svojih elementih pošasti in strahu pred neznanim, v primerjavi s trenutno priljubljenostjo t. i. splatter filmov, polnih grozljivih prizorov v visoki ločljivosti in nazornosti. Darabont je ''Skrivnost megle'' označil za duhovno vrnitev v dobo [[Paddy Chayefsky|Paddyja Chayefskyja]] in [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], rekoč »Gre za ljudi, ki se dajejo med sabo.« V filmu je posebej izpostavil element strahu, zaradi katerega so se ljudje vedli drugače kot sicer. Dejal je: »Kako primitivni so lahko ljudje? V hipu se lahko zgodi ''[[Gospodar muh]]'', tudi z nekaj prijetnimi pošastmi.« <ref name=sdcc /> Vzporednice je potegnil tudi z epizodo »The Monsters Are Due on Maple Street« televizijske serije ''[[The Twilight Zone (1959)|The Twilight Zone]]'' iz leta 1959 in s filmom ''[[Rešilni čoln (film)|Rešilni čoln]]'' iz leta 1944.<ref name=shock/> V noveli se glavni lik David Drayton - ki je poročen - zaplete v spolno razmerje z Amando Dumfries, ki je prav tako poročena. Darabont je to podrobnost pri ustvarjanju scenarija izpustil, saj se ni želel spuščati v obravnavo zunajzakonskih razmerij. Lika, ki sta ju upodobila [[Thomas Jane]] in [[Laurie Holden]], imata tako bolj nekakšno čustveno zvezo. Jane je pojasnil: »Mi nekako tvorimo majhno družino, nekakšno nadomestno družino - v njej sem jaz svojemu sinu oče, ona pa postane njegova mati. Postanemo majhna enota in se skušamo skozi to nočno moro prebiti skupaj.« Holdenova je morečo situacijo v filmu primerjala s tem, kar so v času divjanja orkana [[Katrina (orkan)|Katrina]] pretrpeli begunci na stadionu [[Louisiana Superdome]].<ref name=about/> V filmu malo izvemo o izvoru megle (le da so jo povzročili vojaški eksperimenti, natančneje projekt Arrowhead). Darabont je v osnutek scenarija vključil tudi uvodni prizor, v katerem nevihta sproži okvaro v laboratoriju projekta Arrowhead. Ta okvara naj bi bila kriva, da je portal v drugo razsežnost ostal predolgo odprt in so zato na Zemljo prifrčale pošasti. Prizora niso kasneje nikoli posneli. === Snemanje === [[Slika:TheMist escape.jpg|300px|left|thumb|David in preživeli se skušajo prebiti v avto. V produkciji so se izognili digitalni fotografiji, da bi filmu dodali dokumentarni pridih.]] Decembra 2006 so se končala pogajanja z Janom, ki se je pridružil preostali igralski zasedbi.<ref>{{navedi novice | author= | url=http://movies.ign.com/articles/749/749742p1.html | title=Thomas Jane proti megli | publisher=[[IGN]] | date=6. december 2006 | accessdate=17.5.2007 }}</ref> Januarja 2007 sta v sodelovanje privolila še [[Andre Braugher]] in [[Laurie Holden]].<ref name="float">{{navedi novice | author=Borys Kit | url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1003538158 | title=Braugher in Holden nova člana zasedbe ''Skrivnosti megle'' | publisher=[[The Hollywood Reporter]] | date=26. januar 2007 | accessdate=17.5.2007 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070217054105/http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1003538158 | archivedate=2007-02-17 | url-status=live }}</ref> Produkcija se je pričela februarja 2007 v filmskem in glasbenem studiu StageWorks v [[Shreveport, Louisiana|Shreveportu]], [[Louisiana]].<ref>{{navedi novice | author=Alexandyr Kent | url= | title=The Mist' creeping into Shreveport|trans-title=Megla sredi Shreveporta | publisher=[[The Times (Shreveport)|The Times]] | date=19. januar 2007 }}</ref> [[Marcia Gay Harden]] in [[Toby Jones]] sta se posadki priključila šele konec tistega meseca.<ref>{{navedi novice | author=Michael Fleming | url=http://www.ev.variety.com/article/VR1117959912.html?categoryid=2431&cs=1 | title=Igralska zasedba Kingove ''Skrivnosti megle'' | publisher=[[Variety (revija)|Variety]] | date=21. februar 2007 | accessdate=17.5.2007 | archive-date=2007-10-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071015030906/http://www.ev.variety.com/article/VR1117959912.html?categoryid=2431&cs=1 | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071015030906/http://www.ev.variety.com/article/VR1117959912.html?categoryid=2431&cs=1 |date=2007-10-15 }}</ref> Preostale stranske vloge so nato podelili [[William Sadler (igralec)|Williamu Sadlerju]], [[Jeffrey DeMunn|Jeffreyju DeMunnu]] in Brianu Libbyju, ki so vsi poprej že sodelovali z Darabontom pri projektih ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' in ''[[Zelena milja (film)|Zelena milja]]''. Sadler je leta 1986 že sodeloval pri avdio knjigi ''Skrivnost megle'', tedaj kar v glavni vlogi Davida Draytona. Darabont je za stransko vlogo sprva želel angažirati kar Stephena Kinga, a je King ponudbo odklonil, tako da je vskočil Brian Libby.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.movieweb.com/news/97/24397.php |title=Libby namesto Kinga |accessdate=2010-05-25 |archive-date=2008-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080216181705/http://www.movieweb.com/news/97/24397.php |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080216181705/http://www.movieweb.com/news/97/24397.php |date=2008-02-16 }}</ref> Darabont je želel ujeti »bolj tekoč in grob dokumentarni vidik« ''Skrivnosti megle''<ref name=about/>, zato je poskrbel, da je prizore snemala snemalna posadka televizijske serije ''[[The Shield]]''.<ref name=con>{{navedi novice | author=Edward Douglas | url=http://www.shocktillyoudrop.com/news/comicconnews.php?id=903 | title=Comic-Con '07: Two Clips From ''The Mist''! | publisher=ShockTillYouDrop.com | date=27. julij 2007 | accessdate=30.7.2007 }}</ref> Nameraval se je poslužiti digitalne tehnike snemanja, a je ugotovil, da »na koncu izgleda prelepo.« Namesto tega je uporabil kamere 400 ASA od [[Fujifilm]]a, zaradi katerih je slika postala bolj zamegljena in nejasna.<ref name=shock/> V uvodnem prizoru vidimo Davida, kako slika v svoji sobi. Slika je vzeta iz Kingove serije knjig ''[[The Dark Tower (serija)|Dark Tower]]'', ustvaril pa jo je slavni oblikovalec filmskih posterjev [[Drew Struzan]]. Darabont je vključil tudi Struzanove posterje in ilustracije za njegova filma ''Kaznilnica odrešitve'' in ''Zelena milja'' ter za filma [[John Carpenter|Johna Carpenterja]], ''[[Stvor (film)|Stvor]]'' in ''[[Panov labirint]]''. S tem je želel počastiti Struzana, ki ga imajo mnogi za »največjega umetnika posterjev našega časa.« Darabont je pri ustvarjanju filma sodeloval tudi s produkcijskim oblikovalcem, da bi ustvarila mešanico različnih obdobij. S tem sta želela čas dogajanja ohraniti nedoločen in obenem filmu odvzeti občutek sodobnosti. Liki v filmu so tako uporabljali mobilne telefone, uniforme vojaške policije pa so za razliko segale malce dlje nazaj v preteklost. Nek poslanec je v filmu vozil starega [[jeep]]a in ne [[humvee]]ja, ostali avtomobili pa so bili sodobni modeli.<ref name=shock/> Avtomobili mestne policije na začetku filma so modeli 1987 [[Chevrolet Caprice]] ali 1988 [[Ford LTD Crown Victoria]]. Slednja modela sta bila standard za policijsko uporabo v poznih 80. letih, a jih policija ne uporablja več od konca 90. let. Za potrebe snemanja so vpoklicali preko 100 [[statist]]ov iz Shreveporta, Louisiana. 60 od teh 100 statistov so namesto klasične uporabe (za ozadje filma in razne prizore z ljudskimi množicami) porabili kar za konkretnejše prizore v veleblagovnici.<ref>{{navedi novice | author=Alexandyr Kent | url=http://www.shreveporttimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071118%2FLIVING%2F711150360%2F1004%2FLIVING | title=Jedro nove grozljivke: ducat statistov iz Shreveporta | publisher=[[The Times (Shreveport)|The Times]] | date=18. november 2007 | accessdate=20.11.2007 | archive-date=2008-01-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080112003210/http://www.shreveporttimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071118%2FLIVING%2F711150360%2F1004%2FLIVING | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080112003210/http://www.shreveporttimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20071118%2FLIVING%2F711150360%2F1004%2FLIVING |date=2008-01-12 }}</ref> Filmu so lokalni pečat vtisnile tudi blagovne znamke, tipične za Louisiano - npr. krompirjev čips Zapp. Prizor z začetka filma (pročelje hiše) so posneli v Shreveportu, medtem ko posnetki veleblagovnice od zunaj sodijo v [[Vivian, Louisiana]]. Ob koncu filma lahko gledalec ob pozornem spremljanju razbere, da mimo vozeči gasilni tovornjaki pripadajo gasilni brigadi iz okrožja [[Caddo Parish]], Louisiana. Verjetno gre za napako, saj je film postavljen v zvezno državo [[Maine]], ne Louisiano. === Filmska glasba === Darabont se je odločil, da ima glasba v filmu minimalni možni učinek. S tem je želel ujeti »temačni pridih« tragičnega konca, za razliko od Kingove novele in njenega dokaj optimističnega konca. Režiser je pojasnil: »Včasih ima filmska glasba napačen učinek. Vedno sem menil, da je tišina strašnejša od hrupa ali glasbe, šepet učinkovitejši od poka, in želeli smo napraviti kompromis. Glasbeno podlago smo skrčili na minimum, da smo obdržali tisti pristen, dokumentarni občutek.« Darabont je izbral pesem »The Host of Seraphim« glasbene skupine [[Dead Can Dance]] za ozadje. Gre za duhovno pesem, polno zavijanja in koralov. Darabont je bil kot pristaš skupine Dead Can Dance mnenja, da pesem nadomešča »[[maša za mrtve|mašo za mrtve]] za človeško raso«.<ref>{{navedi novice | author=David Frese | url=http://www.kansascity.com/entertainment/story/362931.html | title=Frank Darabont dares to alter a Stephen King classic: ‘The Mist’ | publisher=[[Kansas City Star]] | date=17. november 2007 | accessdate=20.11.2007 | archive-date=2007-11-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071121023627/http://www.kansascity.com/entertainment/story/362931.html | url-status=dead }}</ref> Končno glasbeno podlago je ustvaril skladatelj [[Mark Isham]], ki je bil predhodno leta 1992 nominiran za oskarja za svoj glasbeni prispevek filmu ''[[Reka poje mi (film)|Reka poje mi]]''. === Učinki === [[Slika:TheMist tentacles.jpg|250px|right|thumb|Norma v filmu pograbijo krempljaste lovke.]] Darabont je za namene pomoči pri oblikovanju pošasti najel umetnika [[Jordu Schell|Jorduja Schella]]<ref>{{navedi novice | url = http://www.surrealaward.com/avatar/bioschellj.shtml | title = Jordu Schell: vodilni oblikovalec Avatarja | work = Avatar Movie Zone | accessdate = 20.4.2010 | archive-date = 2009-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090902135203/http://www.surrealaward.com/avatar/bioschellj.shtml | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090902135203/http://www.surrealaward.com/avatar/bioschellj.shtml |date=2009-09-02 }}</ref> in [[Bernie Wrightson|Bernieja Wrightsona]].<ref name=con /> Za oblikovanje pošasti in make-up učinke je bil sicer zadolžen Greg Nicotero, medtem ko je Everett Burrell prevzel delo nadzornika vizualnih učinkov. Nicotero je skice pošasti ustvaril že v 80. letih, ko je Darabont prvič izrazil zanimanje za filmsko priredbo Kingove novele. Ko je projekt dobil zeleno luč, so se Nicotero, Burrell in Darabont pričeli sestajati v kavarni CaféFX, kjer so se v prvi vrsti pogovarjali o izgledu pošasti.<ref name=about/> Studio za vizualne učinke je Darabontu priporočil [[Guillermo del Toro]], potem ko ga je Darabont vprašal, kdo je ustvaril vizualne učinke za film ''[[Panov labirint]]''. Ker so bile pošasti v noveli opisane zgolj v nekaj stavkih, so morali ustvarjalci iskati nove ideje glede njihovega izgleda. Glavni izziv je bil predvsem ustvariti edinstvene, prvič videne pošasti, in ne preprosto uporabiti ideje iz preteklih filmov. Nicotero je kot velik poznavalec filmske zgodovine in zgodovine tega filmskega žanra pregledal pretekle filme in njihove podobe pošasti, da bi se izognili vsakršnemu potvarjanju tujih idej.<ref name=shock>{{navedi novice | author=Edward Douglas | url=http://www.shocktillyoudrop.com/news/topnews.php?id=3609 | title=Ekskluzivni intervju s Frankom Darabontom | publisher=ShockTillYouDrop.com | date=16. november 2007 | accessdate=20.11.2007 }}</ref> Ko so pošasti končno dobile svojo obliko, sta Nicotero in Burrell celotni igralski zasedbi predstavila njihov izgled in pokazala lutke, narejene po podobah pošasti. Predstavitev lutk je služila dvojno, saj je igralska zasedba dobila idejo o snemalnih luknjah, ki so jih kasneje zapolnile računalniško ustvarjene pošasti.<ref name=about>{{navedi novice | author=Rebecca Murray | url=http://movies.about.com/od/themist/a/themist081507.htm | title=Za scenami filma ''Skrivnost megle'' | publisher=[[About.com]] | date=15. avgust 2007 | accessdate=19.11.2007 | archive-date=2016-04-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160413232445/http://movies.about.com/od/themist/a/themist081507.htm | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413232445/http://movies.about.com/od/themist/a/themist081507.htm |date=2016-04-13 }}</ref> == Izid == === Kinematografi === Film ''Skrivnost megle'' je 18. oktobra 2007 sodeloval na filmskem festivalu ShowEast. Na tem festivalu so režiserja Franka Darabonta počastili s Kodakovo nagrado za odličnost v filmski industriji za njegova prejšnja filma ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' in ''[[Zelena milja (film)|Zelena milja]]''.<ref>{{navedi novice | author=Carl DiOrio | url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3i0c86abe9c72f2e6ecf7edcca50e3a30e | title=ShowEast počastil Darabonta | publisher=[[The Hollywood Reporter]] | date=16. oktober 2007 | accessdate=20.11.2007 }}</ref> Film je sicer komercialno premiero v ZDA in v Kanadi doživel 21. novembra 2007.<ref>{{navedi splet | url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=mist.htm | title=Skrivnost megle (2007) | publisher=[[Box Office Mojo]] | accessdate=20.11.2007 }}</ref> V prvem vikendu je film prinesel 8.931.973 $. Do 9. avgusta 2009 so ustvarjalci zabeležili skupen prihodek od filma: 25.593.755 $ v ZDA, 27.560.960 $ v Kanadi in 57.289.103 $ v ostalih predelih sveta skupaj.<ref>{{navedi splet | url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=mist.htm | title=Skrivnost megle (2007) | publisher=[[Box Office Mojo]] | accessdate=5.12.2007 }}</ref> === Domače izdaje === Film je na police trgovin v [[DVD]] izvedbi prišel 25. marca 2008. Poleg filma so kupci na enem DVD-ju za svoj denar dobili še avdio komentar Franka Darabonta, osem izbrisanih scen z možnim komentarjem ob strani in poleg filma glavno atrakcijo domače izdaje filma, »Pogovor s Stephenom Kingom in Frankom Darabontom«. Istočasno so na police prišle tudi izdaje z dvema DVD-jema, ki je vključevala še ekskluzivno črnobelo predstavitev filma (kot tudi barvno) in pet dodatnih atrakcij (»Ko pade tema: snemanje Skrivnosti megle«, »Krotilci zveri: snemanje prizora 35«, »Pošasti med nami: pogled na stvor FX«, »Groza v vsem: vizualni učinki Skrivnosti megle« in »[[Drew Struzan]]: ceniti umetnika«). == Kritičen sprejem == Na spletni strani [[Rotten Tomatoes]] so zapisali, da je 73 % od 139 kritikov filmu dalo pozitivno oceno, pri čemer je bila povprečna ocena filma 6,5 od 10.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/mist/ |title=Skrivnost megle Stephena Kinga |publisher=[[Rotten Tomatoes]] |accessdate=26.1.2010}}</ref> Med najbolj priznani kritiki Rotten Tomatoesa je film zabeležil potrditveno oceno v 59 %, na podlagi vzorca 29 kritikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/mist/?critic=creamcrop |title=Skrivnost megle Stephena Kinga |publisher=[[Rotten Tomatoes]] |accessdate=26.1.2010}}</ref> [[Metacritic]], ki zbira uravnotežene ocene filmskih kritikov po ocenjevalni lestvici od 1 do 100, je na podlagi 29 ocen filmu pripisal oceno 58.<ref>{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/film/titles/mist2007 |title=Skrivnost megle (2007): kritike |publisher=[[Metacritic]] |accessdate=26.1.2010 |archive-date=2009-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091128085322/http://www.metacritic.com/film/titles/mist2007 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091128085322/http://www.metacritic.com/film/titles/mist2007 |date=2009-11-28 }}</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikiquote|The Mist (film)}} * [http://www.kolosej.si/filmi/film/skrivnost-megle/ Skrivnost megle] na Kolosej.si * {{imdb title|id=0884328|title=The Mist}} * {{rotten-tomatoes|id=mist|title=The Mist}} * {{metacritic film|id=mist2007|title=The Mist}} * {{mojo title|id=mist|title=The Mist}} * {{Amg movie|376923|The Mist}} * [http://www.cinemetrics.lv/movie.php?movie_ID=1383 Cinemetrical data] {{-}} {{Frank Darabont}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Filmi leta 2007]] [[Kategorija:Filmi v režiji Franka Darabonta]] [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi The Weinstein Company]] [[Kategorija:Filmi o pošastih]] [[Kategorija:Filmi, posneti po noveli]] [[Kategorija:Filmi Metro-Goldwyn-Mayer]] [[Kategorija:Filmi Dimension Films]] [[Kategorija:Filmi o smrti]] [[Kategorija:Postapokaliptični filmi]] [[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] ikm1qhsg633oiba77ip1sc9qrb49o8z 0 243374 6752377 6747834 2026-09-18T08:50:00Z ~2026-50230-68 265946 /* */ 6752377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], človekoljub, dobrotnik, filantrop, apostol, * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] 2ph84ja2r5c9qqpvbdljx58bwh0yuj1 6752378 6752377 2026-09-18T08:51:43Z ~2026-50230-68 265946 /* Življenjepis */ 6752378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], človekoljub, dobrotnik, filantrop, apostol, * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Pred tem se je kratko preživljal kot slačifant po različnih nočnih klubih v Nemčiji. Leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] slfccicaq4y7ph8ilyses7dvy8r2ogd 6752389 6752378 2026-09-18T09:31:59Z Sporti 5955 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50230-68|~2026-50230-68]] ([[User talk:~2026-50230-68|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] 6747834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] ih0s6k7plpe1e7gqop68q88t29m3fur 0 244303 6752131 6742476 2026-09-17T15:07:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752131 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Newcastle upon Tyne | settlement_type = Mesto | image_skyline = {{multiple image |perrow=1 / 2 |total_width=275px |border=infobox |align=center |image1 = Newcastle-upon-Tyne-bridges-and-skyline cropped.jpg |caption1 = Nabrežje, z mostom Tyne na levi in ​​mostom Millennium na sredini desno |image2 = Buildings on Sandhill (geograph 6394694).jpg |caption2 = Stavbe na Sandhillu |image3 = Donjon Château Newcastle Tyne 4.jpg |caption3 = [[Grad Newcastle|Grad]] |image4 = Monument Metro station, Newcastle (geograph 6499904).jpg |caption4 = [[Grainger Town]] |image5 = Théâtre Royal Newcastle Tyne 3.jpg |caption5 = [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Kraljevo gledališče]] |image6 = St Mary’s Cathedral, Newcastle upon Tyne.jpg |caption6 = [[Stolnica v Newcastlu]] |image7 = Centre civique Newcastle Tyne 3.jpg |caption7 = Centar za državljane }} | image_flag = | image_seal = | image_shield = Arms of Newcastle upon Tyne City Council.svg | shield_link = | image_blank_emblem = | etymology = | nickname = ''The Toon'' | motto = {{langx |la|Fortiter Defendit Triumphans |translation=Zmaga pogumne obrambe}} | image_map = Newcastle upon Tyne UK locator map.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = Newcastle v grofiji Tyne and Wear | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|54.9738|-1.6131|region:GB_type:adm3rd|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Združeno kraljestvo]] | subdivision_type1 = dežela | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = [[Severovzhoda Anglija]] | subdivision_type3 = Ceremonialna grofija | subdivision_name3 = Tyne and Wear | subdivision_type4 = zgodovinska grofija | subdivision_name4 = [[Northumberland]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 2. stoletje | established_title1 = status mesta | established_date1 = 1882 | established_title2 = Metropolitansko okrožje | established_date2 = 1. april 1974 | named_for = | seat_type = Administrative HQ | seat = Newcastle Civic Centre | parts_type = | parts = <!-- Government --> | government_footnotes = <ref name="Council leadership">{{navedi splet |url=https://www.newcastle.gov.uk/local-government |title=How we run the city |website=Newcastle City Council |access-date=13 May 2026}}</ref> <!--| government_type = [[Metropolitan borough]] | governing_body = [[Newcastle City Council]] | leader_title = [[Executive arrangements|Executive]] | leader_name = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader and cabinet]] | leader_title1 = [[Political make-up of local councils in the United Kingdom|Control]] | leader_name1 = {{English district control|GSS=E08000021}} | leader_title2 = [[Executive arrangements#Leader and cabinet|Leader]] | leader_name2 = Karen Kilgour ([[Labour Party (UK)|L]]) | leader_title3 = [[List of mayors of Newcastle upon Tyne|Lord Mayor]] | leader_name3 = Henry Gallagher | leader_title4 = [[Member of Parliament (United Kingdom)|MPs]] | leader_name4 = {{Collapsible list | title = 5 MPs | [[Mary Glindon]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Catherine McKinnell]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Chi Onwurah]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Joe Morris (politician)|Joe Morris]] ([[Labour Party (UK)|L]]) | [[Emma Foody]] ([[Labour and Co-operative Party|L]]) }}--> <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="popstats"/> | area_total_km2 = 115 | area_land_km2 = GSS=E08000021 | area_water_km2 = | area_rank = <!-- Population --> | population_footnotes = <ref name="popstats"> [https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/bulletins/populationestimatesforenglandandwales/mid2024 "Mid-Year Population Estimates, United Kingdom, June 2024"]</ref> | population_as_of = 2024 | population_total = 320.605 | population_rank = 42. | population_density_km2 = 2826 | population_demonym = {{Unbulleted list | Novocastrian | [[Geordie]] ([[Colloquialism|colloq.]]) }} | timezone1 = [[Greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset1 = +0 | timezone1_DST = [[Britanski poletni čas|BST]] | utc_offset1_DST = +1 <!-- Codes --> | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = NE 1–7 in NE12–20 | area_code_type = Klicne številke | area_code = 0191 | iso_code = ISO 3166-2:GB | blank1_name = GSS coding system | blank1_info = E08000021 | website = {{URL|newcastle.gov.uk}} | module = | footnotes = }} '''Newcastle upon Tyne''' (pogosto skrajšano v '''Newcastle'''; {{IPAc-en|audio=en-uk-NewcastleUponTyne(ShortA).ogg|nj|uː|ˈ|k|æ|s|əl}}) je mesto in metropolitansko okrožje v grofiji [[Tyne and Wear]] v severovzhodnem delu [[Anglija|Anglije]]. Leži na severnem bregu reke [[Tyne]]. Je najsevernejše mesto v Angliji. Je najbolj naseljeno naselje v somestju Tyneside in severovzhodni Angliji.<ref name="2021census">{{navedi splet |url=https://www.ons.gov.uk/visualisations/dvc2257a/fig1/datadownload.xlsx |title=Figure 1: Explore population characteristics of individual BUAs |access-date=7 August 2021 |website=Office for National Statistics}}</ref> Metropolitansko okrožje je imelo leta 2024 ocenjeno število prebivalcev 320.605.<ref name="popstats"/> Mesto je nastalo na območju rimske naselbine z imenom ''Pons Aelius''.<ref>[http://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/ Roman Britain]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'</ref><ref>[http://books.google.co.uk/books?id=-MkgAAAAMAAJ&q=%22Pons+Aelius%22+newcastle&dq=%22Pons+Aelius%22+newcastle&client=firefox-a&pgis=1 GoogleBooks] George Patrick Welch, ''Britannia, the Roman Conquest and Occupation of Britain'', Wesleyan University Press, 1963</ref> Naselje je postalo znano kot ''Monkchester'', preden je prevzelo ime po svojem gradu, ki ga je leta 1080 zgradil Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]]. Mesto je bilo pomembno središče trgovanja z volno in kasneje kopanja [[premog]]a. Pristanišče se je razvilo v 16. stoletju in je skupaj z ostalimi ladjedelnicami vzdolž reke Tyne spadalo med najpomembnejša središča izdelave in popravil ladij na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Simpson |first=David |title=Shipbuilding in North East England |url=https://englandsnortheast.co.uk/Shipbuilding.html |access-date=13 May 2026 |website=England's North East}}</ref> Ta industrija je kasneje upadla in dokončno izginila. Danes je mesto predvsem poslovno in kulturno središče, posebej znano po svojem živahnem nočnem življenju. == Zgodovina == === Rimska doba === Prvo zabeleženo naselje na območju današnjega Newcastla je bil ''[[Pons Aelius]]'' ('Elijev most'), [[kastrum|rimska utrdba]] in most čez reko Tyne. Ime je dobil po rimskem cesarju [[Hadrijan]]u, ki ga je ustanovil v 2. stoletju našega štetja. Ta redka čast nakazuje, da je Hadrijan morda obiskal to mesto in postavil most na svojem potovanju po Britaniji. Prebivalstvo Pons Aeliusa je takrat ocenjeno na 2000 ljudi. Fragmenti [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] so vidni v delih Newcastla, zlasti vzdolž zahodne ceste. Potek rimskega zidu je mogoče zaslediti proti vzhodu do Segedunuma, rimske utrdbe v Wallsendu – 'koncu zidu' – in do ločene oskrbovalne utrdbe Arbeia v South Shieldsu, čez reko od Hadrijanovega zidu.<ref>{{navedi splet |title=About Arbeia, South Shields Roman Fort |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/arbeia/about |website=Arbeia Roman Fort |publisher=North East Museums |access-date=13 May 2026}}</ref> Obseg Hadrijanovega zidu je bil 117 km in je raztezal širino Britanije; zid je vključeval ''Vallum'', velik zadnji jarek z vzporednimi nasipi<ref>{{navedi splet |last=Hogan |first=C Michael |editor-last=Burnham |editor-first=Andy |location=Surrey |date=1 October 2023 |website=The Megalithic Portal |title=Hadrian's Wall |url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18177 |access-date=13 May 2026}}</ref> in je bil zgrajen predvsem za obrambo in preprečevanje vdora [[Pikti|piktskih plemen]] s severa, verjetno pa ne kot bojna linija za večjo invazijo. Vendar se zdi, da se je Vallum končal tik zahodno od Newcastla, kjer je njegovo vlogo sekundarne obrambne linije opravljala reka Tyne.<ref>{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Stephen |author2=English Heritage |title=Hadrian's Wall |year=2004 |publisher=Batsford Books |isbn=0-7134-8840-9 |url=https://www.google.co.uk/books/edition/Hadrian_s_Wall/tuv_wAEACAAJ?hl}}</ref> === Anglosaško in normansko obdobje === Po rimskem odhodu iz Britanije, ki je bil končan leta 410, je Newcastle postal del močnega [[Zgodovina anglosaške Anglije|anglosaškega]] kraljestva [[Northumbrija]] in je bil v tem obdobju znan kot ''Munucceaster'' (včasih posodobljen kot Monkchester).<ref name=Monkchester>{{navedi knjigo |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |chapter=Historical events: To 1584 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |year=1827 |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Spori z Danci leta 876 so naselja ob reki Tyne pustili v ruševinah.<ref name="ncl.ac.uk"/> Po konfliktih z Danci in po uporu proti Normanom leta 1088 je Monkchester skoraj uničil Odo iz Bayeuxa.<ref>{{navedi novice |title=The war and bloodshed of our historic Baronial families |date=19 May 2013 |url=https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |department=View from Ha' Hill |newspaper=Morpeth Herald |publisher=Johnston Press |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232125/https://www.morpethherald.co.uk/news/the-war-and-bloodshed-of-our-historic-baronial-families-1-5680039 |archive-date=25 March 2018}}</ref> Zaradi strateške lege je Robert Curthose, sin Viljema Osvajalca, leta 1080 tam postavil lesen grad. Mesto je bilo odtlej znano kot ''Novum Castellum'' ali ''Novi grad''. Leseno konstrukcijo je leta 1087 nadomestil kamniti grad. Grad je bil ponovno zgrajen leta 1172 med vladavino [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] Velik del stolpa, ki ga je danes mogoče videti v mestu, izvira iz tega obdobja.<ref name="ncl.ac.uk">{{navedi splet|last=Dodds |first=Graham |title=Origins of (the) New Castle upon Tyne |website=So Thats Why Its Called! |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |access-date=13 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141841/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/castle.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> === Srednji vek === Skozi srednji vek je bil Newcastle severna trdnjava Anglije. Leta 1400 je bil Newcastle zaradi upravnih namenov ločen od Northumberlanda in ga je Henrik IV. razglasil za grofijo. Newcastle je dobil naziv grofija mesta Newcastle upon Tyne.<ref name="sepNewc">{{navedi knjigo |last=Mackenzie |first=Eneas |author-link= |year=1827 |title=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead |url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account |chapter=The Corporation: Grants and charters |chapter-url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp1-22 |page=601-611 |publisher=Mackenzie and Dent |location=Newcastle upon Tyne |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref> Leta 1589 je [[Elizabeta I. Angleška]] podelila mestu novo listino. V 13. stoletju je bilo okoli mesta zgrajeno 7,6 m visoko kamnito obzidje,[18] da bi ga branili pred napadalci med mejno vojno proti Škotski. Škotski kralj Viljem Lev je bil leta 1174 zaprt v Newcastlu, Edvard I. pa je skozi mesto proti jugu prinesel Sconski kamen in Viljema Wallacea. Newcastle je bil v 14. stoletju trikrat uspešno branjen pred Škoti.<ref name="self57567">{{navedi knjigo |editor-last=Lewis |editor-first=Samuel |year=1848 |title=A Topographical Dictionary of England |url=https://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england |chapter=Newbottle - Newcastle-upon-Tyne |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/topographical-dict/england/pp379-389a |pages=379-389a |location=London |publisher=Samuel Lewis |via=British History Online |access-date=13 May 2026}}</ref><ref name=countyOfItself_Separated_1400>{{navedi splet| url=http://www.newcastle.gov.uk/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf| archive-url=https://web.archive.org/web/20180727114838/https://www.newcastle.gov.uk/sites/default/files/wwwfileroot/legacy/libraries/HistoryofNewcastlemainbody.pdf |archive-date=27 July 2018 |title=History of Newcastle upon Tyne |access-date=7 June 2014 |year=2009 |work=Local Studies Factsheet No. 6 |publisher=Newcastle City Council |page=2}}</ref> ===16. do 19. stoletje === Od leta 1530 je kraljev zakon omejil vse pošiljke premoga iz Tynesida v Newcastle Quayside, s čimer je monopol v trgovini s premogom podelil kartelu newcastleskih meščanov, znanih kot Hostmeni. Ta monopol, ki je trajal precej časa, je Newcastlu pomagal uspevati in se razviti v veliko mesto. Izraz »prevažanje premoga v Newcastle« je bil prvič kontekstualno zabeležen leta 1538.[19] Sam izraz pomeni nesmiselno početje. V 18. stoletju je ameriški podjetnik Timothy Dexter, ki je veljal za ekscentrika, kljuboval temu idiomu. Trgovci, ki so načrtovali, da ga bodo uničili, so ga prepričali, naj s pošiljko premoga odpluje v Newcastle; vendar je njegova pošiljka prispela po Tyneu med stavko, ki je ohromila lokalno proizvodnjo, kar mu je omogočilo precejšen dobiček. Na območju Sandgate, vzhodno od mesta in ob reki, je živela tesno povezana skupnost ''kobiličarjev'' in njihovih družin.<ref name=keelmen>{{navedi splet |last=Davison |first=Yvonne |title=Sandgate and the Keelmen |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |access-date=17 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402141346/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/so/sandgate.php |archive-date=2 April 2015 }}</ref> Tako so jih imenovali, ker so delali na kobilicah, čolnih, ki so jih uporabljali za prenos premoga z rečnih bregov do čakajočih premogovnikov, za izvoz v London in drugam. V 1630-ih je zaradi [[kuga|kuge]] umrlo približno 7000 od 20.000 prebivalcev Newcastla, kar je več kot tretjina prebivalstva. Natančneje, v letu 1636 je na podlagi dokazov, ki jih ima Društvo starinarjev, zaradi epidemije umrlo 47 % takratnega prebivalstva Newcastla; to je bila morda tudi najbolj uničujoča izguba v katerem koli britanskem mestu v tem obdobju.<ref name=Plag1636>{{navedi splet |last = Bower |first = Ian |title = Ebola and Plague in Newcastle in 1636 |publisher = Tyne & Wear Archives & Museums |date = 22 October 2014 |url = https://www.twmuseums.org.uk/engage/blog/ebola-and-plague-in-newcastle-in-1636/|access-date = 24 November 2014}}</ref> [[File:The Quayside, Newcastle upon Tyne, 1961 (15657916212).jpg|alt=|thumb|Newcastle je bil nekoč pomembno industrijsko središče, zlasti za premog in ladijski promet]] Med [[angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] se je sever izrekel za kralja.<ref name=northCWar>{{navedi splet |last = <!--History.com Staff -->|title = English civil wars |work = History.com |publisher = A+E Networks |year = 2009 |url = http://www.history.com/topics/british-history/english-civil-wars |access-date = 20 June 2015}}</ref> V poskusu osvojitve Newcastla in reke Tyne so Cromwellovi zavezniki, Škoti, zavzeli mesto Newburn. Leta 1644 so Škoti po obleganju zavzeli okrepljeno utrdbo na reki Lawe v South Shieldsu in mesto je bilo oblegano več mesecev. Cromwellovi zavezniki so ga sčasoma zavzeli ('z bučnimi bobni') in izropali. Hvaležni kralj je mestu podelil geslo {{langx|la|Fortiter Defendit Triumphans}} - zmagoslavje s pogumno obrambo). [[Karel I. Angleški|Karla I.]] so Škoti zaprli v Newcastlu v letih 1646–47.<ref name=civilWar>{{navedi novice |title=Civil War |newspaper=The Northern Echo |location=Darlington |publisher=Newsquest |date=10 March 2009 |access-date=13 May 2026 |issn=20430442 |url=http://www.thenorthernecho.co.uk/history/war/border/4189653.Civil_War/}}</ref> Po uniji leta 1707 je mestno obzidje postalo zastarelo in se je umaknilo širitvi mesta. Kljub jakobitskim uporom v letih 1715 in 1745 so utrdbe umaknile mesto industrijskemu razvoju. Pridobivanje in predelava [[premog]]a in [[železo|železa]] je ustvarila vrsto specializiranih industrij, kot sta proizvodnja jekla in sčasoma parna energija.<ref>{{navedi splet |title=Coal Mining and Railways in the North East |url=https://englandsnortheast.co.uk/coal-railways-north-east/ |access-date=2025-11-14 |website=England's North East}}</ref> Newcastle je postal tudi proizvajalec stekla s slovesom briljantnega kremenčevega stekla.<ref>{{navedi splet |date=2 December 1994 |title=Glass (N) – Encyclopedia of Antiques |url=http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229100622/http://www.oldandsold.com/articles02/glass-n.shtml |archive-date=29 December 2010 |access-date=4 August 2010 |publisher=Oldandsold.com}}</ref> Steklo je bilo ključnega pomena za industrijski razvoj regije Tyne and Wear. Newcastle je leta 1767 odprl svoj prvi norišnico. Azilnica je bila namenjena ljudem iz grofij Newcastle, Durham in Northumberland. Newcastleški ekscentriki 19. stoletja so bili skupina nepovezanih ljudi, ki so živeli v središču Newcastla in njegovem nabrežju med koncem 18. in začetkom/sredino 19. stoletja. Upodablja jih slika Henryja Perleeja Parkerja.<ref name=lunaticAsylum1767>{{navedi knjigo |last=Southwick |first=Michael |title=Newcastle-upon-Tyne: Fragments of the Past |volume=1 |location=Newcastle |publisher=Great North Children's Hospital | year=2021}}</ref> Newcastle je bil četrto največje tiskarsko središče v državi, takoj za [[London]]om, [[Oxford]]om in [[Cambridge]]om,<ref name=pPressNewc>{{navedi splet| last = Maples| first = Ben| title = Things to Do in Newcastle| website = universitycompare.com| date = 12 July 2024| url = https://universitycompare.com/guides/city/newcastle| access-date = 29 March 2025}}</ref> Literarno in filozofsko društvo iz leta 1793, s svojimi učenimi razpravami in veliko zalogo knjig v več jezikih, pa je bilo pol stoletja starejše od Londonske knjižnice. Nekateri ustanovni člani Literarnega in filozofskega društva so bili abolicionisti. Stalna vojaška prisotnost v mestu je bila vzpostavljena z dokončanjem vojašnice Fenham leta 1806. Veliki požar v Newcastlu in Gatesheadu je bil tragična in spektakularna serija dogodkov, ki se je začela v petek, 6. oktobra 1854, v katerih je bilo v seriji požarov in eksplozije uničenih veliko premoženja v dveh mestih na severovzhodu Anglije, v kateri je umrlo 53 ljudi, stotine pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{navedi splet |url=http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |title=Last surviving building from Great Fire |publisher=Quayside Lives |access-date=25 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630234941/http://quaysidelives.ncl.ac.uk/2012/11/last-surviving-building-from-great-fire/ |archive-date=30 June 2017 }}</ref> Status mesta je Newcastlu podeljen 3. junija 1882.<ref>{{navedi novice |last=Morton |first=David |title=Recalling the fascinating history of the city of Newcastle – from A to Z |date=6 July 2018 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/history/recalling-fascinating-history-city-newcastle-14868748 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=3 August 2020}}</ref> V 19. stoletju sta bila ladjedelništvo in težko inženirstvo osrednjega pomena za blaginjo mesta; mesto pa je bilo gonilna sila industrijske revolucije. Ta revolucija je povzročila urbanizacijo mesta. Leta 1817 se je v mesto preselilo podjetje Maling, nekoč največje lončarsko podjetje na svetu.<ref name=pottery>{{navedi splet |title=Mailing pottery |publisher=Tyne & Wear Archives & Museums |url=http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |access-date=17 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150411151215/http://www.twmuseums.org.uk/laing/northernspirit/maling-pottery/ |archive-date=11 April 2015}}</ref> Viktorijanska industrijska revolucija je prinesla industrijske strukture, med katerimi je bil 4 km dolg Viktorijin predor, zgrajen leta 1842, ki je zagotavljal podzemne poti za vagone do mestnih četrti. 3. februarja 1879 je bila ulica Mosley Street v mestu prva javna cesta na svetu, ki jo je osvetlila žarnica z žarilno nitko. Newcastle je bilo eno prvih mest na svetu, ki ga je osvetlila električna razsvetljava.<ref name=Mosely>{{navedi splet |title=Electric lighting |publisher=Newcastle University |url=http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |access-date=3 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606212620/http://www.ncl.ac.uk/library/special-collections/exhibitions/current-and-past-exhibitions/very_truly_yours/science/swan/electric_light/ |archive-date=6 June 2014 }}</ref> Inovacije v Newcastlu in okolici so vključevale razvoj varnostnih svetilk, Stephensonovo raketo, topništvo lorda Armstronga, moko Be-Ro, Lucozade, električne žarnice Josepha Swana in izum parne turbine Charlesa Parsonsa, ki je privedel do revolucije ladijskega pogona in proizvodnje poceni elektrike. Leta 1882 je Newcastle postal sedež anglikanske škofije, cerkev sv. Nikolaja pa je postala njena stolnica.<ref name="Cathedral1882">{{navedi splet |title = The Cathedral Church of St Nicholas |publisher = Newcastle Diocese |url = http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |access-date = 17 April 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150621225337/http://www.newcastle.anglican.org/people-and-places/our-cathedral.aspx |archive-date = 21 June 2015}}</ref> <gallery> File:Newcastle schloss.jpg|[[Grad Newcastle]] je najstarejša zgradba v mestu, ki sega vsaj v 11. stoletje File:Newcastle-upon-Tyne from New Chatham engraving by William Miller after T Allom.jpg|Grafika Williama Millerja iz Newcastla leta 1832, kot je vidna iz Gatesheada File:Victoria Tunnel (Newcastle) near Ouse Street 2010-02-19.jpg|Viktorijin predor, zgrajen za prevoz premoga<ref name=VTunnel201401>{{cite episode |last=Hudson |first=Jules |author-link= |date=26 September 2012 |title=North East England |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b01n3kv4 |series=How We Won the War |series-no=1 |number=3 |publisher=BBC |minutes= |time= |network=BBC Two |access-date=21 January 2014 |quote=By 1935, every city in the UK had been given a document by the government, declaring that in the event of war, every city should have air raid protection... }}</ref> File:Newcastle City Centre 17.9.1917.jpg|Središče mesta Newcastle, 1917, z nogometnim igriščem St James' Park nad in levo od središča </gallery> === 20. in 21. stoletje === [[File:Newcastle Central from Manors geograph-2389652-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Pogled proti severu z grajskega utrdbenega stolpa proti Berwick-on-Tweedu leta 1954]] [[File:Newcastle castle keep across the River Tyne to Gateshead geograph-2613573-by-Ben-Brooksbank.jpg|thumb|right|Panorama z grajskega utrdbenega stolpa v Newcastlu čez reko Tyne do Gatesheada leta 1954]] Newcastlov sistem javnega prevoza je bil posodobljen leta 1901, ko so na mestne ulice uvedli električne tramvaje družbe Newcastle Corporation Tramways, ki so jih od leta 1935 postopoma nadomeščali trolejbusi, tramvajski promet pa je bil dokončno ukinjen leta 1950. Mesto je leta 1904 pridobilo svojo prvo umetniško galerijo, Laing Art Gallery, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju Alexandru Laingu, škotskem trgovcu z vinom in žganimi pijačami, ki je želel nekaj vrniti mestu, v katerem je ustvaril svoje bogastvo. Druga umetniška galerija – ustanovljena leta 1926 na Umetniški šoli kralja Edvarda VII. – je Hatton Gallery, ki je zdaj del Univerze v Newcastlu.<ref name=hattonGallery1925_1>{{navedi splet |title=About the Hatton Gallery |website=North East Museums |url=https://www.northeastmuseums.org.uk/hatton/about-us |access-date=14 May 2026}}</ref> S prihodom avtomobila se je Newcastlovo cestno omrežje v začetku 20. stoletja izboljšalo, začenši z odprtjem cestnega mostu Redheugh leta 1901<ref name=redheughBridge1901>{{navedi splet |title=Redheugh Bridge (1901–1984) |website=Structural Images of the North East |publisher=Newcastle University |date=26 March 2004 |url=http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |access-date=14 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402174825/http://www.sine.ncl.ac.uk/view_structure_information.asp?struct_id=1468 |archive-date=2 April 2015}}</ref> in mostu Tyne leta 1928.<ref name=tyneBridge1928>{{navedi splet |title=The Tyne Bridge: Icon of an Industrial Age |website=Nation on Film |publisher=BBC |date=24 September 2014 |url=http://www.bbc.co.uk/nationonfilm/topics/misc-work/tyne-bridge-construction-building.shtml |access-date=14 May 2026}}</ref> Prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so bila očitna že leta 1934, ko se je odprl Muzej znanosti in industrije, istega leta pa tudi Muzej Johna G. Joiceyja. Slumska naselja v mestnih središčih so začela nadomeščati občinska stanovanja v dvajsetih letih 20. stoletja, proces pa se je nadaljeval v 1970-ih, skupaj z obsežno gradnjo zasebnih hiš in prevzemi. Brezposelnost je v Newcastlu dosegla rekordne višine med veliko depresijo v 1930-ih. Zadnji premogovnik v mestu se je zaprl leta 1956,<ref name= openCastSciCity2011>{{navedi novice |last=Wilkinson |first=Tom |date=4 October 2011 |title=Newcastle may see return to coal mining |newspaper=The Independent |location=London |issn=17419743 |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/newcastle-may-see-return-to-coal-mining-2365475.html |access-date=4 July 2017}}</ref> čeprav je bil leta 2013 odprt začasni odprti rudnik. Začasni odprti rudnik je s sodobnimi tehnikami za zmanjšanje hrupa premestil 40.000 ton premoga na del mesta, ki je bil v fazi prenove. Počasno propadanje ladjedelnic na bregovih reke Tyne se je zgodilo v 1970-ih, 1980-ih in 1990-ih. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta bila mesto in okolica tarča zračnih napadov, saj je bila težka industrija vključena v proizvodnjo ladij in orožja. Napadi so povzročili 141 smrtnih žrtev in 587 ranjenih. Nekdanji francoski konzul v Newcastlu, Jacques Serre, je pomagal nemškim vojnim prizadevanjem tako, da je admiralu Raederju, ki je bil poveljnik nemške mornarice, opisal pomembne cilje v regiji.<ref>{{navedi novice |first=Ray |last=Marshall |title=WWII betrayal of French Consul in Newcastle |date=16 November 2011 |url=https://www.chroniclelive.co.uk/lifestyle/nostalgia/wwii-betrayal-french-consul-newcastle-1407132 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror}}</ref> Javni sektor v Newcastlu se je začel širiti v 1960-ih. Zvezna struktura Univerze v Durhamu je bila razpuščena. Visoka šola te univerze v Newcastlu, ki je bila znana kot King's College, je postala Univerza v Newcastlu upon Tyne (danes znana kot Univerza Newcastle), ki je bila ustanovljena leta 1963,[65] nato pa leta 1969 še Newcastle Polytechnic; Slednja je leta 1992 dobila univerzitetni status in postala Univerza Northumbria v Newcastlu (danes znana kot Univerza Northumbria). Nadaljnja prizadevanja za ohranitev zgodovinske preteklosti mesta so se nadaljevala v poznem 20. stoletju z odprtjem Muzeja vojaških vozil Newcastle leta 1983 in Železniškega muzeja Stephenson leta 1986. Muzej vojaških vozil se je zaprl leta 2006. Med novimi razvojnimi projekti na prelomu 21. stoletja sta bila Center za znanosti o življenju leta 2000 in most Millennium Bridge leta 2001.<ref>{{navedi splet |url=https://www.localhistories.org/newcastle.html |title=A History of Newcastle |publisher=Localhistories.org |access-date=4 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140626084348/http://localhistories.org/newcastle.html |archive-date=26 June 2014 }}</ref> Leta 2019 je neka potovalna spletna stran Newcastle razglasila za najprijaznejše mesto v Združenem kraljestvu.<ref name="chroniclelive">{{navedi novice |last=Meechan |first=Simon |date=4 October 2019 |title=Travel site names Newcastle the friendliest city in the United Kingdom |url=https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/travel-tourism/travel-site-names-newcastle-friendliest-17029988 |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Reach |access-date=18 January 2021}}</ref> == Geografija == Od leta 1974 je Newcastle del metropolitanske grofije Tyne in Wear v severovzhodni Angliji. Mesto je na severozahodnem bregu reke Tyne, približno 74 km južno od meje s [[Škotska|Škotsko]]. Tla pod mestom so oblikovana iz karbonskih plasti skupine srednjepenninskih premogovnih meril – [[peščenjak]]ov, [[lapor]]ovcev in [[premog]]ovnih plasti, ki se običajno zmerno spuščajo proti vzhodu. Zahodno od mesta so zgornjepenninske premogovne plasti, še bolj zahodno pa peščenjaki in laporovci formacije Stainmore, lokalnega ekvivalenta mlinskega kamna.<ref>{{cite map |title=Bedrock Geology UK North |scale=1:625,000 |type=Geological map |edition=5th |year=2007 |publisher=British Geological Survey |isbn=9780751835021}}</ref> V velikem delu Newcastle še vedno ohranja srednjeveško razporeditev ulic. Ozkih ulic ali ''chares'', ki jih je večinoma mogoče prehoditi le peš, je še vedno v izobilju, zlasti ob reki. Stopnice z reke do višjih delov mestnega središča in ohranjenega grajskega stolpa, prvotno zabeleženega v 14. stoletju, so ponekod ostale nedotaknjene. V soseskah Close, Sandhill in Quayside so sodobne stavbe in objekti iz 15. do 18. stoletja, vključno s hišo Bessie Surtees, baroma Cooperage in Lloyds Quayside, hišo Derwentwater in restavracijo House of Tides, ki je v trgovski hiši iz 16. stoletja na naslovu Close 28–30, in je uvrščena na seznam spomenikov I. stopnje. Mesto ima obsežno neoklasicistično središče, imenovano ''Tyneside Classical'',<ref name="Tyneside Classical">{{navedi splet | title = GRAINGER TOWN, Tyneside Classical | quote = hundreds of fine Georgian and stylish Victorian buildings which have led to its architecture being referred to as "Tyneside Classical". | url = http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ | access-date = 26 July 2010| archive-date = 23 August 2011| archive-url = https://web.archive.org/web/20110823095119/http://northeast.greatbritishlife.co.uk/article/north-east-life-newcastle-grainger-town-grey-street-eldon-square-chinatown-eldon-garde-17318/ }}</ref> ki sta ga v 1830-ih večinoma razvila Richard Grainger in John Dobson. V zadnjem času je bila newcastleska arhitektura, ki velja za ''Tyneside Classical'', obsežno obnovljena. Voditelj in pisatelj Stuart Maconie je Newcastle opisal kot najlepše mesto v Angliji,<ref>{{navedi novice |last= Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Stuart Maconie reveals..why it's great up North.. |quote=Manchester, Leeds in Newcastle ostajajo, drznejši, svetlejši in lepši kot kdaj koli prej. V Manchestru se zaradi butičnih hotelov ne morete preseliti, Leeds ima Harvey Nichols in Newcastle je zdaj najlepše mesto v Angliji. |newspaper=Daily Mirror |location=London |publisher=Trinity Mirror |date= 8 February 2008 |url=https://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081006204722/http://www.mirror.co.uk/news/topstories/2008/02/08/stuart-maconie-reveals-why-it-s-great-up-north-89520-20312679/ |archive-date=6 October 2008}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Maconie |first=Stuart |author-link= |title=Pies and Prejudice |url=https://archive.org/details/piesprejudiceins0000maco_o9l0 |year=2007 |publisher=Ebury Press |location=London |isbn=978-0-09-191022-8}}</ref> nemško britanski arhitekturni učenjak Nikolaus Pevsner pa opisuje Grey Street kot eno najlepših ulic v Angliji. Leta 1948 je pesnik John Betjeman o Grey Streetu dejal: »Kar se tiče krivulje Grey Streeta, nikoli ne bom pozabil, kako sem jo videl v popolnosti, brez prometa v meglenem nedeljskem jutru.«<ref name=greyStBetjeman>{{cite magazine |last=Reid |first=Carlton |date=15 May 2020 |title=Parking Cull And Pocket Parks For England's Finest Street As Newcastle Plans Post-Pandemic Future |magazine=Forbes |location=Jersey City |issn=00156914 |access-date=15 May 2020 |url=https://www.forbes.com/sites/carltonreid/2020/05/15/parking-cull-and-pocket-parks-for-englands-finest-street-as-newcastle-plans-post-pandemic-future}}</ref> Ulica se od Greyjevega spomenika spušča proti dolini reke Tyne in je bila leta 2005 v anketi poslušalcev BBC Radia 4 izbrana za najlepšo ulico v Angliji. Na podelitvi nagrad Google Street View leta 2010 se je Grey Street uvrstila na 3. mesto v kategoriji britanske slikovitosti.<ref name="google street view">{{navedi novice |title=Google Street View awards 2010 |date=8 March 2010 |newspaper=[[The Guardian]] |location=London |publisher=Guardian Media Group |eissn=17563224 |url=https://www.theguardian.com/travel/gallery/2010/mar/08/google-street-view?picture=360124038 |access-date=8 March 2010}}</ref> Del Grainger Towna je bil v 1960-ih porušen, da bi naredili prostor za nakupovalno središče Eldon Square, vključno z vsemi stranmi prvotnega Eldon Squarea razen ene. {{wide image|NewCastle-KeepTower360.jpg|1100px|360° panoramski posnetek z vrha trdnjave}} Takoj severozahodno od mestnega središča je park Leazes, ki je bil prvič odprt za javnost leta 1873 po peticiji 3000 mestnih delavcev za »lahek dostop do odprtega prostora za namene zdravja in rekreacije«. Tik pred enim od njegovih vogalov je park St. James', domači stadion nogometnega kluba Newcastle United, ki dominira nad mestom z vseh strani. [[File:St James Park Newcastle as seen from south of the River Tyne.jpg|thumb|upright=1.7|Pogled na park St. James' na obzorju in okoliške stavbe, kot je bilo videti iz Gatesheada]] Druga večja zelena površina v mestu je Town Moor, ki leži tik severno od mestnega središča. Večji je od [[Hyde Park, London|londonskega Hyde Parka]] in Hampstead Heatha skupaj<ref name=townmoo1>{{navedi splet |title=Insight: Taking a closer look at the Town Moor |quote=land which covers an area larger than London's Hyde Park and Hampstead Heath |publisher=Northumbria University |url=http://northumbria.ac.uk/insight/896829 |access-date=17 September 2008 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name=townmoo2>{{navedi splet |title = Newcastle Breaks |publisher = latebreaks.com |url = http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |access-date = 17 September 2008|archive-url = https://web.archive.org/web/20090115035647/http://www.latebreaks.com/destinations/countries/Newcastle_Breaks.html |archive-date = 15 January 2009}}</ref> in meščani imajo pravico pasti živino na njem. Pravica se razteza na igrišče parka St. James', igrišča nogometnega kluba Newcastle United; ta pravica se ne izvaja, čeprav meščani pobirajo najemnino za izgubo privilegijev. Med častnimi svobodnjaki so [[Bob Geldof]],<ref name=BobGeldof2010-09-17>{{navedi splet|title=Honorary Freedom – Citations – Bob Geldof |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> norveški kralj [[Harald V. Norveški|Harald V.]],<ref name=KingHNorway>{{navedi splet|title=Honorary Freedom – Citations – King Harald V of Norway |quote=to mark the 40th anniversary of the official opening of the Civic Centre by his father HM King Olaf V and to recognise and celebrate the close links between Newcastle and Norway over many years |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> Bobby Robson, Alan Shearer, pokojni [[Nelson Mandela]]<ref name=Mandela2010-09-17>{{navedi splet|title=Honorary Freedom – Citations – Nelson Mandela |publisher=newcastle.gov.uk |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |access-date=17 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091215061946/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/lmfreemencit |archive-date= 15 December 2009 }}</ref> in Kraljeva shakespearovska družba. Tukaj vsako leto junija poteka zabaviščni park Hoppings, ki velja za največji potujoči zabaviščni park v Evropi.<ref name="Hop2010-09-17">{{navedi knjigo| last = Lanagan |first = Paul |title = The Hoppings Fair on Newcastle Town Moor |publisher=Books of the North | date = 15 May 2010| page = 128 |isbn = 978-0-9555059-0-4}}</ref> V jugovzhodnem kotu mestnega barja je razstavni park, v katerem je edini preostali paviljon z razstave severovzhodne obale leta 1929. Od 1970-ih do leta 2006 je bil v njem muzej vojaških vozil Newcastle, ki se je zaprl leta 2006. Paviljon se zdaj uporablja kot mikropivovarna in koncertno prizorišče pivovarne Wylam. === Ouseburn === Gozdna soteska Ouseburn na vzhodu mesta je znana kot Jesmond Dene in tvori še eno rekreacijsko območje, ki ga parka Armstrong in Heaton povezujeta z dolino Ouseburn, kjer reka končno doseže reko Tyne. Spomladanski jutranji zbor ptic na 55. stopinji zemljepisne širine je bil opisan kot eden najboljših na svetu. Jutranji zbor zelenega prostora Jesmond Dene je bil profesionalno posnet in uporabljen v različnih rehabilitacijskih ustanovah na delovnem mestu in v bolnišnicah.<ref name=dawnChorus>{{navedi novice |last=Watson |first=Chris |title=Dawn chorus |work=Tyne |publisher=[[BBC]] |date=7 April 2008 |url=https://www.bbc.co.uk/tyne/content/articles/2008/04/01/dawn_chorus_feature.shtml |access-date=10 April 2015 |quote=Kot mednarodno priznani snemalec zvoka divjih živali je Chris Watson prepotoval ves svet ... Vendar meni, da je jutranji zbor na 55 stopinjah severne zemljepisne širine, ki vključuje Newcastle, eden najboljših na svetu.}}</ref> === Quayside === [[File:Quayside, Newcastle upon Tyne.jpg|thumb|Arhitektura nabrežja, ki prikazuje zgodovinsko mestno hišo Newcastle z belim stolpom]] Območje okoli soteske Tyne, med Newcastlom na severnem bregu in Gatesheadom na južnem bregu, je znamenito nabrežje Newcastle-Gateshead. Znano je po vrsti dramatičnih mostov, vključno z mostom Tyne iz leta 1928, ki ga je zgradil Dorman Long iz Middlesbrougha, mostom Roberta Stephensona High Level Bridge iz leta 1849, prvim cestno-železniškim mostom na svetu, in nihajnim mostom iz leta 1876. Obsežna prizadevanja za prenovo so privedla do zamenjave nekdanjih ladjarskih prostorov s sodobnimi novimi poslovnimi prostori; inovativen nagibni most - Gateshead Millennium Bridge - je nabrežje tesneje povezal s nabrežjem Gateshead, kjer domujeta Center za sodobno umetnost BALTIC (prizorišče podelitve Turnerjeve nagrade 2011) in Mednarodni center za glasbo Glasshouse, ki ga je zasnoval Norman Foster. Območje Newcastla in Gatesheada je danes cvetoče, svetovljansko območje z bari, restavracijami, hoteli in javnimi prostori. {{wide image|Tyne_quayside_2.1.jpg|1100px|Tukaj je leta 2008 na obali desno vidna kocka lososa iz reke Tyne, umetniška razstava, ki slavi lososa iz reke Tyne in je bila od takrat odstranjena.<ref name=salmonliek>{{navedi novice |last=Hunt |first=Amy |date=11 December 2007 |title=Art mixing with nature in the wild |quote="Tyne je najboljša reka za ribolov lososov v Angliji in na to bi moral biti severovzhod resnično ponosen, vendar je to veliko več kot le ribištvo." |newspaper=Evening Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |publisher=Trinity Mirror |url=http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |access-date=1 September 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080707004653/http://www.chroniclelive.co.uk/north-east-news/the-environment/go-green-news/2007/12/11/art-mixing-with-nature-in-the-wild-72703-20234813/ |archive-date=7 July 2008}}</ref>}} === Grainger Town === Zgodovinsko središče Newcastla je območje Grainger Town. Zgrajeno na klasičnih ulicah, ki jih je med letoma 1835 in 1842 zgradil Richard Grainger, graditelj in razvijalec, ležijo nekatere najlepše stavbe in ulice Newcastla upon Tyne, vključno s tržnico Grainger, Kraljevim gledališčem, ulico Grey Street, ulico Grainger Street in ulico Clayton Street.<ref name=ggrmrkt2>{{navedi splet |title=History of the Grainger Market |website=Newcastle City Council |url=http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |access-date=3 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100825132008/http://www.newcastle.gov.uk/core.nsf/a/market_customers_grainger_history |archive-date=25 August 2010 }}</ref> Te stavbe so pretežno štirinadstropne, z navpičnimi strešnimi okni, kupolami, stolpi in konicami. Richard Grainger naj bi »našel Newcastle iz opeke in lesa ter ga pustil v kamnu«. Od 450 stavb v Grainger Townu jih je 244 zaščitenih, od tega 29 I. stopnje in 49 II. stopnje*. [[File:Earl Grey atop his monument (geograph 2368405).jpg|thumb|upright|left|Greyev spomenik]] Greyev spomenik, ki spominja na predsednika vlade Earla Greya in njegov zakon o reformi iz leta 1832, stoji nad postajo podzemne železnice Monument in sta ga zasnovala in zgradila Edward Hodges Baily in Benjamin Green. Hodges, ki je zgradil tudi Nelsonov steber, je zasnoval in zgradil kip, podstavek spomenika pa je zasnoval in zgradil Benjamin Green. Tržnica Grainger je nadomestila prejšnjo tržnico, prvotno zgrajeno leta 1808, imenovano Mesarska tržnica. Tržnica Grainger je bila prva pokrita tržnica v Newcastlu. Ob odprtju leta 1835 naj bi bila ena največjih in najlepših tržnic v Evropi. Odprtje so praznovali z veliko večerjo, ki se je je udeležilo 2000 gostov, umetnostna galerija Laing pa ima sliko tega dogodka.[103] Z izjemo lesene strehe, ki jo je leta 1901 uničil požar in jo nadomestili rešetkasti jekleni loki, je tržnica večinoma v prvotnem stanju.[103] Arhitektura tržnice Grainger je bila, tako kot večina v mestu Grainger, ki so zaščitene bodisi I. bodisi II. stopnje, leta 1954 uvrščena na seznam I. stopnje s strani organizacije English Heritage.<ref name =Grain201308>{{navedi splet |title=Grainger Market |url=https://britishlistedbuildings.co.uk/101024866-grainger-market-westgate-ward |website=British Listed Buildings |access-date=28 August 2013}}</ref><ref>{{NHLE |num=1024866 |desc=Grainger Market |access-date=14 May 2026}}</ref> Razvoj mesta v 1960-ih je privedel do rušenja dela Grainger Towna kot uvod v modernistične obnovitvene pobude T. Dana Smitha, vodje mestnega sveta Newcastla. Razkrit je bil korupcijski škandal, v katerega sta bila vpletena Smith in John Poulson, nepremičninski razvijalec iz Pontefracta v Zahodnem Yorkshiru, in oba sta bila zaprta. Odmevi škandala so bili ponovno obravnavani konec 1990-ih v televizijski seriji BBC ''Our Friends in the North''.<ref>Flannery, Peter. ''Retrospective – An interview with the creators of the series''. Included as a bonus feature on the ''Our Friends in the North'' DVD release. (BMG DVD 74321 941149).</ref> ==== Kitajska četrt ==== [[File:Porte Chinatown Newcastle Tyne 5.jpg|thumb|Lok v kitajski četrti Newcastla]] Cvetoča kitajska četrt Newcastla leži severozahodno od Grainger Towna, s središčem na ulici Stowell. Nov kitajski lok ali ''paifang'', ki predstavlja pomemben vhod, je bil mestu slovesno predan leta 2005. === Stanovanja === Stanovanja v Tynesideu so bila prevladujoča stanovanjska oblika, zgrajena v času, ko so industrijska središča na Tynesideu najhitreje rasla. Še vedno jih je mogoče najti na območjih, kot je South Heaton v Newcastlu, nekoč pa so prevladovala na ulicah na obeh straneh Tyne. Stanovanja v Tynesideu so bila zgrajena kot terase, ena vrata vsakega para so vodila v stanovanje v zgornjem nadstropju, druga pa v stanovanje v pritličju, vsaka z dvema ali tremi sobami. Nov razvoj v dolini Ouseburn jih je poustvaril; arhitekta Canyja Asha in Roberta Sakulo so pritegnile možnosti visoke gostote brez visoke gradnje in odstranjevanja skupnih prostorov. Kar zadeva stanovanjski fond, je uprava eden redkih organov, ki je v popisu prebivalstva leta 2010 zabeležila povečanje deleža samostojnih hiš (na 7,8 %), v tem primeru pa je bilo to povezano s podobnim povečanjem števila stanovanj in apartmajev ob vodi na 25,6 %, delež preurejenih ali skupnih hiš pa leta 2011 uvršča to vrsto stanovanja v najvišji od petih barvno kodiranih razredov s 5,9 % in je na ravni Oxforda in Readinga, višji od Manchestera in Liverpoola ter pod peščico zgodovinskih gosto naseljenih, verjetno prenapihnjenih trgov v lokalnih organih: Harrogate, Cheltenham, Bath, notranji London, Hastings, Brighton in Royal Tunbridge Wells.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |title=2011 Census Interactive |publisher=Office for National Statistics |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129132219/http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/census/2011/census-data/2011-census-interactive-content/index.html |archive-date=29 January 2016 }}</ref> Pomembni stanovanjski projekti v Newcastlu so Byker Wall Ralpha Erskina, zasnovan v 1960-ih, ki je zdaj uvrščen na seznam II*. Je na Unescovem seznamu izjemnih stavb 20. stoletja.<ref>{{navedi splet| url=http://architectuul.com/architecture/byker-wall|title=Byker Wall|website=Architectuul.com|access-date=5 May 2021}}</ref> Prenova Byker je leta 1988 osvojila prvo nagrado Veronice Rudge Green Prize za urbano oblikovanje.<ref>{{navedi splet |title= Veronica Rudge Green Prize in Urban Design |website= gsd.harvard.edu |url= https://www.gsd.harvard.edu/urban-planning-design/fellowships-prizes-and-travel-programs/veronica-rudge-green-prize-in-urban-design/ |access-date= Oct 16, 2024 }}</ref> === Podnebje === Newcastle ima oceansko podnebje (Köppen: ''Cfb''). Podatke v Newcastlu je leta 1802 prvič zbral odvetnik James Losh. Newcastle, ki leži v [[padavinska senca|padavinski senci]] Severnih [[Penini|Peninov]], je med najbolj suhimi mesti v Združenem kraljestvu. Temperaturni ekstremi, zabeleženi v vremenskem centru Newcastle, vključujejo 37,0 °C 19. julija 2022 do -14,0 °C 29. decembra 1995.<ref>{{navedi splet |publisher = TuTiempo |url = https://en.tutiempo.net/climate/1995/ws-32433.html |title = 1995 temperature |access-date = 2026-05-22 |archive-date = 2026-02-14 |archive-url = https://web.archive.org/web/20260214212902/https://en.tutiempo.net/climate/1995/ws-32433.html |url-status = dead }}</ref> Newcastle ima lahko hladne do mrzle zime, čeprav so običajno milejše kot na podeželju v okolici, poletja pa segajo od prijetnih do dokaj toplih, z zelo dolgimi dnevnimi urami v primerjavi z vsemi drugimi večjimi angleškimi mesti. Newcastle upon Tyne si deli isto zemljepisno širino kot [[København]], južna Švedska in [[Moskva]]. Za razliko od bolj zahodnih, vetrovnih območij Britanskega otočja, ki jih prizadene močno deževje, ki je običajno skoncentrirano v hladnejših mesecih, ima Newcastle manj sezonskih nihanj v padavinah in manj padavin na splošno v primerjavi s povprečjem Združenega kraljestva. Sneženje je precej redko in pogosto rahlejše, in čeprav je zaradi podnebnih sprememb vse redkejše, Newcastle kljub temu prejme več snega kot večina večjih angleških mest, saj ima v povprečju 5–10 dni snega v katerem koli letu. Najbližja vremenska postaja, ki zagotavlja statistiko sončnega obsevanja, je v [[Durham, Anglija|Durhamu]], približno 23 km južno od središča mesta Newcastle. Zaradi Durhamove notranjosti, manj urbanizirane lege, so podatki o nočnih temperaturah skozi vse leto približno 1 stopinjo hladnejši kot v samem Newcastlu. == Kultura == Mesto ima ponosno gledališko zgodovino. Stephen Kemble iz znane družine Kemble je petnajst let (1791–1806) vodil prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu. Iz Londona je v Newcastle pripeljal člane svoje slavne igralske družine, kot sta Sarah Siddons in John Kemble. Stephen Kemble je gledališče vodil skozi številne slavne sezone. Prvotno gledališče ''Theatre Royal'' v Newcastlu je bilo odprto 21. januarja 1788 in je stalo na ulici Mosley Street. Porušili so ga, da bi naredili prostor za ulico Grey Street, kjer so zgradili njegovo nadomestilo. V mestu je še vedno veliko gledališč. Največje, [[Kraljevo gledališče, Newcastle|Theatre Royal]] na ulici Grey Street, je bilo prvič odprto leta 1837, zasnovala pa sta ga John in Benjamin Green. Druga gledališča v mestu vključujejo Live Theatre, People's Theatre, Alphabetti Theatre, Gosforth Civic Theatre in Jubilee Theatre. Newcastleška ljudska glasba je bila mešanica northumbrijske ljudske glasbe in pesmi iz devetnajstega stoletja z narečnimi besedili, ki so jih napisali avtorji, kot je George Ridley, med katerimi je tudi pesem, ki je postala neuradna himna Tynesida, ''Blaydon Races''. V 1960-ih se je iz newcastleških nočnih klubov na ulici Percy Street, pojavila mednarodno uspešna rock skupina ''The Animals''. Med drugimi znani izvajalci, povezanimi z mestom, so [[Sting]], Bryan Ferry, Dire Straits in v zadnjem času Maxïmo Park. Obstaja tudi cvetoča podzemna glasbena scena, ki zajema različne sloge, vključno z ''drum and bassom'', ''doom metalom'' in ''post-rockom''. Vodilni newcastleški ansambel za klasično glasbo je Royal Northern Sinfonia, ki je bila ustanovljena leta 1958 in je do leta 2004 redno nastopala v mestni hiši Newcastla. Danes ima sedež v Mednarodnem glasbenem centru Glasshouse v Gatesheadu. == Znamenitosti == Med znamenitostmi so [[most Tyne]], [[vrtljivi most čez Tyne|vrtljivi most]], [[grad Newcastle]], [[stolnica sv. Nikolaja, Newcastle|stolnica sv. Nikolaja]], [[Stolnica v Newcastlu|stolnica sv. Marije]], cerkev sv. Tomaža, mesto Grainger, [[Greyjev spomenik]] in [[Kraljevo gledališče, Newcastle|gledališče Theatre Royal]], [[most tisočletja, Gateshead]], park sv. Jakoba, kitajska četrt in hiša Fernwood. Mesto ima dve večji univerzi – Univerzo Newcastle in Univerzo Northumbria. Univerza Newcastle ima svoje korenine v Medicinski in kirurški šoli Univerze Durham, ustanovljeni leta 1834. Popolnoma neodvisna je postala 1. avgusta 1963, ko je nastala Univerza Newcastle upon Tyne (zdaj preprosto Univerza Newcastle). Univerza Northumbria ima svoje korenine v Politehniki Newcastle, ustanovljeni leta 1969, ki je leta 1992 postala Univerza Northumbria v Newcastlu kot del vseangleškega procesa, v katerem so politehnike postale nove univerze. Univerza Northumbria je bila leta 2005 v vodniku The Times Good University Guide izbrana za "najboljšo novo univerzo". Prejemnica je srebrne nagrade TEF. == Gospodarstvo == Mestno gospodarstvo je raznoliko, z veliko gospodarsko proizvodnjo v znanosti, financah, trgovini na drobno, izobraževanju, turizmu in nočnem življenju. Newcastle je eno od osrednjih mest Združenega kraljestva in del omrežja Eurocities.<ref name="coreCity">{{navedi splet |title=Core Cities |website=corecities.com| publisher=Core Cities|url=https://www.corecities.com |access-date=8 April 2007}}</ref><ref name="euroCity2">{{navedi splet|title=Eurocities|publisher=eurocities.org|url=http://www.eurocities.org|access-date=19 August 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928110159/http://www.eurocities.org/main.php|archive-date=28 September 2007}}</ref><ref name="euroCity">{{navedi splet|title=Newcastle-Gateshead|website=eurocities.eu|publisher=eurocities|url=http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member&id=58|archive-url=https://web.archive.org/web/20130412001617/http://www.eurocities.eu/eurocities/members/member%26id%3D58|archive-date=12 April 2013|access-date=17 September 2015 }}</ref> Newcastle je imel pomembno vlogo med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] v 19. stoletju in je bil vodilno središče za rudarjenje premoga, ladjedelništvo, inženirstvo, strelivo in proizvodnjo. Težka industrija v Newcastlu je v drugi polovici 20. stoletja upadla; pisarniški, storitveni in maloprodajni sektor so zdaj postali glavna dejavnost mesta. Danes newcastlsko gospodarstvo prispeva približno 13 milijard funtov k bruto dodani vrednosti Združenega kraljestva.<ref name="RegionalGVA">{{navedi splet|url=http://www.statistics.gov.uk/downloads/theme_economy/Regional_GVA_December_2007.pdf|title=Regional GVA December 2007 (Page 7)|access-date=13 April 2009|publisher=Office for National Statistics|year=2007}}</ref> Ta številka je večinoma posledica dejavnosti podjetij v središču mesta. Ocenjuje se, da je živahno nočno življenje v mestu vredno 340 milijonov funtov na leto in posledično velja za pomemben dejavnik gospodarstva Newcastla. Prva biotehnološka vas v Združenem kraljestvu, Center za življenje, je ob glavni železniški postaji. Vas je prvi korak v načrtih mestnega sveta za preoblikovanje Newcastla v znanstveno mesto.<ref>{{navedi splet |title=Newcastle Science City |url=http://www.newcastlesciencecity.com/ |work=Newcastle Science City.com |access-date=8 April 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070416133100/http://www.newcastlesciencecity.com/ | archive-date=16 April 2007 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * ''Tyneside: A History of Newcastle and Gateshead from Earliest Times'', Alistair Moffat and George Rosie, Mainstream Publishing (10 November 2005), {{ISBN|1-84596-013-0}} * ''[https://www.openbookpublishers.com/product/398/tyneside-neighbourhoods--deprivation--social-life-and-social-behaviour-in-one-british-city Tyneside Neighbourhoods: Deprivation, Social Life and Social Behaviour in One British City] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210421225130/https://www.openbookpublishers.com/product/398/tyneside-neighbourhoods--deprivation--social-life-and-social-behaviour-in-one-british-city |date=2021-04-21 }}'', Daniel Nettle, Open Book Publishers, (2016), {{ISBN|9781783741885}} * ''History of Northumberland and Newcastle-upon-Tyne'', Leslie W. Hepple, Phillimore & Co Ltd (1976), {{ISBN|0-85033-245-1}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Newcastle upon Tyne}} {{Wikivoyage|Newcastle_upon_Tyne}} * [http://www.newcastlegateshead.com/ Official NewcastleGateshead Tourism Site] * [https://www.bbc.co.uk/tyne/ BBC Tyne] BBC Local website [[Kategorija:Mesta v Angliji]] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne| ]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Hansa]] {{normativna kontrola}} 180tiyjqhak209g2xzej7y814edzv6x 0 258108 6752153 6715430 2026-09-17T16:30:49Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752153 wikitext text/x-wiki '''Andrej Babnik [[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psihiater|psihiatrov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Mira Ahlin|Mira (Dragomira) Ahlin]] *[[Marija Anderluh|Marija (Brecelj) Anderluh]] *[[Bojana Avguštin Avčin]] == B == *[[Bojan Belec]] *[[Andrej Beličič]] (Andrew Belicic) *[[Dušan Berce]] *[[Sabina Bertoncelj Pustišek]] *[[Alenka Bezget]] *[[Karel Bleiweis]] *[[Marjeta Blinc Pesek]] *[[Darja Boben Bardutzky]] *[[Jurij Bon]] *[[Jana Borštnar]] *[[Marijan Borštnar]] *[[Marija Brecelj Anderluh]] *[[Mojca Brecelj Kobe]] *([[Leopold Bregant]]) == C == * [[Franc Ciber]] * [[Branislav Cvetko]] == Č == * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Saša Čelan Stropnik]] * [[Andreja Čelofiga]] *Avgusta Čuk ? * [[Željko Ćurić]] * Katarina Ćeranić Ninić == D == *[[Aljoša Danieli]] *[[Jože Darovec]] *[[Diego De Leo]] *[[Mirjana Delić]] *[[Miha Derganc]] *[[Stevo Divjak|Stevo (Štefan) Divjak]] *[[Mojca Zvezdana Dernovšek]] *[[Ljubodrag Djordjević]]/Đorđević *[[Vida Drame Orožim]] *[[Maja Drobnič Radobuljac]] == E == * Eržen == F == *[[Janez Faganel]] *[[Metka Faganelj But]] *[[Jože Felc]] *[[Borut Filač]] *[[Bojan Filipič]] *[[Meta Flegar]] *[[Pavel Fonda]] *[[Mirjana Furlan]] *[[Tita Fürst Koren]] == G == *[[Viktor Gaberšek]] *[[Franc Gerlovič|Franc (Franjo) Gerlovič]] *[[Majda Gorišek]] (r. Šašek) *[[Anica Gorjanc Vitez]] * [[Fran Goestl|Fran Göstl]] *[[Cveto Gradišar]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Urban Groleger]] *[[Jože Grošelj]] *[[Demeter Gruden]] * [[Slavko Grum]] == H == *[[István Hagymás]] *[[Bogdan Hladnik]] *[[Franc Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Miroslav Hribar]] == I == * [[Biserka Ilin]] == J == * [[Jože Jakopič]] * [[Jože Jančar]] *[[Breda Jelen Sobočan]] *[[Petra Jelenko Roth]] *[[Aleksandra Jeličić]] *[[Jože Jensterle]]? *[[Katja Jeras]] * [[Ettore (Hektor) Jogan]] * [[Aldo Jovan]] == K == *[[Miha Kamin|Miha(el) Kamin]] *[[Janez Kanoni]] *[[Andrej Kastelic (psihiater)]] *[[Jana Knific]] *[[Miloš Kobal]] *[[Marga Kocmur]] *[[Aleš Kogoj]] *[[Petra Koprivnik]] *[[Jure Koprivšek]] *[[Jasna Kordić Lašič]] *[[Blanka Kores Plesničar]] *[[Anica Mikuš Kos|Anica Kos (Mikuš)]] *[[Janko Kostnapfel]] *[[Tatja Kostnapfel Rihtar]]? *[[Marijan Košiček]] *[[Matjaž Košorok]] *[[Matej Kravos]] *[[Liljana Kukman]] *[[Miklavž Kušej]] == L == * [[Milan Ličina]] *[[Jože Lokar]] *[[Borislava Lovšin]] *[[Matjaž Lunaček]] == M == *[[Jerneja Maček]] *[[Bogomir Magajna]] *[[Jože Magdič]] *[[Vesna Markič]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] *[[Vanko Matevžič]] *[[Maja Meža Prašnički]] *[[Milan Miklavčič]] *[[Anica Mikuš Kos]] *[[Lev Milčinski]] *[[Vladimir Milošević]] *[[Mojca Močnik Bučar]] *[[Miran Možina]] *[[Gorazd Mrevlje|Gorazd (Vojteh) Mrevlje]] (1946-2023) *[[Urša Mrevlje Lozar]] *Jože Munda (1906-1991) *[[Mojca Muršec]] == N == *[[Kristjan Nedog]] *[[Brigita Novak Šarotar]] == O == *[[Boris Ogrizek]] *[[Robert Oravecz]] == P == *[[Cvijeta Pahljina]] *[[Milko Pečko]] *[[Damjan Perne]] *[[Biserka Peršič]] *[[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] *[[Miklavž Petelin]] *[[Franc Peternel (psihiater)|Franc (Frančišek) Peternel (psihiater)]] *[[Jože Pfeifer]] *[[Stanko Pirc]] *[[Andrej Pišec]] *[[Marko Pišljar]] *[[Lea Pleiweiss Svetličič]] *[[Anja Plemenitaš]] *[[Ivan Podpečan]] *[[Vlasta Polojaz]] *[[Nataša Potočnik Dajčman]] *[[Hubert Požarnik]] *[[Janko Predan]] *[[Bazilija Pregelj]] *[[Peter Pregelj]] *[[Marijan Pregl]] *[[Nevenka Prevodnik]] *[[Miran Pustoslemšek]] == R == *[[Mirjana Radovanović]] *[[Irena Rahne Otorepec]] *[[Sonja Rajar]] *[[Klemen Rebolj]] *[[Vanja F. Rejec|Vanja (Franc) Rejec]] *[[Nikolina Rijavec]] *[[Ivan Robida]] *[[Janez Romih]] *[[Janez Rugelj]] *[[Maja Rus Makovec]] *[[Polona Rus Prelog]] *Lea Svetlič-Pleiweis ? == S == *[[Polona Seme Ciglenečki]] *[[Karin Sernec]] *[[Žiga Sernec]] *[[Marko Skulj]] *[[Zvezdana Snoj]] *[[Breda Sobočan]] (Breda Jelen S.) *[[Savo Spacal]] *Katja Sraka Recek *Marija Stojanović *[[Ana Suhodolčan Grabner]] == Š == *[[Nuša Šegrec]] *[http://pkm.si/ Kristina Šelb] *[[Alfred Šerko]] *[[Marija Škerlj]] *[[Borut Škodlar]] *[[Darja Škraba Krmelj]] *[[Bernard Špacapan]] *[[Franci Štrus]] *[[Tina Šubic Metlikovič]] *[[Vesna Švab]] == T == * [[Rok Tavčar]] * [[Dragan Terzič]] * [[Tea Terzič]] *[[Dubravka Trampuž]] *([[Jože Trontelj]]) == V == *[[Franc Vajd]] *[[Marija Vegelj Pirc]] *([[Milivoj Veličković Perat]]) *[[Emil Vengušt]] *[[Metoda Vidmar Vengust]] *[[Vladimir A. Vilhar]] (Srbija) *[[Momčilo Vitorović]] *[[Vid V. Vodušek]] *[[Srečko Vogrin]] * [[Niko Vončina|Niko F. Vončina]] * [[Marko Vrbnjak]] *[[Josip Vrtovec]] == Z == *([[Bojan Zalar]]) *[[Jurij Zalokar]] *[[Tomislav Zargaj|Tomislav Zargaj/Žargaj]] *[[Anamarija Ziherl]] *[[Slavko Ziherl]] *[[Janez Zlokarnik]] == Ž== *[[Dušan Žagar]] *[[Lea Žmuc Veranič]] *[[Tomislav Žargaj]]/Zargaj (ZDA) *[[Miloš Židanik]] *[[Peter Žiža]] *[[Martina Žmuc Tomori]] *[[Ana Marija Žunter Nagy]] *[[Vukoslav Žvan]] *[[Stanko Žvokelj]] ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih psihologov]], [[seznam slovenskih zdravnikov]], [[seznam slovenskih psihoanalitikov]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] 4w99ianko1x09kh4q2ke7adm4wegxa1 0 260077 6752139 6596655 2026-09-17T15:30:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Nikolaj Nilovič Burdenko |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]]<br>{{ikonazastave|ZSSR}} [[Sovjetska zveza]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Rusko-japonska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Heroj socialističnega dela]]<br>[[Stalinova nagrada]] |relations= |laterwork= }} '''Nikolaj Nilovič Burdenko''' ({{jezik-ru|Никола́й Ни́лович Бурде́нко}}), [[Rusi|ruski]] [[kirurg]] in [[general]], * [[1876]], † [[1946]]. Bil je ustanovitelj ruske [[nevrokirurgija|nevrokirurgije]], glavni kirurg [[Rdeča armada|Rdeče armade]] (1937–46), akademik [[Akademija znanosti Sovjetske zveze|Akademije znanosti ZSSR]] (1939–46), predsednik [[Akademija medicinskih znanosti Sovjetske zveze|Akademije medicinskih znanosti ZSSR]] (1944–46), [[heroj socialističnega dela]] (1943), [[generalpolkovnik]] medicine, [[Stalinova nagrada|Stalinov nagrajenec]],...<ref>[http://www.tonnel.ru/?l=gzl&uid=639 Tonnel.ru]</ref> == Življenje == Leta 1891 je vstopil v teološko semenišče, kjer je leta 1897 diplomiral in odšel v [[Tomskova državna univerza|Tomskovo državno univerzo]]; zaradi sodelovanja v študentskem revolucionarnem gibanju je bil izključen. Leta 1906 je diplomiral na [[Univerza v Tartu|Univerzi v Tartu]] in tam čez štiri leta postal profesor. Med prvo svetovno vojno je sodeloval v bojih ter organiziral bolnišnice ter medicinske evakuacijske točke<ref>[http://www.peoples.ru/medicine/surgery/burdenko/ Peoples.ru]</ref>. Leta 1918 je postal profesor na [[Univerza v Voronežu|Univerzi v Voronežu]] in leta 1923 je postal vodja medicinskega oddelka [[Moskovska državna univerza|Moskovske državne univerze]]. Slednji je bil leta 1930 preoblikoval v ''1. moskovski medicinski inštitut''; na njem je kot vodja kirurgije ostal do konca življenja. Prav tako je bil od leta 1929 direktor nevrokirurške klinike na radiološkem inštitutu [[Ljudski komisariat za javno zdravje|Ljudskega komisariata za javno zdravje]]; leta 1934 je bil slednji preoblikoval v prvi na svetu [[Centralni nevrokirurški inštitut|nevrološki inštitut]]<ref>[http://www.hrono.ru/biograf/bio_b/burdenko_nn.php Hrono.ru]</ref>. Med drugo svetovno vojno, leta 1944, je Burdenko bil imenovan za predsednika [[Posebna državna komisija|Posebne državne komisije]] za [[Katinski pokol]]. Slednja je krivdo za poboj pripisala Nemcev, kljub temu da so v resnici Poljake pobili Sovjeti<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/winter99-00/art6.html |title=CIA.gov |accessdate=2010-09-06 |archive-date=2010-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100324185250/https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/winter99-00/art6.html |url-status=dead }}</ref>. Kot eden prvih je v klinični prakso uvedel kirurgijo [[osrednji živčni sistem|osrednjega]] in [[periferni živčni sistem|perifernega živčnega sistema]]. Ukvarjal se je z raziskavami [[šok (medicina)|šoka]]. Iznašel je [[bulbotomija|bulbotomijo]] (operacijo v zgornjem delu [[hrbtenjača|hrbtenjače]])<ref>[http://www.biografija.ru/show_bio.aspx?ID=14153 Biografija.ru]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]]. == Odlikovanja in nagrade == * [[red Lenina]] (3x) * častni član [[Mednarodna družba kirurgov|Mednarodne družbe kirurgov]] * častni član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] * [[častni znanstveni delavec Sovjetske zveze]] (1933) Po njem so poimenovali: Centralni nevrokirurški inštitut, Centralno vojaško bolnišnico, fakulteto kirurške klinike medicinske akademije v [[Sečev]]u, lokalno klinično bolnišnico v [[Penza|Penzi]], cesto v Moskvi in [[Voronež]]u, asteroid [[6754 Burdenko]],... == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam ruskih generalov]] * [[seznam ruskih akademikov]] * [[Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva]] {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Burdenko, Nikolaj}} [[Kategorija:Ruski teologi]] [[Kategorija:Ruski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Ruski kirurgi]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Stalinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Tartuju]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Voronežu]] [[Kategorija:Ruski izumitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]] [[Kategorija:Predsedniki Akademije medicinskih znanosti Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Ruski generali]] [[Kategorija:Glavni kirurgi Rdeče armade]] [[Kategorija:Generali Rdeče armade]] [[Kategorija:Veterani rusko-japonske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] [[Kategorija:Ruski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] hx8uzq4ao0qz7opvqej087so9fslpkv 0 266829 6752399 6660025 2026-09-18T09:58:23Z ~2026-50261-93 265953 /* Dosedanji referendumi */ popravek datuma 6752399 wikitext text/x-wiki [[Slika:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj.jpg|sličica|Oddaja glasovnice na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči prostovoljnem končanju življenja]] (Kranj, 2025)]] V Sloveniji obstaja '''ustavodajni''', '''zakonodajni''' ter '''posvetovalni''' [[referendum]] in '''referendum o mednarodnih povezavah'''. Na lokalni ravni so mogoči še naknadni in svetovalni referendum, referendum za ustanovitev nove občine in referendum o samoprispevku.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/referendum-ljudska-iniciativa-in-evropska-drzavljanska-pobuda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> == Vrste referendumov == === Zakonodajni referendum === Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.<ref>{{Navedi splet|title=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|url=http://e-kurs.si/komentar/oblika-in-predmet-zakonodajnega-referenduma/|website=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|accessdate=2022-02-22|language=sl-SI}}</ref> Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]] ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.<ref name=":02" /> === Posvetovalni referendum === Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.<ref name=":02" /> === Referendum o spremembi ustave === Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.<ref name=":02" /> === Referendum o mednarodnih povezavah === Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1|website=pisrs.si|accessdate=2024-05-17}}</ref> == Dosedanji referendumi == V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre: * z – zakonodajni referendum * p – posvetovalni referendum * u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden) * m – referendum o mednarodnih povezavah Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat. {| class="wikitable sortable" ! width="49%" |Referendum ! width="18%" |Datum ! width="18%" |Predlagatelj ! width="4%" |Vrsta !Ud. ! width="15%" |Uspešnost |- |[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]] |23. december 1990 |[[DEMOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/viri-za-ucence-in-ucitelje/1873|website=www.muzej-nz.si|accessdate=2024-05-20}}</ref> | style="text-align:center;" | |93,2% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum za volitve v državni zbor]] |8. december 1996 |[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] (podpisi volilcev), poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] in poslanci [[Državni svet Republike Slovenije|DS]] | style="text-align:center;" |z |37,9% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za več vprašanj |- |[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne]] |10. januar 1999 |30 poslancev [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] ([[SDSS]], [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) | style="text-align:center;" |z |27,3% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo]] |17. junij 2001 | | style="text-align:center;" |z |35,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.]] | rowspan="2" |19. januar 2003 |Zaposleni v Slovenskih železnicah | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:salmon;" |zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski ''proti'' dejansko pomenil večinski ''za'' |- |[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje]] |Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje<ref>{{Navedi splet|title=Po podpise za referendum|url=https://www.dnevnik.si/35744|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-18|archive-date=2023-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230718135029/https://www.dnevnik.si/35744|url-status=dead}}</ref> | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo]] | rowspan="2" |23. marec 2003 | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO]] | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin]] |21. september 2003 | | style="text-align:center;" |z |27,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih]] |4. april 2004 | | style="text-align:center;" |z |31,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2005|Referendum o RTV]] |25. september 2005 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] in [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |z |30,7% | style="background:salmon;" | |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (29. januar 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |29. januar 2006 | | style="text-align:center;" |p | | rowspan="2" style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne občine |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (9. april 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |9. april 2006 | | style="text-align:center;" |p | |- |[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic]] |11. november 2007 |[[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] | style="text-align:center;" |z |58,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Posvetovalni referendum o pokrajinah]] |22. junij 2008 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova Slovenija|NSi]]<ref>{{Navedi splet|title=Na volišča že pred volitvami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volisca-ze-pred-volitvami/86400|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-13|language=sl}}</ref> | style="text-align:center;" |p |11,0% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne pokrajine |- |[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško]] |6. junij 2010 |poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] | style="text-align:center;" |z |42,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2010|Referendum o RTV]] |13. december 2010 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |14,8% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o malem delu]] |10. april 2011 |[[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije|ZSSS]] in [[Študentska organizacija Slovenije|ŠOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid|url=https://www.dnevnik.si/1042431900|website=Dnevnik|date=2011|accessdate=2023-07-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | style="text-align:center;" |z |34,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno]] | rowspan="3" |5. junij 2011<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net|url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|website=web.archive.org|date=2011-04-25|accessdate=2022-10-25|archive-date=2011-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110425112229/http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|url-status=bot: unknown}}</ref> |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o pokojninski reformi]] | | style="text-align:center;" |z |40,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Referendum o zakonu o arhivih]] |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Družinskem zakoniku]] |25. marec 2012<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=arhivska kopija|accessdate=2015-12-21|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> |[[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok]] | style="text-align:center;" |z |30,3% | style="background:lightgreen;" | |- | colspan="6" style="background:lightgrey;text-align:center;" |Sprejeta ustavna dopolnila, ki omejujejo možnosti razpisa referenduma in uvedejo kvorum |- |[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]] |8. junij 2014<ref name="MMC RTVSLO superreferendum">[http://www.rtvslo.si/slovenija/tu-je-referendumska-nedelja/338861 Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja]</ref> |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |11,7% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]] |20. december 2015 |[[Glas za otroke in družine|Za otroke gre]] | style="text-align:center;" |z |36,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |24. september 2017 |[[Vili Kovačič]] | style="text-align:center;" |z |20,6% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma, razveljavljen |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |13. maj 2018 |[[Vili Kovačič]] |style="text-align:center;" |z |15,0% |style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]] |11. julij 2021 |Gibanje za pitno vodo | style="text-align:center;" |z |46,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Referendum o Zakonu o RTV Slovenija]] | rowspan="3" |27. november 2022 | rowspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o spremembah Zakona o vladi]] | style="text-align:center;" |z |41,9% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o rabi konoplje]] | rowspan="3" |9. junij 2024 | rowspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preferenčnem glasu]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]] |11. maj 2025 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|N.Si]], [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]] | style="text-align: center;" |z |26,0% | |- |[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]] |23. november 2025 |Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« | style="text-align:center;" |z |40,9% | style="background:lightgreen;" | |- |} == Glej tudi == * [[Koroški plebiscit]] == Viri == <references /> {{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] st4hhihvovma6ymmg5qs86tmxc67vp0 0 274184 6752426 4226986 2026-09-18T11:17:34Z ~2026-45085-22 264465 6752426 wikitext text/x-wiki '''Čenta''' je ime več naselij: * [[Čenta, Italija]] (italijansko ''Tarcento'') * [[Čenta, Srbija]] (Vojvodina) {{razločitev-kraj}} itv6zreq7ybhyroszi0sp461a309w2c 6752427 6752426 2026-09-18T11:18:13Z ~2026-45085-22 264465 6752427 wikitext text/x-wiki '''Čenta''' je ime več naselij: * [[Čenta, Italija]] (italijansko ''Tarcento'') * [[Čenta, Srbija]] (Vojvodina) * glej tudi [[Čentiba]] {{razločitev-kraj}} h8sq52gdkw7oyqwnrlxnb1v7hyzi8tt 4 282723 6752200 6751490 2026-09-17T19:22:58Z TadejM 738 /* Cislajtanija */ vprašanje 6752200 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) guukrejg86aoa5zlw5ao6yykol9ft6a 6752205 6752200 2026-09-17T19:29:10Z TadejM 738 /* Cislajtanija */ dopolnitev 6752205 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) dsdelsk8ytcsqp6gzoz9zl683iwp962 6752217 6752205 2026-09-17T19:48:30Z MaksiKavsek 244409 /* Cislajtanija */ odgovor 6752217 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) 54e068anvvu59jsr55s6l0q64anchmh 0 286485 6752306 6110225 2026-09-18T06:48:42Z Engelbert 76895 pp 6752306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Théodore Brécard |lived= |image=<!--WD--> |caption=Charles-Théodore Brécard |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Legija časti]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Charles-Théodore Brécard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. september]] [[1867]], [[Sidi Bel Abbès]], [[Alžirija]], † [[22. december]] [[1952]], [[Pariz]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Charles Brécard}} * [http://www.generals.dk/general/Br%C3%A9card/Charles-Th%C3%A9odore/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brécard, Charles-Théodore}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] kgeps218z55dyjicxaqe3j1xqh2ejwe 6752307 6752306 2026-09-18T06:50:41Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]; +[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Théodore Brécard |lived= |image=<!--WD--> |caption=Charles-Théodore Brécard |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Legija časti]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Charles-Théodore Brécard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. september]] [[1867]], [[Sidi Bel Abbès]], [[Alžirija]], † [[22. december]] [[1952]], [[Pariz]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Charles Brécard}} * [http://www.generals.dk/general/Br%C3%A9card/Charles-Th%C3%A9odore/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brécard, Charles-Théodore}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Strasbourga]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] orqowkvm0lgl3dz64vlk2r1ts2mx0wk 0 286486 6752308 5930884 2026-09-18T06:54:36Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Charles-Constant Brégeault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Charles-Constant Brégeault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. oktober]] [[1887]], † [[28. december]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Br%C3%A9geault/Jean-Charles-Constant/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brégeault, Jean-Charles-Constant}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ignw6zi56hqoyexewz7i25f4za1ldix 0 286492 6752059 5934331 2026-09-17T13:12:15Z Engelbert 76895 pp 6752059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Emile Britsch |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Emile Britsch''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. januar]] [[1879]], † [[25. junij]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Britsch/Paul-%C3%89mile/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Britsch, Paul-Emile}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ewkoej0ym25bq18wgb6ksfv86kpqf04 0 286493 6752062 5928887 2026-09-17T13:17:15Z Engelbert 76895 pp 6752062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Louis-Marie Brocard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1943<br>1944–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Louis-Marie Brocard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. julij]] [[1886]], † [[31. december]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brocard/Georges-Louis-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brocard, Georges-Louis-Marie}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] l5q1hh7hzncvtavux7n8w7279yu8jk0 0 286496 6752063 5927849 2026-09-17T13:21:27Z Engelbert 76895 pp 6752063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Louis-Gabriel Brown de Colstoun |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Louis-Gabriel Brown de Colstoun''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. september]] [[1882]], † [[12. november]] [[1952]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brown_de_Colstoun/Émile-Louis-Gabriel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown de Colstoun, Emile-Louis-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5ekgy6wjj5uc8bdhojjfnw4x9d6ogj4 6752064 6752063 2026-09-17T13:21:45Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Louis-Gabriel Brown de Colstoun |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Louis-Gabriel Brown de Colstoun''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. september]] [[1882]], † [[12. november]] [[1952]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brown_de_Colstoun/Émile-Louis-Gabriel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown de Colstoun, Emile-Louis-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 1q5uyasgp93rbmh64zxosutsy7e9q48 0 286498 6752302 5932639 2026-09-18T06:33:43Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Germain-Christian Bruneau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1905–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Germain-Christian Bruneau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[31. oktober]] [[1884]], † [[28. marec]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bruneau/Marie-Germain-Christian/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bruneau, Marie-Germain-Christian}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] grirb7sbsdvcjm0lwymhkr8xhs7op8g 6752303 6752302 2026-09-18T06:36:46Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Germain-Christian Bruneau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1905–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Germain-Christian Bruneau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[31. oktober]] [[1884]], † [[28. marec]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bruneau/Marie-Germain-Christian/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bruneau, Marie-Germain-Christian}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] b9wfeprebfgmlaoqhmckfixmqdzrqrf 0 286499 6752304 5927710 2026-09-18T06:40:37Z Engelbert 76895 pp, nk 6752304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edouard-Octave-Jules Brussaux |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edouard-Octave-Jules Brussaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1879]], † [[6. januar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brussaux/Édouard-Octave-Jules/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brussaux, Edouard-Octave-Jules}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]] qujfs5bibcu2744c5ezhl6gr1430ao8 6752305 6752304 2026-09-18T06:43:11Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edouard-Octave-Jules Brussaux |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edouard-Octave-Jules Brussaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1879]], † [[6. januar]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Brussaux/Édouard-Octave-Jules/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brussaux, Edouard-Octave-Jules}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 920d04m2nxnijmqw468vp3hsypqu9pf 0 286500 6752309 5932336 2026-09-18T06:56:57Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis-Eugène-Fernand Bucheton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch=[[Francoska žandarmerija]] |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis-Eugène-Fernand Bucheton''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1878]], † [[6. november]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bucheton/Louis-Eug%C3%A8ne-Fernand/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bucheton, Louis-Eugène-Fernand}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Francoske žandarmerije]] fxee3c3erqp1w7b36lejpecdysqbn7r 0 286501 6752313 5932283 2026-09-18T07:03:41Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Buisson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1948 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Buisson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. december]] [[1889]], † [[5. december]] [[1955]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Buisson/Louis-L%C3%A9on-Marie-Andr%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Buisson, Louis-Léon-Marie-André}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] j27vmze65mdyevyvqgk2qfh9awnjleh 0 286502 6752314 5935201 2026-09-18T07:06:58Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Bureau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1950 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger Bureau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. december]] [[1893]], † [[22. februar]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bureau/Roger/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bureau, Roger}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] i76wedsintiyi71x0rzebg67pi76l64 0 286503 6752316 5928076 2026-09-18T07:12:18Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eugène-Louis-Joseph-Gabriel Burlot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1944 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eugène-Louis-Joseph-Gabriel Burlot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[31. avgust]] [[1886]], † [[29. oktober]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Burlot/Eug%C3%A8ne-Louis-Joseph-Gabriel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Burlot, Eugène-Louis-Joseph-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] odf7ah9scn9q5rs0qg5x4x77ymh0dmc 0 286504 6752383 6097867 2026-09-18T09:23:26Z Engelbert 76895 pp 6752383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Adrian-Jules-Gustave Burnol |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Adrian-Jules-Gustave Burnol''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. februar]] [[1881]], † [[5. avgust]] [[1953]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Burnol/Adrian-Jules-Gustave/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Burnol, Adrian-Jules-Gustave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] msc3dq4mn85zeurqltipym3jqfmk3xj 0 286505 6752384 5933430 2026-09-18T09:27:13Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Alphonse-Alfred Burtaire |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1904–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Alphonse-Alfred Burtaire''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. oktober]] [[1883]], † [[8. december]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Burtaire/Maurice-Alphonse-Alfred/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Burtaire, Maurice-Alphonse-Alfred}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] n6b110u85kd291j4jfr1bwxmb6pwept 6752387 6752384 2026-09-18T09:29:18Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Alphonse-Alfred Burtaire |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1904–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Alphonse-Alfred Burtaire''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. oktober]] [[1883]], † [[8. december]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Burtaire/Maurice-Alphonse-Alfred/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Burtaire, Maurice-Alphonse-Alfred}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] 2z6ix9jetj8murvbydfx7qsdavb7p36 0 286506 6752395 5931465 2026-09-18T09:45:30Z Engelbert 76895 pp 6752395 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Antoine Bührer |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Antoine Bührer''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[25. september]] [[1879]], † [[9. september]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%BChrer/Jules-Antoine/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bührer, Jules-Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] a3qyqut8upp17up1zvu7k62iimntom1 6752396 6752395 2026-09-18T09:46:52Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jules-Antoine Bührer |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jules-Antoine Bührer''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[25. september]] [[1879]], † [[9. september]] [[1965]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/B%C3%BChrer/Jules-Antoine/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bührer, Jules-Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] cytwx41n4yery61cxctk0s7t9jho1s9 0 291888 6752231 6670207 2026-09-17T21:01:07Z Jezo11 265919 dodal Saso Jezernik 6752231 wikitext text/x-wiki '''Jezernik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 426 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Jezernik]] (*1925), zgodovinar, publicist ..dr.med.? * [[Andreja Perić Jezernik]] (*1975), pisateljica (dr. lit.) * [[Anton Jezernik]] (1939—2021), strojnik, univ. prof. * [[Bojan Jezernik]], zdravnik * [[Božidar Jezernik]] (*1951), etnolog in kulturni (historični) antropolog, univ. profesor * [[David Špec - Jezernik|David Špec Jezernik]], trobentar * [[Gaja Jezernik Ovca]], pesnica, pisateljica, literarna urednica in komparativistka * [[Ivan Jezernik]] (*1942), igralec * Ivan Jezernik (*1957), gasilec * [[Jerneja Jezernik]] (*1970), prevajalka, pisateljica, raziskovalka življenja in dela [[Alma Karlin|Alme Karlin]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] (1933—2021), zdravnica kirurginja * [[Karel Jezernik]] (*1942), elektrotehnik, robotik, univ. profesor, prorektor UM * [[Kristijan Jezernik]] (*1948), biolog, prof. MF UL; pisatelj, slikar * [[Maksimilijan Jezernik]] (1922—2015), teolog, filozof, misiolog, organizator, apostolski protonotar * [[Marija Jezernik]] ([[Marija Wirgler]]) (1879—1974), mladinska pisateljica * [[Marjan Jezernik]] (*1951), duhovnik, celjski opat in rektor Marijine cerkve * [[Mišo Jezernik]] (1923—1997), psiholog, sociolog, publicist *[[Nejc Jezernik]], igralec * Sa[[Mišo Jezernik|š]]<nowiki/>o Jezernik (*1971), elektrotehnik, biomedicinski inzenir, inovator * [[Sinjo Jezernik]], amaterski gladališčnik, igralec, sinhronizator, moderator *[[Tjaša Jezernik]] (*1977), tenisačica * [[Urban Jezernik]], matematik == Glej tudi == * priimek [[Jezeršek]] * priimek [[Jezovšek]] * hrvaški priimek [[Jezerinac]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jezernik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4uxol5bmfj6k6wi33fb7bqxxsvcq6te 6752232 6752231 2026-09-17T21:02:29Z Jezo11 265919 korekcija 6752232 wikitext text/x-wiki '''Jezernik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 426 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Jezernik]] (*1925), zgodovinar, publicist ..dr.med.? * [[Andreja Perić Jezernik]] (*1975), pisateljica (dr. lit.) * [[Anton Jezernik]] (1939—2021), strojnik, univ. prof. * [[Bojan Jezernik]], zdravnik * [[Božidar Jezernik]] (*1951), etnolog in kulturni (historični) antropolog, univ. profesor * [[David Špec - Jezernik|David Špec Jezernik]], trobentar * [[Gaja Jezernik Ovca]], pesnica, pisateljica, literarna urednica in komparativistka * [[Ivan Jezernik]] (*1942), igralec * Ivan Jezernik (*1957), gasilec * [[Jerneja Jezernik]] (*1970), prevajalka, pisateljica, raziskovalka življenja in dela [[Alma Karlin|Alme Karlin]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] (1933—2021), zdravnica kirurginja * [[Karel Jezernik]] (*1942), elektrotehnik, robotik, univ. profesor, prorektor UM * [[Kristijan Jezernik]] (*1948), biolog, prof. MF UL; pisatelj, slikar * [[Maksimilijan Jezernik]] (1922—2015), teolog, filozof, misiolog, organizator, apostolski protonotar * [[Marija Jezernik]] ([[Marija Wirgler]]) (1879—1974), mladinska pisateljica * [[Marjan Jezernik]] (*1951), duhovnik, celjski opat in rektor Marijine cerkve * [[Mišo Jezernik]] (1923—1997), psiholog, sociolog, publicist *[[Nejc Jezernik]], igralec * Saš<nowiki/>o Jezernik (*1971), elektrotehnik, biomedicinski inženir, inovator * [[Sinjo Jezernik]], amaterski gladališčnik, igralec, sinhronizator, moderator *[[Tjaša Jezernik]] (*1977), tenisačica * [[Urban Jezernik]], matematik == Glej tudi == * priimek [[Jezeršek]] * priimek [[Jezovšek]] * hrvaški priimek [[Jezerinac]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jezernik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pzs7qjqp0y0fkvfq2mw40phxpekf7tt 0 298268 6752023 6752018 2026-09-17T12:00:51Z Shabicht 3554 6752023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Red ohranja institucionalno kontinuiteto z ivanovci (hospitalskim redom), viteškim redom, ki ga je okoli leta 1099 v Jeruzalemskem kraljestvu ustanovil blažei Geranrd. Red vodi izvoljeni knez in veliki mojster. Njegovo geslo je ''Tuitio fidei et obsequium pauperum'' (»Obramba vere in pomoč ubogim«). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov pravice, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Malteški viteški red}} Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Red torej ohranja institucionalno kontinuiteto z [[Malteški viteški red|ivanovci]], hospitalnim [[Vojaški red|viteškim redom]], ki ga je okoli leta 1099 v [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]] ustanovil blaženi Gerard in ga je februarja 1113 s [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Malteški viteški red}} ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} sd3vd6pnyvu2fg3zpowyiy2fgwfg5u5 6752026 6752023 2026-09-17T12:02:34Z Shabicht 3554 6752026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Malteški viteški red}} Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Red torej ohranja institucionalno kontinuiteto z [[Malteški viteški red|ivanovci]], hospitalnim [[Vojaški red|viteškim redom]], ki ga je okoli leta 1099 v [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]] ustanovil blaženi Gerard in ga je februarja 1113 s [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Malteški viteški red}} ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} js9kwz37p4cjjqdgvz4jzew4oonnn2o 6752040 6752026 2026-09-17T12:17:08Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dodano iz en wiki 6752040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Malteški viteški red}} == Ustanovitev == [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard, ustanovitelj reda svetega Janeza Jeruzalemskega. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Nastanek vitezov hospitalcev sega v leto 1048. Trgovci iz stare pomorske [[republika Amalfi|republike Amalfi]] so od egiptovskega kalifa pridobili dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in bolnišnice v [[Jeruzalem]]u, kjer bi skrbeli za romarje vseh veroizpovedi in ras. Red svetega Janeza Jeruzalemskega – redovna skupnost, ki je upravljala bolnišnico za romarje v Sveti deželi – je postal samostojen pod vodstvom svojega ustanovitelja, redovnika Gerarda. S papeško bulo ''Pie postulatio voluntatis'' z dne 15. februarja 1113 je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in jo postavil pod okrilje Svetega sedeža ter ji podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Na podlagi te papeške bule je bolnišnica prerasla v red, izvzet izpod nadzora krajevne cerkve. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ustanovitev krščanskega Jeruzalemskega kraljestva v času [[križarske vojne|križarskih vojn]] je red zavezala k vojaški obrambi bolnikov, romarjev in osvojenih ozemelj. Red je tako svojemu poslanstvu oskrbe bolnikov (hospitalni dejavnosti) dodal še nalogo obrambe vere. Sčasoma je red prevzel beli osemkraki križ, ki je še danes njegov simbol. Osem krakov predstavlja osem blagorov, ki jih je Jezus izrekel v pridigi na gori. === Ciper === Ko je po [[obleganju Akre (1291)|obleganju Akre leta 1291]] padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red najprej naselil na Cipru. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« (francosko *langues*) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana Sulejmana Veličastnega, so se obrambni zidovi zaradi podkopavanja z razstrelivom sesedli; vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Red je ostal brez lastnega ozemlja vse do leta 1530, ko je veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam prevzel [[Malta (otok)|otok Malta]]. Otok sta redu podelila cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]]; red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu}}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani Osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu uničenju osmanske pomorske moči v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval Ivan Avstrijski, polbrat španskega kralja [[Filip II. Špamski|Filipa II.]] [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na viteze. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; ti »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Leta 1798 je [[Napoleon]] vodil francosko zasedbo Malte. Napoleon je od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegove sile izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=8–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=10 |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in odšel v Trst.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske sile, ki so zasedle Malto, so iz države izgnale viteze hospitalce.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki balivi: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti cesarja Pavla leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je Združeno kraljestvo zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu svetega Janeza, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega ni prišlo zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je Britanija Franciji napovedala vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[File:Palazzo di Malta (Roma).jpg|thumb|Palazzo Malta, Rim, Italija]] [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v Rim. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879 – po 75-letnem obdobju brez voditelja – ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve s splošno avdienco pri papežu Benediktu XVI. in mašo, ki jo je v Baziliki svetega Petra daroval kardinal Tarcisio Bertone.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je Frančišek Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} cw4xtk0ktiqfr3grf7cdokqzuza7fjw 6752041 6752040 2026-09-17T12:18:22Z Ljuba24b 92351 /* Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi */ 6752041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Malteški viteški red}} == Ustanovitev == [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard, ustanovitelj reda svetega Janeza Jeruzalemskega. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Nastanek vitezov hospitalcev sega v leto 1048. Trgovci iz stare pomorske [[republika Amalfi|republike Amalfi]] so od egiptovskega kalifa pridobili dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in bolnišnice v [[Jeruzalem]]u, kjer bi skrbeli za romarje vseh veroizpovedi in ras. Red svetega Janeza Jeruzalemskega – redovna skupnost, ki je upravljala bolnišnico za romarje v Sveti deželi – je postal samostojen pod vodstvom svojega ustanovitelja, redovnika Gerarda. S papeško bulo ''Pie postulatio voluntatis'' z dne 15. februarja 1113 je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in jo postavil pod okrilje Svetega sedeža ter ji podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Na podlagi te papeške bule je bolnišnica prerasla v red, izvzet izpod nadzora krajevne cerkve. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ustanovitev krščanskega Jeruzalemskega kraljestva v času [[križarske vojne|križarskih vojn]] je red zavezala k vojaški obrambi bolnikov, romarjev in osvojenih ozemelj. Red je tako svojemu poslanstvu oskrbe bolnikov (hospitalni dejavnosti) dodal še nalogo obrambe vere. Sčasoma je red prevzel beli osemkraki križ, ki je še danes njegov simbol. Osem krakov predstavlja osem blagorov, ki jih je Jezus izrekel v pridigi na gori. === Ciper === Ko je po [[obleganju Akre (1291)|obleganju Akre leta 1291]] padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red najprej naselil na Cipru. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« (francosko *langues*) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana Sulejmana Veličastnega, so se obrambni zidovi zaradi podkopavanja z razstrelivom sesedli; vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Red je ostal brez lastnega ozemlja vse do leta 1530, ko je veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam prevzel [[Malta (otok)|otok Malta]]. Otok sta redu podelila cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]]; red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu}}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani Osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu uničenju osmanske pomorske moči v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval Ivan Avstrijski, polbrat španskega kralja [[Filip II. Špamski|Filipa II.]] [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na viteze. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; ti »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Leta 1798 je [[Napoleon]] vodil francosko zasedbo Malte. Napoleon je od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegove sile izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=8–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=10 |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in odšel v Trst.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske sile, ki so zasedle Malto, so iz države izgnale viteze hospitalce.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki balivi: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti cesarja Pavla leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je Združeno kraljestvo zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu svetega Janeza, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega ni prišlo zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je Britanija Franciji napovedala vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[File:Palazzo di Malta (Roma).jpg|thumb|Palazzo Malta, Rim, Italija]] [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v Rim. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879 – po 75-letnem obdobju brez voditelja – ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve s splošno avdienco pri papežu Benediktu XVI. in mašo, ki jo je v Baziliki svetega Petra daroval kardinal Tarcisio Bertone.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je Frančišek Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} dyym6epr5r5vpzlal3nm6e5c8ponagt 6752049 6752041 2026-09-17T12:32:46Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6752049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== == Ustanovitev == [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard, ustanovitelj reda svetega Janeza Jeruzalemskega. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Nastanek vitezov hospitalcev sega v leto 1048. Trgovci iz stare pomorske [[republika Amalfi|republike Amalfi]] so od egiptovskega kalifa pridobili dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in bolnišnice v [[Jeruzalem]]u, kjer bi skrbeli za romarje vseh veroizpovedi in ras. Red svetega Janeza Jeruzalemskega – redovna skupnost, ki je upravljala bolnišnico za romarje v Sveti deželi – je postal samostojen pod vodstvom svojega ustanovitelja, redovnika Gerarda. S papeško bulo ''Pie postulatio voluntatis'' z dne 15. februarja 1113 je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in jo postavil pod okrilje Svetega sedeža ter ji podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Na podlagi te papeške bule je bolnišnica prerasla v red, izvzet izpod nadzora krajevne cerkve. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ustanovitev krščanskega Jeruzalemskega kraljestva v času [[križarske vojne|križarskih vojn]] je red zavezala k vojaški obrambi bolnikov, romarjev in osvojenih ozemelj. Red je tako svojemu poslanstvu oskrbe bolnikov (hospitalni dejavnosti) dodal še nalogo obrambe vere. Sčasoma je red prevzel beli osemkraki križ, ki je še danes njegov simbol. Osem krakov predstavlja osem blagorov, ki jih je Jezus izrekel v pridigi na gori. === Ciper === Ko je po [[obleganju Akre (1291)|obleganju Akre leta 1291]] padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red najprej naselil na Cipru. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« (francosko *langues*) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana Sulejmana Veličastnega, so se obrambni zidovi zaradi podkopavanja z razstrelivom sesedli; vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Red je ostal brez lastnega ozemlja vse do leta 1530, ko je veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam prevzel [[Malta (otok)|otok Malta]]. Otok sta redu podelila cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]]; red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu}}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani Osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu uničenju osmanske pomorske moči v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval Ivan Avstrijski, polbrat španskega kralja [[Filip II. Špamski|Filipa II.]] [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na viteze. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; ti »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Leta 1798 je [[Napoleon]] vodil francosko zasedbo Malte. Napoleon je od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegove sile izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=8–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=10 |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in odšel v Trst.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske sile, ki so zasedle Malto, so iz države izgnale viteze hospitalce.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki balivi: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti cesarja Pavla leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je Združeno kraljestvo zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu svetega Janeza, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega ni prišlo zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je Britanija Franciji napovedala vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[File:Palazzo di Malta (Roma).jpg|thumb|Palazzo Malta, Rim, Italija]] [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v Rim. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879 – po 75-letnem obdobju brez voditelja – ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve s splošno avdienco pri papežu Benediktu XVI. in mašo, ki jo je v Baziliki svetega Petra daroval kardinal Tarcisio Bertone.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je Frančišek Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} 7oee3vg5xvwyxddu0velqm2bktngrsq 0 301327 6752441 6647259 2026-09-18T11:52:03Z ~2026-45085-22 264465 6752441 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pesek}} '''Pesek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albinca Pesek]] (*1957), glasbena pedagoginja * [[Anton Pesek]] (1879 - 1955), politik, podjetnik, časnikar in publicist * [[Filip Pesek Omerzel]] (*1994), košarkar (v ZDA) * [[Igor Pesek]], računalničar/informatik, prof. FNM UM * [[Lea Bartha]] Pesek (*1986), pevka * [[Marjeta Blinc Pesek]] (1964 - 2023), zdravnica psihiatrinja, psihoterapevtka * [[Matevž Pesek]], prof. FRI UL, raziskovalec navidezne resničnosti (VR), e-izobraževanja in učenja glasbe * [[Rosvita Pesek]] (*1965), TV-novinarka in urednica, zgodovinska publicistka == Glej tudi == * priimek [[Peskar]] * priimek [[Pesjak (priimek)|Pesjak]] * priimek [[Pešec (priimek)|Pešec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pesek}} {{priimek|Pesek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lcrid1v9ifqcorvellah8qgk6lv0zjl 0 305484 6752311 6190923 2026-09-18T07:02:12Z Д.Ильин 115952 6752311 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align=right |+ '''Skupina pravilnih zvezdnih mnogokotnikov''' |- | colspan=2| {| style="wikitable" |[[Slika:Star polygon 5-2.svg|60px]]<br />[[pentagram|{5/2}]] |[[Slika:Star polygon 7-2.svg|60px]]<br />[[heptagram|{7/2}]] |[[Slika:Star polygon 7-3.svg|60px]]<br />[[heptagram|{7/3}]] |[[Slika:Octagram.png|60px]]<br />[[oktagram|{8/3}]] |- |[[Slika:Star polygon 9-2.svg|60px]]<br />[[eneagram (geometrija)|{9/2}]] |[[Slika:Star polygon 9-4.svg|60px]]<br />[[eneagram|{9/4}]] |[[Slika:Decagram 10 3.svg|60px]]<br />[[dekagram (geometrija)|{10/3}]] |... |} |- ! [[Schläflijev simbol]]<br />2<2q<p<br />[[največji skupni delitelj|D(p, q)]]=1 | {p/q} |- ! [[oglišče|oglišča]] in [[stranica|stranice]] | p |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram]] |{{CDD|node_1|p|rat|dq|node}} |- ! [[simetrijska grupa]] | [[diedrska simetrija|diedrska]] (D_p) |- ! [[dualni mnogokotnik]] | sebi dualni |- ! [[notranji in zunanji kot|notranji kot]]<br />([[stopinja (kot)|stopinj]]) | <math>\frac{180(p-2q)}{p}</math><ref>{{navedi knjigo|last=Kappraff|first=Jay|title=Beyond measure: a guided tour through nature, myth, and number|publisher=World Scientific|year=2002|pages=258|isbn=9789810247027|url=http://books.google.com/books?id=vAfBrK678_kC&pg=PA256&dq=star+polygon}}</ref> |} '''Zvezdni mnogokotnik''' (tudi samo '''zvezda''') je [[konveksni in konkavni mnogokotnik|nekonveksni]] [[mnogokotnik]], ki izgleda kot [[zvezda (razločitev)|zvezda]]. == Pravilni zvezdni mnogokotniki == Pravilni zvezdni mnogokotnik je sebesekajoči enakostranični in enakokotni [[mnogokotnik]]. Dobi se ga tako, da se poveže eno oglišče enostavnega in pravilnega p-mnogokotnika z drugim ogliščem, ki pa ni sosednje oglišče mnogokotnika. To se nadaljuje tako dolgo, da se vrne v začetno oglišče.<ref>{{navedi knjigo|last=Coxeter|first=Harold Scott Macdonald|title=Regular polytopes|url=https://archive.org/details/regularpolytopes0000coxe_q0b5|publisher=Courier Dover Publications|year=1973|isbn=9780486614809}}</ref> Lahko se tudi reče, da se za cela števila ''p'' in ''q'' zvezdni poligon naredi tako, da se poveže vsako ''q''-to točko izmed vseh ''p'' točk, ki so enakomerno in krožno razporejene.<ref>[http://mathworld.wolfram.com/StarPolygon.html Zvezdni mnogokotniki na MathWorld]</ref> Za zgled služi pravilni [[petkotnik]]. [[pentagram|Petkrako zvezdo]] se dobi, če se potegne črto od prvega do tretjega oglišča in od tretjega do petega in od tega do drugega, od tega do četrtega in nato do prvega. [[Schläflijev simbol]] za takšno vrsto mnogokotnika je {p/q}, kar je enako kot {p/p-q}. Pravilne zvezdne mnogokotnike se dobi, če sta ''p'' in ''q'' [[tuje število|tuji števili]]. Pravilni mnogokotnik se lahko prikaže tudi kot [[stelacija|stelacijo]] konveksnega osnovnega mnogokotnika. {| class="wikitable" |align=center colspan=7|[[Slika:Regular Star Polygons-en.svg|640px]] |} === Oblike zvezd === [[Slika:Star polygon 6-2.svg|100px|thumb|Zvezda<BR>[[heksagram]]<BR>2{3} ali {6/2}]] [[Slika:Star polygon 9-3.svg|100px|thumb|Zvezda<BR>[[eneagram]]<BR>3{3} ali {9/3}]] Če je število stranic ''n'' deljivo z ''m'', se zvezdni mnogokotnik dobi iz pravilnega mnogokotnika, ki ima ''n''/''m'' stranic. Nova mnogokotniška zvezda se dobi tako, da se zavrti pravilni ''n''/''m''-kotnik v levo glede na začetni mnogokotnik tako, da je število vrtenj oglišč enako ''n''/''m'' zmanjšano za ena. Na koncu se še kombinira vse nastale slike. Skrajni primer tega nastopi v primeru, da je ''n''/''m'' enako 2. To povzroči nastanek slike, ki jo sestavlja ''n''/2 ravnih delov. To se imenuje [[izrojenost (matematika)|izrojeni]] zvezdni mnogokotnik. Kadar pa imata ''n'' in ''m'' skupni faktor, se dobi zvezdni mnogokotnik za nižji ''n''. === Simetrija === [[Simetrijska grupa]] za {''n''/''k''} je [[diedrska grupa]] D_n reda 2''n'' neodvisno od vrednosti ''k''. == Nepravilni zvezdni mnogokotniki == Zvezdni mnogokotniki so lahko tudi nepravilni. Nepravilni zvezdni mnogokotniki nastanejo kot slike oglišč [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]], ki so določeni z zaporedjem stranskih ploskev okrog vsakega oglišča. [[Unikursalni heksagram]] je naslednji primer cikličnega nepravilnega zvezdnega mnogokotnika. Ima samo [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] D_2h. == Glej tudi == * [[seznam pravilnih politopov]] * [[zvezdni polieder]] * [[zvezdni polihoron]] * [[stelacija]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{MathWorld|id=StarPolygon|title=Star Polygon}} * {{MathWorld|id=Polygram|title=Polygram}} * [http://public.beuth-hochschule.de/~meiko/applets/star1.html Aplet za prikazovanje zvezdnih mnogokotnikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718202433/http://public.beuth-hochschule.de/~meiko/applets/star1.html |date=2011-07-18 }} {{ikona de}} * [http://dorigami.narod.ru/dorigami_rco.html Zvezdni mnogokotniki] {{ikona ru}} * [http://www.2dcurves.com/line/linesp.html Zvezdni mnogokotnik na 2dcurves.com] {{ikona en}} {{-}} {{mnogokotniki}} [[Kategorija:Mnogokotniki]] gqyvqnqf9psxvo93aoijmnl69kk5j9b 0 307635 6752056 6315501 2026-09-17T12:57:08Z ~2026-45085-22 264465 6752056 wikitext text/x-wiki '''Trpin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka *[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar *[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor *[[Borut Trpin]], filozof * [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka * [[Filip Trpin]] (~1603/4—1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog * [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar * [[Janez Trpin]] (1908—1973), grafični oblikovalec * [[Jernej Trpin]], geograf * [[Jože Trpin]] (1910—1990), slikar in grafik * [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911—2013), redovnica HKL * [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener (v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]]) * [[Matej Trpin]] (1871—1926), slikar in podobar * [[Peter Trpin]] (1922—1984), arhitekt == Glej tudi == * priimek [[Terpin]] * priimek [[Terpinc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trpin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pm4p35xhu3g7ch84j4yovsrby46mmwg 6752434 6752056 2026-09-18T11:32:43Z ~2026-45085-22 264465 6752434 wikitext text/x-wiki '''Trpin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka *[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar *[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor *[[Borut Trpin]], filozof * [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka * [[Filip Trpin]] (~1603/4—1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog * [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar * [[Janez Trpin]] (1908—1973), grafični oblikovalec * [[Jernej Trpin]], geograf * Jernej Trpin, odbojkar * [[Jože Trpin]] (1910—1990), slikar in grafik * [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911—2013), redovnica HKL * [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener (v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]]) * [[Matej Trpin]] (1871—1926), slikar in podobar * [[Peter Trpin]] (1922—1984), arhitekt == Glej tudi == * priimek [[Terpin]] * priimek [[Terpinc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trpin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l76e5ngdlgiugze9unyhn4vuk74mc7n 6752436 6752434 2026-09-18T11:35:54Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6752436 wikitext text/x-wiki '''Trpin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka *[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar *[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor *[[Borut Trpin]], filozof * [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka * [[Filip Trpin]] (~1603/4—1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog * [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar * [[Janez Trpin]] (1908—1973), grafični oblikovalec * [[Jernej Trpin]], geograf * [[Jože Trpin]] (1910—1990), slikar in grafik * [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911—2013), redovnica HKL * [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener (v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]]) * [[Matej Trpin]] (1871—1926), slikar in podobar * [[Peter Trpin]] (1922—1984), arhitekt == Glej tudi == * priimek [[Terpin]] * priimek [[Terpinc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trpin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pm4p35xhu3g7ch84j4yovsrby46mmwg 0 307716 6752272 6512201 2026-09-17T23:47:09Z ~2026-44996-51 264415 6752272 wikitext text/x-wiki '''Sancin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Sancin]], skladatelj * [[Avrelija Sancin]] (1888—1961), učiteljica in koncertna pevka * [[Belizar Sancin]] (1904—1962), igralec in pevec * [[Boris Sancin]] (1912—1989), ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Danilo Sancin]] (1899—?), bančni uradnik in športni delavec * [[Devan Sancin]], vinar v Italiji * [[Dimitrij Sancin]] (1921—1990?), šolnik, balinar * [[Dunja Sancin]], zamejska kulturna delavka predsednica KD [[Ivan Grbec]] * [[Dušan Sancin]] (1902—1973), violinist in dirigent * [[Franc Sancin]] (1887—1947), učitelj, gospodarstvenik, sadjar * [[Igor Sancin]] (*1954), gledališki igralec * [[Ivan Sancin]] - Gianni (1938—2021), operni pevec, basist * [[Ivan Karlo Sancin]] (1893—1974), violinist, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Ivan Sancin Jovo]] (1913—1942), prvoborec za svobodo * [[Ivanka Sancin]] (1877—?), prosvetna delavka * [[Ivo Sancin]] (1872—1954), kmetijski strokovnjak * [[Iztok Sancin]], predsednik agrarne skupnosti (Trst) * [[Josip Sancin]] (1859—1891), prosvetni delavec * [[Karel Sancin]] (1900—1953), učitelj in prosvetni delavec * [[Kazimir Sancin|Kazimir (Miro) Sancin]] (1898—1976), skladatelj * [[Lejla Rehar Sancin|Lejla Sancin]] (r. [[Rehar]]) (1922—2017), igralka, prevajalka, publicistka * [[Ljubomir Sancin]] - Stojan, NOB * [[Lovro Sancin]], dirigent škedenjske mandolinske godbe * [[Marko Sancin]], dirigent, zborovodja * [[Mirca Sancin|Mir(c)a Sancin]] (r. [[Župnek]]) (1901—1970), pianistka in skladateljica * [[Modest Sancin]] (1902—1964), igralec, operetni pevec * [[Neda Sancin]], zborovodkinja * [[Placid Sancin]] (1902—1943), duhovnik * [[Stojan Sancin]] (1947—2021), šolnik in jamar * [[Vasilka Sancin]] (*1979), mednarodna pravnica, prof. PF UL, sodnica [[ESČP]] (maj 2025-) * [[Vitjan Sancin]] (*1952), agronom, sadjar == Zunanje povezave == * ){{baza imen SURS|priimek=Sancin}} {{priimek}} qn24nsn2gfejikpontfkm7djbm84690 6752275 6752272 2026-09-17T23:51:52Z ~2026-44996-51 264415 6752275 wikitext text/x-wiki '''Sancin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Sancin]], skladatelj * [[Avrelija Sancin]] (1888—1961), učiteljica in koncertna pevka * [[Belizar Sancin]] (1904—1962), igralec in pevec * [[Boris Sancin]] (1912—1989), ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Danilo Sancin]] (1899—?), bančni uradnik in športni delavec * [[Devan Sancin]], vinar v Italiji * [[Dimitrij Sancin]] (1921—1990?), šolnik, balinar * [[Dunja Sancin]], zamejska kulturna delavka predsednica KD [[Ivan Grbec]] * [[Dušan Sancin]] (1902—1973), violinist in dirigent * [[Franc Sancin]] (1887—1947), učitelj, gospodarstvenik, sadjar * [[Igor Sancin]] (*1954), gledališki igralec * [[Ivan Sancin]] - Gianni (1938—2021), operni pevec, basist * [[Ivan Karlo Sancin]] (1893—1974), violinist, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Ivan Sancin Jovo]] (1913—1942), prvoborec za svobodo * [[Ivanka Sancin]] (1877—?), prosvetna delavka * [[Ivo Sancin]] (1872—1954), kmetijski strokovnjak * [[Izidor Sancin]], predsednik agrarne skupnosti (Trst) * [[Josip Sancin]] (1859—1891), prosvetni delavec * [[Karel Sancin]] (1900—1953), učitelj in prosvetni delavec * [[Kazimir Sancin|Kazimir (Miro) Sancin]] (1898—1976), skladatelj * [[Lejla Rehar Sancin|Lejla Sancin]] (r. [[Rehar]]) (1922—2017), igralka, prevajalka, publicistka * [[Ljubomir Sancin]] - Stojan, NOB * [[Lovro Sancin]], dirigent škedenjske mandolinske godbe * [[Marko Sancin]], dirigent, zborovodja * [[Mirca Sancin|Mir(c)a Sancin]] (r. [[Župnek]]) (1901—1970), pianistka in skladateljica * [[Modest Sancin]] (1902—1964), igralec, operetni pevec * [[Neda Sancin]], zborovodkinja * [[Placid Sancin]] (1902—1943), duhovnik * [[Stojan Sancin]] (1947—2021), šolnik in jamar * [[Vasilka Sancin]] (*1979), mednarodna pravnica, prof. PF UL, sodnica [[ESČP]] (maj 2025-) * [[Vitjan Sancin]] (*1952), agronom, sadjar == Zunanje povezave == * ){{baza imen SURS|priimek=Sancin}} {{priimek}} glt4mmbxz8hou1ofjlliqhcylbte0ul 0 322502 6752420 6568202 2026-09-18T11:11:02Z ~2026-45085-22 264465 6752420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Сремска Рача |slika= |prebivalstvo=773 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=78 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Sremska Mitrovica|Sremska Mitrovica]] |okraj=[[Sremski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Sremska Rača''' (izvirno {{lang-sr|Сремска Рача}}, {{lang-hr|Srijemska Rača}}, {{lang-hu|Racsa}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod Občino [[Sremska Mitrovica]]; slednja pa je del [[Sremski upravni okraj|Sremskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 587 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 38,2 let (36,2 pri moških in 40,1 pri ženskah). Naselje ima 286 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,70. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:1251 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:834 color:gray1 from:start till:end bar:417 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,94)(77,121) color:blue width:2 points:(77,121)(100,156) color:blue width:2 points:(100,156)(128,161) color:blue width:2 points:(128,161)(157,148) color:blue width:2 points:(157,148)(185,125) color:blue width:2 points:(185,125)(217,125) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=547 |l1953=749 |l1961=1001 |l1971=1043 |l1981=942 |l1991=777 |l1991н=767 |l2002с=800 |l2002=773 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|742|95.98}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|blue|5|0.64}} {{Vrsta-odstotek|[[Ukrajinci]]|red|2|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovaki]]|green|2|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|orange|2|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|cyan|2|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|magenta|1|0.12}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|black|16|2.06}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|1|2.32|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|3|6.97|18.60|8}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|7|16.27|39.53|17}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|14|32.55|46.51|20}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|18|41.86|72.09|31}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|21|48.83|55.81|24}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|12|27.90|41.86|18}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|26|60.46|48.83|21}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|30|69.76|67.44|29}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|36|83.72|65.11|28}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|33|76.74|74.41|32}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|28|65.11|60.46|26}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|16|37.20|55.81|24}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|24|55.81|46.51|20}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|29|67.44|58.13|25}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|35|81.39|65.11|28}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|23|53.48|69.76|30}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|20|46.51|37.20|16}} |povprečnoм=36.2 |povprečnoж=40.1 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|164|217|271|298|322|258|286|84|62|48|53|27|10|2|-|-|-|2.70}} {{PorokeNaseljaSrbija|298|83|181|15|18|1|323|46|183|78|14|2}} {{PokliciNaseljaSrbija|156|66|-|-|9|1|6|3|4|21|62|25|-|-|2|-|-|7|3|5|218|91|-|-|11|1|6|10|7|26|-|-|3|-|1|-|-|-|42|2|1|2|5|6|-|-|-|4|2|1|5|5|7|-|-|-|46}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Sremskega upravnega okraja]] dpyuz93nqdk9pwdwsy1yjxvuitk3yyz 0 329758 6752296 6516235 2026-09-18T06:10:05Z Sporti 5955 2026 6752296 wikitext text/x-wiki '''Košarkarski superpokal Slovenije''' je [[Slovenija|slovensko]] moško klubsko [[košarka]]rsko superpokalno tekmovanje, ki ga organizira [[Košarkarska zveza Slovenije]] od leta [[2003]]. Poteka ob začetku sezone, ko se pomerita zmagovalca [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] in [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] iz prejšnje sezone. Najuspešnejši klub je [[Cedevita Olimpija]] oz. [[Union Olimpija]] s štirinajstimi zmagami zmagami, šest zmag je osvojila [[KK Krka]], eno pa [[KK Šentjur|KK Tajfun]]. ===Po letih=== {| class="wikitable" |- ! Leto ! Prizorišče ! Prvaki ! Podprvaki ! Rezultat finala ! MVP |- |2003 |[[Postojna]] |'''[[Union Olimpija]]''' |[[KK Krka]] |'''81:63''' |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Marko Maravič]] |- |2004 |[[Maribor]] |'''[[Union Olimpija]]''' <small>(2)</small> |[[Košarkarski klub Zlatorog|Pivovarna Laško]] |'''67:61''' |{{ikonazastave|Croatia}} [[Marino Baždarić]] |- |2005 |[[Škofja Loka]] |'''[[Union Olimpija]]''' <small>(3)</small> |[[Košarkarski klub Zlatorog|Pivovarna Laško]] |'''88:79''' |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Hasan Rizvić]] |- |2007 |[[Polzela]] |'''[[Union Olimpija]]''' <small>(4)</small> |[[KK Helios Domžale|Helios Domžale]] |'''90:71''' |{{ikonazastave|USA}} [[Ronell Taylor]] |- |2008 |[[Postojna]] |'''[[Union Olimpija]]''' <small>(5)</small> |[[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Domžale]] |'''67:56''' |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Marko Milič]] |- |2009 |[[Ljubljana]] |'''[[Union Olimpija]]''' <small>(6)</small> |[[Košarkarski klub Elektra|Elektro Esotech]] |'''95:62''' |{{ikonazastave|USA}} [[Matt Walsh]] |- |2010 |[[Maribor]] |'''[[KK Krka]]''' |[[Union Olimpija]] |'''72:61''' |{{ikonazastave|SLO}} [[Smiljan Pavič]] |- |2011 |[[Rogaška Slatina]] |'''[[KK Krka]]''' <small>(2)</small> |[[Union Olimpija]] |'''80:72''' |{{ikonazastave|USA}} [[Jimmy Baxter]] |- |2012 |[[Grosuplje]] |'''[[KK Krka]]''' <small>(3)</small> |[[KK Union Olimpija|Olimpija]] |'''84:81 |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Domen Lorbek]] |- |2013 |[[Portorož]] |'''[[KK Union Olimpija|Olimpija]]''' <small>(7)</small> |[[KK Krka]] |'''63:60 |{{ikonazastave|USA}} [[Alex Stepheson]] |- |2014 |[[Šenčur]] |'''[[KK Krka]]''' <small>(4)</small> |[[KK Union Olimpija|Olimpija]] |'''68:65 |{{ikonazastave|USA}} [[Malcolm Armstead]] |- |2015 |[[Škofja Loka]] |'''[[KK Šentjur|KK Tajfun]] |[[KK Krka]] |'''72:60 |{{ikonazastave|SLO}} [[Sandi Čebular]] |- |2016 |[[Podčetrtek]] |'''[[KK Krka|Krka]]''' <small>(5)</small> |[[KK Domžale|Helios Suns]] |'''81:78 |{{ikonazastave|SLO}} [[Sandi Čebular]] |- |2017 |[[Ljubljana]]<br><small>(Hala Tivoli)</small> |'''[[KK Olimpija|Petrol Olimpija]]''' <small>(8)</small> |[[KK Domžale|Helios Suns]] |'''94:76 |{{ikonazastave|USA}} Devin Oliver |- |2018 |[[Ljubljana]]<br><small>(Hala Tivoli)</small> |'''[[KK Koper Primorska|Sixt Primorska]]''' |[[KK Olimpija|Petrol Olimpija]] |'''83:71 |{{ikonazastave|SER}} Marko Jagodić Kuridža |- |2019 |[[Podčetrtek]]<br><small>(ŠD Podčetrtek)</small> |'''[[KK Koper Primorska|Koper Primorska]]''' <small>(2)</small> |[[KK Hopsi Polzela|Hopsi Polzela]] |'''106:74 |{{ikonazastave|USA}} Lance Harris |- |2020 |[[Kranj]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(9)</small> |[[KK Krka|Krka]] |'''78–67 |{{ikonazastave|USA}} [[Kendrick Perry]] |- |2021 |[[Ljubljana]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(10)</small> |[[KK Krka|Krka]] |'''78–71 |{{ikonazastave|USA}} [[Zach Auguste]] |- |2022 |[[Škofja Loka]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(11)</small> |[[Helios Suns]] |'''112–85 |{{ikonazastave|USA}} [[Yogi Ferrell]] |- |2023 |[[Kranj]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(12)</small> |[[Helios Suns]] |'''76–59 |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Ščuka]] |- |2024 |[[Laško]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(13)</small> |[[KK Krka|Krka]] |'''103–73 |{{ikonazastave|SLO}} [[Žiga Daneu]] |- |2025 |[[Polzela]] |'''[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]]''' <small>(14)</small> |[[KK Krka|Krka]] |'''78–76 |{{ikonazastave|USA}} [[Umoya Adeyemi Gibson]] |- |2026 |[[Nova Gorica]] |'''[[KK Krka|Krka]]''' <small>(6)</small> |[[KK Cedevita Olimpija|Cedevita Olimpija]] |'''71–67 |{{ikonazastave|USA}} [[Galin Smith]] |} ===Po klubih=== {| class="wikitable" |- ! Št. ! Klub ! Naslovi |- ! 14 | [[Cedevita Olimpija]]/[[KK Union Olimpija|Petrol Olimpija]] | 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013,<br>2017, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- ! 6 | [[KK Krka]] | 2010, 2011, 2012, 2014, 2016, 2026 |- ! 2 | [[KK Koper Primorska|Koper Primorska]] | 2018, 2019 |- ! 1 | [[KK Šentjur|KK Tajfun]] | 2015 |} == Viri == * [https://www.kzs.si/tekmovanja/pokalna-tekmovanja/superpokal-slovenije www.kzs.si ] [[Kategorija:Košarka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2003]] jnu2iklkr7kg3mht57kwsrp68z7p7hi 0 331237 6752312 6747768 2026-09-18T07:02:23Z Д.Ильин 115952 6752312 wikitext text/x-wiki [[Slika:Decagram 10 3.svg|thumbnail|220px|Pravilni dekagram.]] [[File:Decagram_lengths.png|220px|thumbnail|right|Dolžine v pravilnem {10/3} dekagramu.]] '''Dekagram''' je v [[geometrija|geometriji]] desetkraki [[zvezdni mnogokotnik]]. Njegov [[Coxeter-Dinkinov diagram]] je {{CDD|node_1|10|rat|3x|node}}. == Oblike dekagramov == Znanih je več oblik dekagramov. To je pravilni dekagram z oznako {10/3}, ki vsebuje oglišča pravilnega [[desetkotnik]]a in ima povezano vsako tretje oglišče. Razen tega sta znana še dva pravilna dekagrama z oznakama {10/2} in {10/4}, ki pa imata povezano vsako drugo (prvi) in vsako četrto točko (drugi). {| class=wikitable width=240 |[[Slika:Decagram 10 2.png|120px]]<br>{10/2} ali 2{5} je sestavljen iz dveh [[petkotnik]]ov. |[[Slika:Decagram 10 4.png|120px]]<br>{10/4} ali 2{5/2} je sestavljen iz dveh [[petkotnik]]ov. |} == Ostali dekagrami == [[izotaksalna oblika|Izotaksalni]] dekagrami imajo dve vrsti oglišč. Ta so lahko na spremeljivih polmerih. Na sliki je trojno zavita oblika. Ta ima samo simetrijo D₅. [[Slika:Isotoxal pentagram.svg|240px]] == Glej tudi == * [[seznam pravilnih politopov]] [[Kategorija:Mnogokotniki]] {{mnogokotniki}} [[Kategorija:Mnogokotniki]] fq3fhe3w7k7emfxnc268y1iaok7h5h1 0 337633 6752069 6534471 2026-09-17T13:24:37Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752069 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Film | name = Trumanov show | image= | caption = filmski poster | | producer = Edward S. Feldman<br />Scott Rudin<br />[[Andrew Niccol]]<br />Adam Schroeder | director = [[Peter Weir]] | writer = Andrew Niccol | starring = [[Jim Carrey]]<br />[[Laura Linney]] <br />[[Ed Harris]]<br />[[Noah Emmerich]]<br />[[Natascha McElhone]] | music = Burkhard Dallwitz<br />[[Philip Glass]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[5]].[[junij]],[[1998]] | runtime = 103 [[Minuta|min]] | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina|Angleški]] | budget = 60.000.000 [[ameriški dolar|USD$]] | }} '''Trumanov show''' (v originalu ''The Truman Show'') je [[ZDA|ameriška]] [[satira|satirična]] [[komedija]], ki govori o življenju Trumana Burbanka, ki živi v realistično oblikovanem filmskem studiu, kjer ga vsakodnevno spremljajo milijoni gledalcev po vsem svetu. Sprva se tega dejstva ne zaveda, kasneje pa se odloči odkriti pravo resnico o sebi in navideznem svetu okoli njega. Avtor zgodbe, Andrew Niccol, je idejo za scenarij dobil iz 62. epizode televizijske [[nanizanke]] [[Zona somraka]], ki je v osnovi praktično enaka. Film so kritiki ocenili dobro, ravno tako je bil uspešen tudi v finančnem smislu, saj je ustvaril dobrih 264 milijonov dolarjev prihodka. Sprožil pa je tudi številne verske razprave in razprave o prihodnosti medijev. == Zgodba == Truman Burbank je 30-letnik, ki živi v idiličnem mestecu Seahaven, ki leži na otoku. Zaposlen je kot zavarovalniški agent, je srečno poročen z Meryl, ravno tako ima tudi mnogo prijateljev, kjer glavno vlogo zavzema Marlon, njegov najboljši prijatelj iz otroštva. V sebi pa skriva travmatično izkušnjo iz otroštva, ko je na izletu z jadrnico v nevihti izgubil očeta, zaradi česar se je celo življenje bal vode. Njegovo življenje je navidez praktično idealno, vendar se mu nekega dne ves svet okoli njega začne zdeti sumljiv, saj ima občutek, da ljudje okoli njega delujejo preveč klišejsko, praktično ob istem času vsak dan počnejo iste stvari, in da se v bistvu vse dogajanje v mestu vrti ravno okoli njega. Sumljiva se mu zazdi tudi njegova žena, ki dostikrat deluje, kot da bi nastopala v reklamah, v katerih oglašuje razna živila in predmete, ki jih uporablja. Nekega dne na poti v službo pred njim pristane reflektor z imenom ene od zvezd (ta incident lokalni radio hitro pojasni z izgubo luči enega od letal, ki je letelo čez mesto), ravno tako naslednji dan preko svojega avtoradia sliši, kaj se bo z njim in okrog njega zgodilo v naslednjih trenutkih. Ravno tako ob vstopu v neko poslovno zgradbo naleti na dvigalo, v katerem so neznani ljudje. Istega dne naleti na klateža, ki ga močno spominja na njegovega domnevno preminulega očeta, vendar se takoj pojavijo neznani ljudje in tega klateža odstranijo s prizorišča. Ker Truman začne domnevati, da ga nekdo zasleduje na vsakem koraku, se glede tega zaupa ženi in Marlonu, ki pa ga na vse pretege skušata prepričati, da se mu vse samo zdi, ter da je vse v redu. Vseeno se Truman odloči, da bo zapustil Seahaven in odpotoval na Fidži. Kljub temu, da poskuša oditi, mu to ne uspe zaradi različnih težav - enkrat ne more rezervirati leta, drug dan se pokvari avtobus, s katerim namerava kreniti na pot, ob naslednji priložnosti se med vožnjo z avtom pred njim nenadoma pojavi prometni zastoj, po uspešnem pobegu iz mesta pa ga preseneti tudi gozdni požar in nesreča v jedrski elektrarni, kjer mu prisotni preprečijo pobeg. Zgodba se nato preseli na nekaj lokacij, kjer ljudje preko [[televizija|televizije]] spremljajo Trumanovo življenje v oddaji z imenom Trumanov show, ki poteka 24 ur na dan. Takrat se izkaže, da je Seahaven le kulisa, ki se nahaja v ogromni kupoli, vsi ljudje v mestu (tudi njegova družina) pa so le igralci in statisti. Izkaže se, da je ''Christof'', režiser oddaje, Trumana izbral izmed petih nezaželenih otrok pred 30 leti in ga nato uporabil kot glavno filmsko zvezdo v svoji oddaji. <br /> Christofa pokliče tudi ženska z imenom Sylvia, ki ga obtoži nečloveškega ravnanja in zahteva takojšnjo izpustitev Trumana. Izkaže se, da je bila Sylvia pred več leti igralka v omenjeni oddaji, kjer pa se je proti pričakovanjem zaljubila v Trumana in mu skušala povedati resnico o njegovem obstoju, vendar so jo takoj zatem odstranili z izgovorom, da se seli na Fidži (kar pojasni Trumanovo zanimanje za potovanje tja). Je tudi ena glavnih aktivistk v kampanji za Trumanovo osvoboditev. Ker se Truman začne vesti nepredvidljivo in celo agresivno, se Christof odloči, da bo nazaj v oddajo vrnil njegovega "očeta", s čimer naj bi mu vrnil voljo, da ostane v mestu, vendar to pomaga le začasno. Trumanu se neke noči uspe izmuzniti kameram in pobegniti iz mesta skozi skriven predor, zaradi česar se Christof prvič po tridesetih letih odloči prekiniti oddajanje. Ljudje, ki redno spremljajo Trumanov show, so navdušeni nad Trumanovo potezo. Christof vsem igralcem in filmski ekipi naroči, naj najdejo Trumana, vendar so sprva neuspešni. Kmalu zatem se izkaže, da je Truman premagal strah pred vodo in se na jadrnici napotil iz mesta. Po ponovnem začetku oddajanja se Christof odloči, da bo nad jadrnico poslal močno umetno nevihto z namenom preprečiti Trumanov odhod, kar tudi med filmsko ekipo sproži moralne pomisleke. Truman kljub nevihti ne obupa in nadaljuje plovbo, zaradi česar Christof ustavi nevihto. Kmalu zatem premec jadrnice prebije steno kupole, na kateri je naslikano nebo in najde stopnice, ki vodijo do izhoda iz nje. Ko se pripravlja na izhod, ga Christof preko zvočnika poskuša prepričati, da ne zapusti mesta. Truman za trenutek pomisli, nato pa se prikloni publiki in odide skozi vrata, s čimer je oddaje za vedno konec in prenos se izključi. Sylvia takoj odide na pot, da bi se srečala s Trumanom, vsi gledalci oddaje Trumanov show pa začnejo iskati kakšno drugo oddajo. == Glej tudi == * {{IMDb title|0120382}} * {{Allmovie title|161628}} * {{mojo title|trumanshow}} * {{rotten-tomatoes|truman_show}} * {{Metacritic film|the-truman-show}} {{Peter Weir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi v režiji Petra Weira]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1998]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Ameriški satirični filmi]] [[Kategorija:Filmi o igralcih]] [[Kategorija:Antiutopični filmi]] [[Kategorija:Filmi o predmestju]] [[Kategorija:Filmi o televiziji]] [[Kategorija:Psihološko dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o tehnološkem vplivu]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] mplr91puo0ahrg9lwsbzian5zbcgohm 0 340475 6752405 6608160 2026-09-18T10:25:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Rado Jagodic | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | nationality = slovenska | other_names = | known_for = likovnik | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = [[Dario Jagodic]] <br /> Vida Jagodic (rojena Košuta) | relatives = }} '''Rado Jagodic''', [[likovna umetnost|likovni umetnik]], [[Grafika|grafik]], [[kipar]], * [[7. december]] [[1971]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini tržaškega [[arhitekt]]a [[Dario Jagodic|Daria Jagodica]] in gospodinje Vide (rojene Košuta). Osnovno šolo je obiskoval v tržaškem predmestju [[Rojan]], srednjo šolo je začel obiskovati na [[Opčine|Opčinah]] ter nadaljeval na oddelku za [[geometer|geometre]] na slovenski višji srednji šoli Žige Zoisa v Trstu, kjer je maturiral leta 1990.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Jagodic, Rado (1971–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013030/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-10-06}}</ref> Leta 1995 je diplomiral iz grafičnega oblikovanja na Višjem inštitutu za industrijsko umetnost ISIA v [[Urbino|Urbinu]]. Razne tečaje za oblikovanje [[keramika|keramike]] je obiskoval v Trstu, Firencah, Benetkah, Trentu, Livornu in drugih krajih. Delal je najprej v [[Milano|Milanu]], nato je ustanovil ''Studio Link'' v [[Trst|Trstu]], v katerem se ukvarja z oblikovanjem in z opremljanjem najrazličnejših knjig in z dezajnom nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=3 x 3 parole per il teatro / 3 x 3 besede za teater (pubblicazione multilingue) » Spletna knjigarna TS360|url=https://www.ts360srl.com/it/spletna-knjigarna/3-x-3-parole-per-il-teatro-3-x-3-besede-za-teater-mmmiii/|website=Spletna knjigarna TS360|accessdate=2025-10-06|language=it-IT|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vertikala bo ob 50-letnici dobila table in žige ob poti|url=https://www.primorski.eu/sport/vertikala-bo-ob-50-letnici-dobila-table-in-zige-ob-poti-FH1977135|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Besede ne ubogajo več » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/besede-ne-ubogajo-vec/|website=Noviglas|date=2024-03-14|accessdate=2025-10-06|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barvno svetovanje za boljše počutje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/barvno-svetovanje-za-boljse-pocutje/|website=Noviglas|date=2024-01-24|accessdate=2025-10-06|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je več dnevou ku klobas|url=https://www.ztt-est.it/sl/knjige/je-vec-dnevou-ku-klobas|website=ZTT EST|accessdate=2025-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spomeniki Prihodnosti – Slogan spletišča|url=https://www.spomeniki.org/|accessdate=2025-10-06|language=sl-SI}}</ref> Več let je član tržaškega društva za umetnost [[KONS Kulturno društvo za umetnost|KONS]].<ref>https://museu.ms/exhibition/details/61/rdeca-nit-tematska-razstava-clanov-kulturnega-drustva-za-umetnost-kons</ref> Leta 2024 je kandidiral kot samostojni kandidat in bil izvoljen v občinski odbor v občini [[Zgonik]],<ref>{{Navedi splet|title=Rado Jagodic Giunta del Comune di Sgonico|url=https://www.comuniecitta.it/comuni-italiani/giunte-e-amministrazioni/sgonico-32005/rado-jagodic-57983|website=www.comuniecitta.it|accessdate=2025-10-06}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer so mu zaupali odborništvo za kulturo, šolstvo in okolje.<ref>{{Navedi splet|title=Zgoniška občina ima nov odbor|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zgoniska-obcina-ima-nov-odbor-AY1634772|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Valentina|last=Sancin {{!}}}}</ref> Rado Jagodic se je od leta 1986 udeležil več skupinskih razstav v raznih krajih Italije,<ref>{{Navedi splet|title=Svoja dela predstavljajo štiri generacije slovenskih grafičnih oblikovalcev|url=https://www.primorski.eu/trzaska/svoja-dela-predstavljajo-stiri-generacije-slovenskih-graficnih-oblikovalcev-LB1434683|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=20 &#187;črno-belih« umetnikov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/75816-20-rno-belih-umetnikov-XIPR76132|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-06|language=sl}}</ref> leta 1991 pa je imel svojo prvo samostojno razstavo keramike v tržaški galeriji ''Il Craso''.<ref>https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=14006</ref> Naslednji razstavi je pripravil decembra 1992 v Trstu (keramika in slike mešane tehnike) ter novembra 1993 v [[Ljubljana|ljubljanski]] galeriji Labirint. Njegova prva dela so kompaktne krilate podobe, prelite s fantastičnim antropomorfizmom. Te so prešle kasneje v tanka krila z geometričnimi dekoracijami. V kasnejših delih pa se je usmeril v bolj plastične oblike, za katere so značilne grafične površinske obdelave s teksturnimi efekti, keramika pa zaradi večje plastičnosti prehaja v [[kiparstvo]]. Posveča pa se tudi [[slikarstvo|slikarstvu]] (mešana tehnika) in [[sitotisk]]u.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Rado Jagodic je za svoja umetniška dela prejel tudi mnogo nagrad in priznanj.<ref name=":0" /> == Viri == {{sklici}} {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jagodic, Rado}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Italijanski likovni umetniki]] [[Kategorija:Slovenski likovni umetniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] 9t1apxxb67hugxj3hfk9ir5w1h4ofku 0 340669 6752027 6713949 2026-09-17T12:06:41Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Galicija, Koroška]] na [[Galicija, Velikovec]]: natančnost 6713949 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|občini na avstrijskem Koroškem|druge pokrajine s tem imenom|Galicija (razločitev)}} {{Infopolje Občina v Avstriji | name=Gallizien | name_local=Galicija | image_coa = Wappen at gallizien.png | state = Koroška | district = Velikovec | elevation = 436 | postal_code = 9132 | area_code =0 42 21 | avtomobilska o.=VK | mayor = Hannes Mak | Mappa = Gallizien im Bezirk VK.png | website = http://www.gallizien.at }} '''Galicija''' ({{jezik-de|Gallizien}}) je danes dvojezična občina v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografska lega === Občina Galicija leži na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] na meji med [[Rož]]em in [[Podjuna|Podjuno]]. Občina se razteza med [[Drava|Dravo]] in [[Obir]]jem v [[Karavanke|Karavankah]] na nadmorski višini 390 m (ob Dravi severno od [[Mohliče|Mohlič]]) ter 2139 na vrhu ([[Ojstrc]]a). Skozi občino teče reka [[Bela (Koroška reka)|Bela]], ki tvoji mejo med Rožem in Podjuno. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Galicija |Sever = [[Žrelec]] |Severozahod = [[Žrelec]] |Vzhod = [[Žitara vas]] |Jugozahod = [[Sele, Avstrija|Sele]] |Jugovzhod = [[Železna Kapla - Bela]] |Zahod = [[Šmarjeta v Rožu]] |Severovzhod= [[Škocjan v Podjuni]] }} === Vasi in zaselki v občini === Občina je sestavljena iz 6 katastrskih občin: Bela, Encelna vas, Galicija, Klanče, Mohliče in Obrije. V občini je 20 vasi in zaselkov: {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * [[Apače, Galicija|Apače]] (Abtei), 104 prebivalcev (2001) * Bela (Vellach), 133 * Blato (Moos), 118 * Borovnica (Freibach), 38 * Brezje (Pirk), 42 * Dolinče (Dolintschach), 17 * Drabunaže (Drabunaschach), 50 * Encelna vas (Enzelsdorf), 132 * [[Galicija, Avstrija|Galicija]] (Gallizien), 251 * Goriče (Goritschach), 112 | width="25%" valign="top" | * Klanče (Glantschach), 165 * Krejance (Krejanzach), 79 * Lečne (Linsendorf), 11 * [[Mohliče]] (Möchling), 101 * [[Obrije, Galicija|Obrije]] (Abriach), 93 * Pecelj (Pölzling), 33 * Podkanja vas (Wildenstein), 218 * Podkrinj (Unterkrain), 67 * Polje (Feld (), 27 * Robeže (Robesch), 34 |} [[slika:Gallizien Pfarrkirche hl. Jakobus d. Ä. 17112006 01.jpg|thumb|upright|Župnijska cerkev Šentjakoba starejšega v Galiciji]] [[slika:Gallizien Moechling Pfarrkirche Heiliger Paulus 24022011 111.jpg|thumb|upright|Župnijska cerkev sv. Pavela v Mohličah]] == Zgodovina == Zgodovina naselitve področja sega nazaj najmanj v dobo [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 1931 so odkrili v bližini Mohlič [[rimska vila|rimsko vilo]] ter rimsko naselje, ki sta bili povezani preko ceste z obrambno utrdbo na 653 m visoki Kamni gori. 6. stoletja pride do naselitve Slovanov oz. Karantancev ter do ustanovitve države [[Karantanija|Karantanije]]. Sledove te zgodnje neprekinjene naselitvene, pravne in jezikovne kontinuitete najdemo v številnih slovenskih krajevnih imenih (Dolilnče, Goriče, Klanče). V začetku 12. stoletja so gospodje iz [[Rebrca|Rebrce]] na severnem pobočju [[Obir]]ja zgradili [[Podkanjski grad]]. Med [[Veliki koroški potres 1348|velikim potresom leta 1348]], ko se je zrušila gora [[Dobrač]], je bil uničen tudi ta grad, ki je od tedaj ruševina. Vojvoda [[Henrik IV. Koroški]] plemič iz rodbine [[Spanheimi|Spanheimov]] je podaril okolico Mohlič (''predium quod Mochilich dicitur'') [[Benediktinski samostan svetega Pavla|šentpavelskemu samostanu]]. Celotno področje pa je spadalo od leta 811 naprej, enako kot vso južno Podravje na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. [[Avguštinci]] iz samostana v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] so zgradili lastno cerkev posvečeno [[sv. Jakob|svetemu Jakobu]]. Prvotno so imenovali cerkev ''Podkanjska cerkev'' ali ''cerkev ob Beli''. Od 15. stol. naprej pa je kraj prevzel ime Galicija po [[romanje|romarskem središču]] [[Santiago de Compostela]] v [[Galicija (Španija)|Galicija]], ki je posvečeno istemu svetniku. Leta 1473 je prišlo do prvega od petih [[turški vpadi|turških vpadov]] na Koroško. Z Mohliškega polja so turške čete ropale in požigale stavbe v [[Podkrnos]]u in v [[Celovec|Celovcu]], na [[Celovško polje|Celovškem polju]], v [[Šentvid ob Glini|Šentvidu ob Glini]] in v [[Trg (Koroška)|Trgu]] ter v okolici [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. V Goričah spominja Mortincev križ oziroma Mortičevo znamenje na veliko bitko s Turki 26. septembra 1473.<ref>Hieronimus Megiser „Annales Carinthiae II“, Nachdruck der Ausgabe von 1612, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1981, S. 1194-1197.</ref> Do 16. stoletja so bile Mohliče pomembno cestno stičišče, saj so povezovale cesto čez [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezersko]] (še pred izgradnjo poti čez [[Ljubelj]]) z brodom čez Dravo. Šele leta 1836 je brod zamenjal leseni most z muto, t. i. Anin most. Leta 1850 je bila ustanovljena občina Galicija, toda leta 1865 je bila priključena katastralna občina Goriče občini Dobrla vas. Pomembno se je povečala občina leta 1944, ko so ji priključili Mohliče in Belo. Proti koncu 19. stoletja in začetka 20. stoletja je Galicija bila še globoko slovenska in ljudje so nemščino komaj znali, če so jo sploh. Organizirano društveno življenje se razcveti v celi okolici in tako pride leta 1888 do ustanovitve podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD) v Apačah, za Pribljo vas in okolico 1890, leta 1908 pa v Šmarjeti v Rožu. Leta 1907 se pa ustanovi Katoliško slovensko izobraževalno društvo ''Trta'' v Žitari vasi. Istočasno se goji visoko pevsko kulturo v cerkvenih zborih, ki postanejo tako važni dejavniki jezikovne kulture. Kdor je pel, je znal lepo pismeno slovenščino. === Bitka v Robežah === [[slika:Robeze (avstrijska Koroska). Partizanski spomenik prve uspesne bitke 16. avgusta 1942 upornikov - partizanov v 3. Rajhu,.JPG|thumb|[[Partizanski spomenik]] v Robežah]] [[slika:Robeze (avstrijska Koroska). Partizanski spomenik prve uspesne bitke 16. avgusta 1942 upornikov - partizanov v 3. Rajhu (detajl)..JPG|thumb|Partizanski spomenik v Robežah (detajl)]] Vso človeško civilizacijo zanikajoče nasilje, ki je bilo uprto proti Slovencem, se je stopnjevalo z začetkom [[prva svetovna vojna>|prve svetovne vojne]] in vse skozi Prvo avstrijsko republiko. Vrhunec tega nasilja je predstavljalo na dolgo roko načrtovana deportacija<ref>B. Entner, A. Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012</ref><ref>J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942-1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012.</ref> nad tisoč Slovencev s cele takrat še povsem slovenske Južne Koroške s ciljem terorja in ropanja<ref>B. Entner, H. Wilscher: „Sämtlich Slovenen!“ Kärntner SlowenInnen zwischen Entrechtung und Diskriminierung. In: Pawlowsky, Verena/Wendelin, Harald [Hg.]: Ausgeschlossen und entrechtet. Raub und Rückgabe. Österreich von 1938 bis heute. Wien 2006, 54–76.</ref> 14. aprila 1942. Takrat je prišlo do širšega [[partizani|partizanskega]] organiziranega vojaškega upora po celotnem ozemlju.<ref>V. Sima: Gewalt und Widerstand 1941–1945. In: A. Moritsch (Hg.): Die Kärntner Slovenen 1900 – 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 2000, 263–280.</ref> V tem so Robeže pisale širšo evropsko zgodovino, saj je bila v Robežah prva uspešna partizanska vojaška akcija na ozemlju celotnega tedanjega [[Tretji rajh|nemškega rajha]]. 16. avgusta [[1942]] so SS-ovci napadli slovensko partizansko enoto v Robežah, ki je bila tako presenečena, da se je najprej komaj umaknila v gozd, brez da bi lahko rešila svoje orožje. Zato so partizani tem bolj prestrašili SS-ovce, saj so v protinapadu le s kamni šli na SS-ovce in jih tako pognali v beg. Ob tem pa sta padla dva partizana in nekoliko več SS-ovcev. Ta prva in zmagovita bitka je bila ključna, saj je dala zatrtim upanje in celotnemu uporu potreben navdih za nadaljnjo borbo.<ref>A. Malle: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand. In: S. Karner, K. Duffek (Hg.): Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005. Graz, Wien: Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. 111–123.</ref> == Slovensko narečje == Galicija spada pod [[Podjunsko narečje]] <ref>Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." ''Enciklopedija Slovenije'' vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.</ref>, ki je narečje [[slovenski jezik|slovenskega jezika]], ki spada v [[koroška narečna skupina|koroško narečno skupino]]<ref name="Toporisic">Toporišič, Jože. 1992. ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 183.</ref>. Značilno je tudi, da Galicija spada v podjunski dekanat [[Dobrla vas]] . == Prebivalstvo == [[slika:Abtei Pfarrkirche 19062007 05.jpg|thumb|Župnijska cerkev v Apačah]] [[slika:Gallizien Abtei Pfarrkirche hl. Leonhard Christopherus-Fresko 19062007 41.jpg|thumb|upright|Freska sv. Krištofa na južni zunanji steni župnijske cerkve v Apačah]] Po ljudskem štetju 2001 ima občina 1.825 prebivalcev, 97,8 % avstrijskih državljanov in 1,2 % nemških državljanov. '''Po javnih statistiki se prišteje k slovenski narodnosti ([[Koroški Slovenci]].) oz. uporablja slovenščino 8,5 % prebivalcev.''' Župnija, ki je bila do prve republike slovenska je sedaj dvojezična. 92,2% je katoličanov, 1,8% evangeličanov in 4,2 % je brez veroizpovedi. == Kultura in znamenitosti == * [[Cerkev sv. Jakob st., Galicija|Župnijska cerkev ''Sv. Jakoba starejšega'' v Galiciji]] – V njej je kip Marije iz let okoli 1425/30 * Župnijska cerkev ''Sv. Pavel'' in župnijšče v Mohličah * [[Podkanjski slap]] z višino 54 m (pod [[Obir]]jem) * [[Grad Mohliče]] == Gospodarsvo in infrastruktura == [[slika:OEDK Kraftwerk Annabruecke 14062007 14.jpg|thumb|Dravska elektrarna Anin most]] Leta 1958 je bilo zgrajena akumulacijska elektrarna ob Borovnici, leta 1981 pa pretočna elektrarna „Anin most“ na Dravi. Cesta skozi [[Rož]] povezuje občino v vzhodno-zahodni smeri s [[Šmarjeta v Rožu|Šmarjeto v Rožu]] in z [[Železna Kapla - Bela|Železno Kaplo]]. Iz Galicije pelje tudi cesta v severno smer v [[Grabštanj]]. == Politika in grb občine == V občinskem svetu so zastopane vse koroške stranke. Socialdemokrati imajo neposredno izvoljenega župana Rudolfa Tomaschitz-Türka. Zastopanost stran po mandatih: 6 socialdemokrati 4 ljudska stranka 4 liberalna stranka 1 Enotna lista<ref>[http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/GR2009_20806.html Amt der Kärntner Landesregierung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630043408/https://info.ktn.gv.at/grwahl2009/GR2009_20806.html |date=2016-06-30 }}, 18. marec 2009.</ref> Modro-beli grb občine predstavlja vrh gore [[Obir]] ter [[Podkanjski slap]]. Jakobova školjka ter romarske palce spominjajo na Jakobovo pot oz. glavnega svetnika župnije oz. občine. Kronana srebrna kača stoji za neko domačo legendo.<ref>zitiert nach Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 108</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Wilhelm Deuer: ''Geschichte der Gemeinde Gallizien''. *B. Entner, A. Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012</ref> *J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942-1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012. * A. Malle: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand. In: S. Karner, K. Duffek (Hg.): Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005. Graz, Wien: Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. 111–123. *Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Celovec 1979 (ponatis); == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gallizien}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Podjuna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Galicija, Koroška|*]] ethr20ycsmkqp3w4tug636hz8lzsggz 0 341459 6752038 6685339 2026-09-17T12:16:35Z ~2026-45085-22 264465 /* Z */ 6752038 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Alina Kornejeva]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Jelena Pridankina]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Zverev]] *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] 5vnxilahvvyt03t1uanxky45eavaezw 6752039 6752038 2026-09-17T12:17:01Z ~2026-45085-22 264465 /* Z */ 6752039 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] *[[Mira Andrejeva]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Margarita Betova]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Alina Kornejeva]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Jelena Pridankina]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] *[[Aleksander Ševčenko (tenisač)|Aleksander Ševčenko]] *[[Diana Šnajder]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Zverev|Zverjev]] (več) *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] ss2jwlbe2eq2czbnzq0s3p7cbt6ik5q 0 342604 6752329 6095195 2026-09-18T07:50:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752329 wikitext text/x-wiki '''Preživétje''' je trajanje [[življenje|življenja]] od ugotovitve ali začetka [[zdravljenje|zdravljenja]] življenje ogrožajoče [[bolezen|bolezni]] do [[smrt]]i.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=pre%C5%BEivetje{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2012.</ref> Če se gleda le delež bolnikov, ki so po izbranem obdobju od postavitve diagnoze še živi, ne glede na vzrok smrti, govorimo o '''opazovanem preživetju'''. Kadar pa nas zanimajo samo smrti, ki so posledica natančno določene bolezni (na primer v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]]), vse umrle zaradi drugih vzrokov v analizi obravnavamo kot krnjene, govorimo o '''vzročno specifičnem preživetju'''. '''Relativno preživetje''' pa je razmerje med opazovanim in pričakovanim preživetjem, tj. preživetjem, ki ga glede na [[Biološki spol|spol]] in [[starost]] v določenem obdobju pričakujemo v celotni populaciji, iz katere prihajajo bolniki. Pričakovano preživetje se izračuna na podlagi podatkov o splošni [[umrljivost]]i.<ref>http://www.slora.si/definicije-kazalnikov-in-metod;jsessionid=ED09B3C1F131AB0642F60F07725F4512 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216040635/http://www.slora.si/definicije-kazalnikov-in-metod;jsessionid=ED09B3C1F131AB0642F60F07725F4512 |date=2024-12-16 }}, vpogled: 7. 10. 2012.</ref> == Viri == {{seznam_referenc}} [[Kategorija:Demografija]] [[Kategorija:Epidemiologija]] q6j24d8js7xvh4f655s6l9ld48wwnt3 0 349383 6752188 5401558 2026-09-17T18:19:48Z Alebarasi 50192 /* N */ 6752188 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[šahist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}} {{CompactTOC2}} == E == * [[Jaan Ehlvest]] == K == * [[Paul Keres]] * [[Feliks Kibbermann]] * [[Lionel Kieseritzky]] * [[Kaido Külaots]] == N == * [[Mai Narva]] * [[Jivo Nej]] == O == * [[Tõnu Õim]] * [[Lembit Oll]] == P == * [[Leili Pärnpuu]] == R == * [[Mihail Ričagov]] == S == * [[Ortvin Sarapu]] * [[Paul Felix Schmidt]] * [[Olav Sepp]] == T == * [[Monika Tsõganova]] == U == * [[Gunnar Uusi]] {{seznami narodov po poklicu|šahistov}} [[Kategorija:Seznami Estoncev|Šahisti]] [[Kategorija:Estonski šahisti|*]] nv3iugw5a6v48udzh7p288294plsei8 0 357247 6752208 6546992 2026-09-17T19:31:52Z Janezdrilc 3152 + gt 6752208 wikitext text/x-wiki '''Register nesnovne kulturne dediščine''' je osrednja [[zbirka podatkov]] o nesnovni dediščini, ki se v [[Slovenija|Sloveniji]] vodi pri [[Ministrstvo za kulturo|Ministrstvu za kulturo]] in je del [[Register kulturne dediščine Slovenije|registra kulturne dediščine]]. [[Nesnovna kulturna dediščina|Nesnovno kulturno dediščino]] prestavljajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina|title=Register nesnovne kulturne dediščine|last=|first=|publisher=Ministrstvo za kulturo|accessdate=2013-05-14}}</ref>, vodi pa se z namenom zagotavljanja informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, pa tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. Register vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah nesnovne dediščine. ==Postopek vpisa== V 4. točki 7. člena Pravilnika o registru kulturne dediščine, ki ureja tudi področje nesnovne dediščine je zapisano, da ''pobudo za vpis v register nesnovne dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto nesnovne dediščine v register vpiše ministrstvo.'' Pravilnik je bil sprejet leta 2009, aplikativno pa bi moral biti podprt v 12. mesecih od uveljavitve. == Zvrsti nesnovne kulturne dediščine == Tabela spodaj prikazuje zvrsti nesnovne dediščine, ki jih določa ''Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah''<ref>{{navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010102&stevilka=5232|title=Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010 |publisher=Register predpisov Slovenije|accessdate=11. maj 2013}}</ref> {| class="wikitable" |- style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" align="center" valign="top" | width="200" | Zvrst | width="300" | Opis | width="200" | Podzvrsti |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Ustno izročilo in ljudsko slovstvo | človekove aktivnosti, povezane z jezikovnim izražanjem kot tradicionalnim orodjem za širjenje ljudskega izročila, podatkov in znanja | narečja, pregovori in reki, uganke, šaljivke in vici, pesništvo, pripovedništvo ter mitologija in bajeslovje |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Uprizoritve in predstavitve | oblike glasbenega, pevskega, plesnega ali gledališkega predstavljanja in likovnega izražanja, ki se izvajajo z javnim nastopanjem |gledališke uprizoritve, karnevali, folklorno-turistične prireditve, plesi, glasba, igre (otroške, odrasle, športne) |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Šege in navade | aktivnosti s področja družbene kulture, ki označujejo in razlikujejo praznične in vsakdanje oblike človekovega delovanja, verovanja in vedenja | letne šege, šege življenjskega kroga, delovne in pravne šege ter praznovanja v družinskem in skupnostnem okviru |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Znanja o naravi in okolju | izročila o znanju o rastlinskem in živalskem svetu, o vremenu, vodi, prostoru in vesolju |znanja o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu, vodi, prostoru, vesolju; zdravilstvo |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Gospodarska znanja in veščine | znanje in veščine rokodelstva in obrtništva, trgovine in transporta ter znanje in delovne prakse nabiralništva, lovstva, kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in industrije |rokodelska in obrtna znanja, trgovina, transport, [[nabiralništvo]], lov, kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, industrija |- style=align="center" valign="top" |style="background-color:#B8CCE4;font-weight:bold" | Ostalo | nesnovna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti | |} ==Živa mojstrovina== [[Živa mojstrovina]] je [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovna dediščina]], ki je razglašena za spomenik. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine pomeni, da lahko kandidira za vpis na [[Unesco]]v seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen |journal=Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url=}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nesnovne kulturne dediščine Slovenije]] ==Zunanje povezave== *[http://www.nesnovnadediscina.si Nesnovna kulturna dediščina Slovenije], [[Slovenski etnografski muzej]] *[https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/#e41268 Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine], Ministrstvo za kulturo Slovenije {{stub}} [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:Kulturna dediščina Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije| ]] chp3cmynkd6494ioeklcb2qu87iinuo 0 367249 6752277 6749112 2026-09-18T00:10:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Perzepolis |native_name = |alternate_name = |image = Persepolis recreated.jpg |imagealttext = |caption = Grobnica [[Kir II.|Kira Velikega]] v Pasargadu |map_type = Iran |latd = 29 |latm = 56 |lats = 04 |latNS = N |longd = 52 |longm = 53 |longs = 29 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Provinca Fars, [[Iran]]<ref name="Location of Persepolis">{{navedi splet |title=Location of Persepolis|url=https://maps.google.com/maps?ie=UTF8&q=persepolis+iran&fb=1&hq=persepolis+iran&cid=159383863009202158&hnear=&ll=29.935839,52.891574&spn=0.011324,0.021136&t=m&z=16&vpsrc=0&iwloc=A|work=[[Google Zemljevidi]] |accessdate=24 September 2013}}</ref> |region = |settlement_type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = 6. stoletje pr. n. št. |abandoned = |epochs = [[Ahemenidsko cesarstvo]] |cultures = [[Perzijci]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = Ernst Herzfeld, Ali Sami, David Stronach |condition = v ruševinah |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Persepolis | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/114 114] | designation1_criteria = i, iii, vi | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = [[Iran]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija in Pacifiška Azija }} '''Perzepolis''' (staroperz. ''Pārsa'', perz. تخت جمشید/پارسه; ''Taht-e Jamshid'' ali ''Tahsti Jamshid''; tudi ''Chehel minar''), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Nahaja se 70&nbsp;km severovzhodno od modernega mesta [[Širaz]] v provinci Fars v [[Iran]]u. Zgodnji ostanki Perzepolisa segajo v leto 515 pr. n. št., v dobo vladavine [[Darej I.|Dareja I.]] Velikega, ki ga je dal zgraditi.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |title=Parse or Persepolis, IranChamber.com |access-date=2014-01-01 |archive-date=2011-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605090521/http://www.iranchamber.com/history/persepolis/persepolis1.php |url-status=dead }}</ref>. Kompleks Perzepolisa se nahaja na vzvišeni terasi in sestoji iz več kraljevih palač, zakladnic in spremljajočih zgradb ter dveh velikih ceremonialnih dvoran; ''Dvorane stotih stebrov'' in ''Apadane'', ki je lahko sprejela 10.000 ljudi. Kolosalna ''Apadana'' in dvojna monumentalna stebrišča so okrašena z [[Relief (umetnost)|reliefi]] kot najbolj prepoznavnimi elementi perzijske arhitekture te dobe. Leta 1979 je bil Perzepolis uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] po kriterijih I., III. in IV. == Etimologija == Starim Perzijcem je bilo mesto poznano kot ''Pārsa'', kar pomeni »mesto Perzijcev«. Naziv Perzepolis je grška različica (''Πέρσης πόλις'') staroperzijskega imena in pomeni ''Pérsēs pólis'' ali »Perzijsko mesto«. Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom ''st stwny'' (sto stebrov), od 13. stoletja dalje kot چهل منار ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). V modernem perzijskem jeziku je poznan kot ''Parseh'' ali تخت جمشید, ''Takht-e Jamshid'' (Džamšidov prestol), kar kaže na mitološkega junaka Džamšida. == Zgodovina == Prvo glavno mesto Perzijskega cesarstva iz dinastije Ahemenidov je bilo [[Pasargad]]. Okoli leta 512. pr. n. št. je kralj [[Darej Veliki]] začel z zgradnjo velikega kompleksa palač Perzepolis, ki sta ga kasneje dograjevala njegov sin [[Kserks I.]] in vnuk [[Artakserks I.]], administrativna središča Perzijskega cesarstva pa so bila v tistem času [[Suza, Perzija|Suza]], [[Babilon]] in [[Ekbatana]]. Perzepolis je imel ceremonialno vlogo glavnega mesta, v katerem se je slavilo perzijsko novo leto. Glede na to, da je bil zgrajen v gorskem okolju, Perzepolis ni bil preveč ugoden za stalno prebivanje, zato so ga uporabljali v glavnem spomladi. Leta 330. pr. n. št., v času azijskih osvajanj, je [[Aleksander Veliki|Aleksander]] Makedonski osvojil in uničeval mesto, zaradi česar je v Kserksovi palači izbruhnil požar, ki je uničil večino kompleksa. Zgodovinarji to dejanje opisujejo kot maščevanje Grkov v makedonski vojski za perzijsko rušenje [[Atene|Aten]] v času [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]]. Od leta 316. pr. n. št. je imel Perzepolis še naprej vlogo glavnega mesta v okviru novih helenističnih kraljestev, nastalih po Aleksandrovi smrti. Od dobe dinastije [[Selevkidi|Selevkidov]] je pomen mesta upadal, saj je v 3. stoletju bližnje mesto Istahr postalo središče [[Sasanidi|Sasanidskega cesarstva]]. === Gradnja === [[Slika:Plan of Persepolis.png|thumb|left| 250 px|Načrt Perzepolisa]] Po tem, ko je nadaljeval Kirovo gradnjo Pasargada in urejevanje Suze, se je Darej Veliki odločil za gradnjo novega glavnega mesta, kar pogosto razlagajo kot poskus, da bi Perzepolis povezovali z njegovim imenom, podobno kot Pasargad povezujejo z imenom [[Kir II.|Kira Velikega]]. Novo mesto naj bi bilo imelo politično in ceremonialno vlogo, saj so v okolici mesta našli številne zapise, ki govorijo o legitimnosti vladavine Dareja Velikega. Ta je prišel na oblast tako, da je zamenjal [[uzurpator]]ja Smerdisa, ki se je predstavljal kot brat Kambiza II. Monumentalna palača in okoliški vrtovi kompleksa so zgrajeni po vzoru Kirove palače v Pasargadu. Babilonski zapisi navajajo, kako je bil Pasargad zelo aktivno urbano in gosto naseljeno središče [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]], ki je imelo odlične trgovske odnose z babilonskimi mesti.<ref>Pierre Briant, str. 99.</ref> Zgodovinar Pierre Briant opisuje, kako je bila v času gradnje Perzepolisa ustavljena vsa gradnja v Pasargadu in Suzi, saj naj bi bila vsa sredstva mobilizirana za gradnjo nove metropole. Navaja tudi, kako naj bi novo glavno mesto simboliziralo »ponovno rojstvo Perzijskega cesarstva«.<ref name="Pierre Briant, str. 182">Pierre Briant, str. 182.</ref> Darej je za lokacijo kompleksa izravnal nadvišan del doline na jugozahodni brežini gore Kuh-e Rahmat, ki je od tedaj dalje postala simbol ahemenidske dinastije. Darej je zgradil svojo palačo, Apadano, zakladnico in mestno obzidje, težko pa je določiti, kdaj je bila posamezna zgradba končana. Eden od dokazov, ki lahko nakaže kronologijo gradnje, je zapis iz leta 509 pr. n. št., ki omenja izgradnjo obzidja. Gradnjo posameznih objektov so končali njegovi nasledniki.<ref>Pierre Briant, str. 181.</ref> Primer: njegov sin Kserkses I. je dodal na severu kompleksa ''Vrata vseh narodov'', svojo ''palačo Hadish'', mogoče celo ''tripilon''. Kserksov sin Artakserks I. leta 460. pr. n. št. je dodal garnizijo, svojo palačo in končal ''Dvorano sto stebrov''.<ref>Pierre Briant, str. 590.</ref> Nekateri objekti so ostali nedokončani: romarska pot in »nedokončana vrata« na severu kompleksa, ki jih pripisujejo Artakserksu III.<ref name="ReferenceA">Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 71.</ref> Kasnejši so tudi zidovi v severovzhodne gore vrezanih dveh kraljevskih grobnic in ena nedokončana, ki jo pripisujejo Dareju III. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih zgradb antične dobe, kot sta Partenon v Grčiji ali Kolosej v Rimu, Perzepolisa niso gradili sužnji, temveč plačani delavci iz vseh dežel cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta itd.<ref name="GC">Georges Cameron, »Ploščice iz zakladnice v Perzepolisu«, Izdaja Orientalnega inštituta, Chicago (1948.)</ref> [[Slika:20101229 Gates of the nations Persepolis Iran.jpg|right|thumb|Vrata vseh narodov]] Obdobja gradnje se delijo na pet dob:<ref name="MPJLLC">Marco Prins & Jona Lendering, [http://www.livius.org/a/iran/persepolis/persepolis.html''Persepolis''], Livius.org (pridobljeno 11. maja 2009)</ref> ;'''1. Darejeva doba''' (518. pr. n. št.–490. pr. n. št.) * Terasa kompleksa * Apadana (sprejemna dvorana) * Zakladnica * Mestno obzidje ;'''2. Doba Dareja Velikega in Kserksesa I.''' (490. pr. n. št.–486. pr. n. št.) * Tachara ali Taçara (Darejeva palača) * Monumentalno (vzhodno) stebrišče * Vrata vseh narodov * Severno stebrišče ;'''3. Doba Kserksesa I. ''' (486. pr. n. št. –465. pr. n. št.) * Hadish (Kserksova palača) * Harem * Tripilon * Palača D ;'''4. Doba Artakserksa I.''' (465. pr. n. št.–424. pr. n. št.) * Dvorana sto stebrov * Artakserksova palača * Garnizija * ;'''5. Doba Artakserksa II., Artakserksa III. in Dareja III.''' (424. pr. n. št–330. pr. n. št.) * Grob Artakserksa II. * Palača Artakserksa III. * Dvorana 32 stebrov * Grob Artakserksa III. * Romarska pot * Nedokončana vrata * Nedokončana grobnica === Uničenje === Geografsko zaščiten v središču Perzijskega cesarstva kompleks Perzepolisa ni imel dobre obrambe. Vznožje gore Kuh-e Ramat predstavlja slabo točko, ker je na vzhodu blag padec, ki ni primeren za obrambo, zato je bil ta del zaščiten z zidovi in stolpi.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 12.</ref> Uničenje Perzepolisa v letu 330. pr. n. št. večinoma pripisujejo Aleksandru Velikemu, kar v svojih delih navajajo antični zgodovinarji [[Plutarh]], [[Diodor Sicilski|Diodor]] iz Sicilije in Kvint Kurcij Ruf. Nekatere arheološke najdbe so podkrepile njihove navedbe, nekateri novejši zgodovinarji pa temu oporekajo. Razlogi za uničenje Perzepolisa so še naprej predmet zgodovinskih razprav. Antični zgodovinarji trdijo, da je Aleksander zažgal Perzepolis, ko je bil pijan, k temu pa naj bi ga nagovorila grška hetera (prostitutka). Baklo je vrgel v Kserksovo palačo (Hadish) in s tem maščevanjem za Kserksov požig Aten med grško-perzijskimi vojnami zadovoljil grške zaveznike. To zgodbo naj bi dokazovale tudi arheološke najdbe v Kserksovi palači in bližnjem tripilonu, ki naj bi bile bolj poškodovane kot ostali kompleks.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 73.</ref> Moderni zgodovinarji požig Perzepolisa pripisujejo Aleksandrovi želji, da bi na simboličen način pokazal konec perzijske dominacije v regiji.<ref>[http://www.mediterranee-antique.info/Duruy/Grecs/HG_32.htm#_edn1 I. Alexandre et Aristote ; destruction de Thèbes (333), Mediterranee-Antique.info]</ref> Starodavni spisi iz helenistične dobe navajajo, da se je Aleksander Veliki kasneje kesal in menil, da je bilo to slab političen primer.<ref>Pierre Briant, str. 871.</ref> === Prvi obiski ruševin === Ruševine so poznali Sasanidi pod imenom »st stwny« (sto stebrov), od 13. stoletja pa kot ''Chehel minar'' (štirideset stebrov). Današnje ime ''Takht-e Jamshid'' (Džamšidov prestol) kaže na mitološkega junaka Džamšida. Lokacija je postala zanimiva za mnoge obiske zahodnjakov med 13. in 18. stoletjem: * Leta 1318 je [[misijonar]] [[Sveti Odorik|Sv. Odorik]] iz [[Pordenone]]ja na poti proti Kitajski obiskal ''Chehel minar,'' ne da bi stopil na ruševine. To smatrajo za prvi evropski obisk Perzepolisa. * Stoletje in pol kasneje je še en popotnik iz Mljeta ([[Giosafat Barbaro]]) obiskal ostanke Perzepolisa. * Portugalski misijonar [[Antonio de Gouvea]] je obiskal ruševine leta 1602 in v svojih zapisih opisal [[klinopis]] in »živali s človeškimi glavami«. * Španski [[veleposlanik]] Don Garcia de Silva y Figueroa pri perzijskrm šahu [[Abas I. Veliki|Abasu I]]. je opisal ruševine v pismu iz leta 1619 in na osnovi grških besedil pojasnil zvezo med Perzepolisom in ''Chehel minar''. * Med letoma 1615 in 1626 je Rimljan [[Pietro Della Valle]] obiskal mnoge vzhodne dežele in prepisoval klinopis, ki so ga kasneje dešifrirali. * Angleža [[Anglais Dodmore Cotton]] in Sir [[Thomas Herbert]] sta od leta 1628 do 1629 potovala po vzhodu s ciljem dešifriranja starodavnih pisav. * Med letoma 1664 in 1667 sta Perzepolis obiskala Francoza [[Jean Thévenot]] in [[Jean Chardin]]. Thévenot je v svojem delu »Voyage au Levant« (Potovanje po Levantu) napačno sklepal, da so ruševine premajhne, da bi služile kot palača perzijskim kraljem, Chardin pa je jasno identificiral objekte v kompleksu. * Leta 1694 je Italijan [[Giovanni Francesco Gemelli-Carreri]] izmeril in zabeležil vse dimenzije ruševin in proučeval starodavne napise. * Nizozemec [[Cornelis de Bruijn]] je leta 1704 obiskal in raziskoval ruševine Perzepolisa; leta 1711 je objavil knjigo ''Reizen over Moskovie, door Persie en Indie'', leta 1718 pa ''Voyages de Corneille le Brun par la Moscovie, en Perse, et aux Indes Occidentales''. === Arheološke ekspedicije === V 19. in 20. stoletju je naraščalo število znanstvenih odprav v Perzepolis: * Sredi 1820-ih britanski veleposlanik John Macdonald Kinneir delno izkopava palačo Artakserksa I. - prvo sfingo. * Leta 1840 in 1841 se slikar Eugene Flandin in arhitekt Pascal Coste pridružita veleposlaništvu Francije in večkrat obiščeta ruševine u Perziji, tudi Perzepolis. * Prve raziskave so bile izvedene leta 1878, ko je Motamed-Od Dowleh Farhad Mirza, guverner province Fars, odkopaval ''Dvorano sto stebrov''. * Kmalu zatem, Francoza Charles Chipiez in Georges Perrot izvajata veliko raziskovanje lokacije. Temeljito proučita arhitekture odkopanih ruševin in odpadkov, Chipiez začne delati prve poznane rekonstrukcije palač in spomenikov iz ahemendiske dobe. * Nemški učenjak Franz Stolze raziskuje arheološke lokalitete v provinci Fars in objavi rezultate leta 1882. * Dva francoska arheologa, Jane in Marcel Dieulafoy izvedeta dve arheološki misiji v Perziji (1881-1882 in 1884-1886). Prva sta obiskala lokacije in v Evropo prinesla fotografije Perzepolisa ter mnogo arheoloških predmetov. * Od leta 1931 do 1939 sta izkopavanja vodila Nemca Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt, poslal ju je Orientalni institut univerze v Chicagu. * Tekom 1940-ih, Francoz Andre Godard in Iranec A. Sami nadaljujeta izkopavanja s pooblastilom Iranskega arheološkega zavoda (MRS). * Kasnejše raziskave je opravil Iranski arheološki inštitut pod vodstvom Alija Tajvidija. V sodelovanju z italijanskim raziskovalcem Giuseppe Ann Britt Tilia iz Italijanskega inštituta za Orient odkrijejo dve novi palači, ki sta bili kasneje pripisani Achaemenidskima vladarjema Artakserksu I. in Artakserksu III. Vsi objekti Perzepolisa še danes niso odkriti in določeni. Nekatere od teh so ruševine pri Hadishu in Taçari, katerih poreklo še ni določeno.<ref name="ReferenceA"/> === Moderna doba === Leta 1971 je pred kompleksom Perzepolisa potekala razkošna parada v sklopu praznovanja 2500 letnice monarhije v Iranu, ki jo je priredil zadnji iranski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]]. Na ceremoniji je sodelovalo več kot 200 državnikov iz celega sveta, tudi jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]] s soprogo Jovanko. Proslava naj bi bila šahov poskus da opraviči legitimnost svoje oblasti po tem, ko je leta 1953 prišel na oblast z državnim udarom. Stroški proslave so se gibali med 22 in 200 milijoni ameriških dolarjev in financirali na račun drugih projektov socialnega značaja, zaradi česar so izbruhnili neredi po celem Iranu in ki jih je šah brutalno zadušil.<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2005/sep/22/arts.iran Iran to rebuild spectacular tent city at Persepolis (Guardian.co.uk)]</ref> Nova arheološka raziskovanja so pokazala kako je ta ceremonija poškodovala ostanke kanalov in vrtov v okolici Perzepolisa. Danes Perzepolis sodi v občutljivi okoliš, ki ga lahko ogrozi vsaka človeška aktivnost. Lokacija ni direktno ogrožena od izpušnih plinov, saj se vejča urbana mesta, kot Širaz, nahajajo na oddaljenosti 70&nbsp;km, obstoja pa nevarnost od uporabe kemikalij v poljedelstvu v dolini ob dnu kompleksa. Program za zaščito lokacije zaradi erozije je omejil število obiskovalcev, nad občutljivimi zgradbami, kot je vzhodno stebrišče Apadane so postavli nadstrešek zaradi zaščite od atmosferilij. Veliko skrb za usodo Perzepolisa so pokazali mnogi strokovnjaki zaradi gradnje [[jez]]u Sivand nedaleč od Pasargada, ki se nahaja 43&nbsp;km od Perzepolisa. Čeprav strokovnjaki trdijo, da nivo vode ne bo poškodoval arheološkega najdišča, so [[arheolog]]i zaskrbljeni tudi zaradi povečanja vlažnosti zaradi umetnega jezera. Ministri energetike trdijo da se temu lahko izognejo s kontroliranjem nivoja jezera.<ref>[http://www.chnpress.com/news/?section=2&id=6409 Date of Sivand Dam Inundation Not Yet Agreed Upon (CHNpress.com)]</ref> Izgradnja jezu se je začela 19. aprila 2007. Razen jezu strah povzroča tudi gradnja železniške proge nekoliko kilometrov od Perzepolisa in Nakš-e Rustama, za kar nekateri menijo, da bodo vibracije poškodovale nahajališče. Zaradi bogatih arheoloških nahajališč in velikega razvoja prometne mreže, neredko prihaja do konfliktov med iranskim ministrstvom kulturne dediščine in prometa. Perzepolis je bil leta 1979 uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Svetovne dediščine]] pri UNESCO-u po kriterijih 1., 3. in 4., zato na kompleksu niso dovoljene nikakršne modifikacije.<ref>[http://www.nitc.co.ir/iran-daily/1384/2509/html/art.htm#s129375 Council Moots Persepolis Museum Development (Iran Daily)]</ref> == Lokacija == Perzepolis leži v bližini majhne reke Pulwar, ki se izliva v reko Kuroush. Lokacija obsega 125.000 kvadratnih metrov terase, deloma umetno izdelane, deloma izrezane iz gore Kuh- e Rahmet (Gora usmiljenja) na katero se naslanja na vzhodni strani. Druge tri stranice so oblikovane iz zidov, ki se razlikujejo po višini glede na naklon tal. Od 5 do 13 metrov na zahodni strani, od tam se rahlo dvigajo. Da so ustvarili ravno teraso so morali depresije napolniti z zemljo in težkimi skalami, ki so jih povezali s kovinskimi sponkami. Okoli leta 519 pr. n. št. se je začela gradnja širokega stopnišča. Stopnišče je bilo načrtovano kot glavni vhod na teraso, ki je 20 metrov nad tlemi. Dvojno stopnišče, znano kot ''Perzepolitansko stopnišče'', je bilo zgrajeno simetrično glede na zahodni ''Veliki zid''. Sestavlja ga 111 stopnic, širokih 6,9 m s tekalno površino 31&nbsp;cm in višino 10&nbsp;cm. Na vrhu stopnišča je manjše dvorišče na severovzhodni strani terase, nasproti ''Vrat narodov''. Sivi [[apnenec]] je bil glavni gradbeni material uporabljen v Perzepolisu. Potem ko je bil naravni kamen zravnan in depresije zapolnjene, je bila terasa pripravljena. Za odplake so skozi skalo izkopali večje predore (cevi). Velik rezervoar za sanitarno vodo je bil vklesan na vzhodnem vznožju gore. Profesor Olmstead ocenjuje, da je bila cisterna zgrajena hkrati, ko se je začela gradnja stolpov. == Umetnost == === Arhitektura === V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega [[Arhitektura|arhitektonskega]] sloga, saj so bila [[Nomadi|polnomadski]] narod kmetov in jahačev. Po tem ko je Kir Veliki leta 550. pr. n. št. osnoval Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo, so po vsem ozemlju vzniknile mnoge monumentalne zgradbe. V začetku ahemenidska arhitektura temelji na elementih pokorjenih narodov, a se hitro razvije avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže neke nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se začne graditi Perzepolis, ki bo postal simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je postavljeno v merilu 1:1 ali 1:2, razpored objektov je na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na Apadani se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. Kompleks je dostopen skozi dva velika portala, skozi katera teče ves promet. Uspeh teh izvirnih del temelji na več elementih, ki združujejo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija stilov, ki ustvari novega. Izhaja iz strokovnega znanja arhitektov in delavcev iz vsega imperija, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolna. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih različnih virih.<ref>Henri Stierlin, str. 86., 94., 102., 111. i 115.</ref> Egipčanski elementi so prepoznavni na vrhu vencev in portalov, mezopotamski pri povezovanju dveh palač, kjer ima ena zaseben in druga javni namen. Rozete in rastlinski [[relief]]i na stopniščih, skupaj z nazobčanim obzidjem in zidovi spominjajo na arhitekturo [[Zigurat]], ki je v starejši dobi vzniknila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Elam]]u. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, medtem ko so ljudje - krilati biki na portalih - posledica [[Asirci|asirskega]] stila. Po vključitvi [[Jonija|Jonije]] v Perzijski imperij, perzijska arhitektura močno vpliva na grški in jonski stil in obratno. Ti vplivi so še posebej vidni v Dvorani s stebri ([[hipostil]]a). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delu v Pasargadu, in kasneje v Perzepolisu in Susi, kar dokazujejo grafiti v grščini, v kamnolomu v bližini Perzepolisa in zapis iz Suze. Spiralni elementi ([[Voluta|volute]]) s perzijskih [[kapitel]]ov so kasneje postali glavna značilnost grške arhitekture jonskega stila. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v [[Efez]]u, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Načelo notranjosti, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je bila prisotna na Bližnjem vzhodu še pred dobo Perzijskega imperija. Vendar je prefinjenost perzijske tehnologije, ki je vidna na višini in razponu stebrov, povzročila veliko prostornost in uporabnost dvoran, za razliko od podobnih hipostilov v [[Grčija|Grčiji]] in [[Egipt]]u, katerih stebri so bili čokati, razponi majhni in prostori zaprti.<ref>Henri Stierlin, str. 78., 92. i 93.</ref> Konstruktivni sistemi v Perzepolisu so sestavljeni izključno iz stebrov in tramov, medtem ko ni sledov o [[lok (arhitektura)|lokih]], [[obok]]ih in [[kupola]]h. Večina stebrov narejenih iz lesa je izginilo, ohranile so se kamnite baze. V dvorani, kjer so bile višine previsoke za uporabo lesenih stebrov, so ti zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenega sloga in kažejo vplive različnih civilizacij. Baza stebra ima [[Hetiti|hetitski]] vpliv, medtem ko je razmerje med višino in premerom debla skoraj identičen stebrom jonskega sloga. Ogromni kapiteli predstavljajo skoraj tretino celotne višine stebra, kar je značilnost egiptovskih stebrov s kapiteli lotosa. Skulpturalni kapiteli z liki živali so se verjetno zgledovali po asirski arhitekturi, vendar predstavljajo izvirno perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač, je imel Perzepolis zidove zgrajene iz opeke, kar se zdi morda nenavadno na območju, kjer je kamen na voljo v velikih količinah. To je skupna značilnost vseh narodov na vzhodu, da se kamen uporablja predvsem za mestna obzidja. Danes so večinoma ohranjeni temelji zidov in veliki kamniti stebri in portali. Čeprav je gradnja potekala skoraj dve stoletji, Perzepolis kot celota kaže edinstven slog, ki je značilen za achaemenidsko umetnost. Pozni achaemenidski vladarji niso bistveno odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je Kir Veliki začel v Pasargadi ali nadaljeval Darej Veliki v Perzepolisu. Le zadnji izmed kraljevih grobnic Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujeta od tistih v Naksi- e Rustamu v tem, da nista vklesani v navpični skali v goro, temveč sta na pobočju, vsebujejo pa na sprednji strani enake elemente kot Darejeva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znani kipi iz ahemenidskega obdobja so samo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stopniščne plošče pred kraljevo palačo in notranjost dvoran. Predpostavljajo, da so se uporabljali tudi za okraševanje sob s stebri. Za perzijske skulpture so našli navdih v Egiptu, Grčiji in Asiriji in je zanje značilna visoka natančnost in podrobno načrtovanje. Tipologija kiparskih oblik je značilna za orientalske umetnosti; vsi liki so predstavljeni v profilu. Reliefi upodabljajo najpogosteje perzijskega [[kralj]]a in [[vojak]]e, pa tudi [[Domače govedo|bike]], [[lev]]e in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez variacij. Poleg reliefa, zgodovinarji, kot sta [[Herodot]] in [[Plutarh]] omenjajo Kserksov kip v Perzepolisu in kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so povsem realistične, kot na primer [[pes]] (mastif), ki se nahaja na vogalu Apadane. === Slikarstvo === Območja, kjer so uporabljali barve je težko določiti, glede na to da je [[pigment]] skoraj popolnoma izginil. Čas, tanke plasti barve in razgradnja organskih pigmentov, so glavni razlogi za izginotje. Vendar pa lahko dokaze o uporabi barv najdemo v sledovih okoli palače iz katerih je razvidno, kako je bil Perzepolis bogat z barvami.<ref>[http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers i St John Simpson, The British Museum)]</ref> Našli so tudi veliko posod, ki so sodeč po notranjih pigmentih, služile za shranjevanje barv. Barve so uporabljali na vseh arhitekturnih elementih: stenah, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva se je uporabljala na tleh iz apnenca ali sivo-zelenega mavca, stebri so bili pobarvani v različnih barvah, kot tudi zunanjost palače. Sledove rdeče barve so našli tudi na kipu Darejeve žene Artistone, ki ga zdaj hranijo v Iranskem narodnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv kaže o bogatem polikromatskem izvoru. Govori se tudi o uporabi rastlinskih pigmentov, vendar se, zaradi razkroja takih organskih barvil, na žalost niso ohranili. == Tehnologija == Kompleks v Perzepolisu vsebuje številne inovativne elemente s področja [[Gradbeništvo|gradbeništva]]. Nedavne študije konstruktivne tehnologije v sosednjem Pasargadu, ki je le 43&nbsp;km oddaljen in zgrajen le tri desetletja pred Perzepolisom so pokazale, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki lahko zdrži močne [[potres]]e celo do 7 stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji objektov v Perzepolisu in Pasargadu so bili zgrajeni s tehnologijo izolirane osnove temelja, ki se zdaj uporablja pri gradnji sodobnih občutljivih zgradb, kot so jedrske elektrarne, zaradi zaščite pred potresi. Pomemben prispevek h gradnji predstavlja tudi uporaba konstruktivnih vezi (sponk) med kamnitimi bloki, ki so izdelane iz kovine. Takšen konstruktivni sistem, skupaj z izolirano bazo temeljev, je ustvaril predpogoj za gradnjo veliko večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v Apadani, kjer so stebri visoki tudi 20 metrov, kar jih dela najvišje in glede na višino, najtanjše stebre antične arhitekture, medtem ko so osni razponi stebrov 8,65 m tudi večji od katerekoli zgradbe iz tistega časa. Za primerjavo: Artemidin tempelj v Efezu, ki so ga Grki uvrstili med sedem čudes sveta, je imel veliko manjši razpon 5,9 m, medtem ko so bili stebri 1,5 m krajši od tistih iz Apadane v Perzepolisu. Pomemben prispevek perzijskih inženirjev je bil realiziranih na področju oskrbe z vodo s tako imenovanimi [[kanat]]i, ki so jih gradbeniki izvrtali globoko v gorah, da bi z njihovo pomočjo pridobili in obdržali svežo vodo. Zahvaljujoč takemu sistemu oskrbe z vodo in umetnosti nadzorovanja tlaka, so v Perzepolisu zgradili sofisticiran sistem oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in drenažne cevovode. Omrežje cevovodov je bilo vgrajeno pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tovrstni primer v zgodovini. == Opis kompleksa == === Terasa === [[Slika:Persepolis complex map hrv.png|thumb|350px|desno|Detajlni načrt Perzepolisa]] Kompleks palač v Perzepolisu je zgrajen na '''terasi''', ki meri 450 x 300 m, je 14 m visoka s štirimi stopnjami po 2 metra. Vhod vodi do ravni rezervirane za delegacije, medtem ko so plemiči raven višje. Najnižja raven je bila namenjena storitvam za stranke in upravo. Kraljeva raven je najvišja in je vidna prek celotnega kompleksa. Material za gradnjo je bil predvsem siv apnenec. Tloris objekta je strogo pravokoten in sledi strogo organizaciji ''[[Hippodamus iz Mljeta|hipodamusa]]''.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 25.</ref><ref>Henri Stierlin, str. 101.</ref> Na vzhodni strani terase je Kuh- e Rahmat (Gora milosti), v čigar ogromne stene so vklesane kraljevske grobnice, ki dominirajo nad pokrajino. Na ostalih treh straneh je mestno obzidje, katerega višina je od 5 do 14 metrov. Zidovi so zgrajeni iz velikih kamnitih blokov brez malte, ki mu zagotavljajo stabilnost kovinske sponke; perzijska inovacija prvič uporabljena v Pasargadu. Zahodna stranica je glavni dostop do kompleksa v obliki monumentalnega stopnišča. Niveliranje temeljev so zagotovili tako, da so izpolnili luknje s prstjo in kamenjem. V prvi pripravljalni fazi gradnje je bila postavljena zapletena mreža kanalov in cevi za odvajanje in oskrbo z vodo, včasih vklesana v skalo. Kamniti bloki so bili prerezani s pomočjo posebnega rudarskega orodja, ki je omogočalo drobljenje kamenja, medtem ko so bloki povezani s pomočjo lesenih tramov.<ref>[http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/v6f2/v6f2a018.html Construction materials and techniques in Persian architecture (Iranica enciklopedija)]{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na južni fasadi so našli zapise v [[klinopis]]u treh jezikih. Besedilo v Elamitskem jeziku je podobno zapisom iz Suze in pravi: »''Jaz, kralj DarejVeliki, kralj kraljev, kralj na zemlji, sin Histapa Ahemenidskega, sem zgradil trdnjavo po milosti Ahura Mazda. Naj Ahura Mazda varuje mene in to trdnjavo, ki sem jo zgradil''.« <ref name="Pierre Briant, str. 182"/> Ta napis se nahaja tik pred vhodom v kompleks, pred monumentalnim stopniščem in ''Vrati vseh narodov''. Konfiguracija terase kaže, da je projektirana za obrambo v primeru morebitnega napada in je kompleks zavarovan z zidovi in stolpi, ki so na vzhodni strani podvojeni. Vogali zidov so zgrajeni tako, da so zagotavljali stražarjem maksimalno preglednost na zunanje področje. Na terasi se nahaja impresivno število ogromnih poslopij, zgrajenih iz sivega apnenca iz okoliških hribov. Te objekte karakterizira pogosta uporaba stebrišč, od katerih jih je nekaj preživelo do danes. Tlorisi so značilni ''hipostili'' (dvorane s stebri), ne glede na njihovo velikost. Zgradbe imajo 99 sob, ki se nahajajo na 100, 36 ali 16 stebrov, razporejenih v različnih razmerjih (20x5 v zakladnici, 10x10 v Dvorani stotih stebrov, itd.) Nekatere zgradbe očitno niso bile dokončane; v bližini kompleksa so našli star antični gradbeni odpad. Fragmenti posod, ki so bile uporabljene za shranjevanje barv so po naključju odkrili leta 2005 pri Apadani, kar potrjuje prejšnje predpostavke, da so se za okrasitev palače uporabljale barve. === Glavno stopnišče === Pristop na teraso se nahaja na zahodnem delu in predstavlja simetrično monumentalno [[stopnišče]], ki se na spodnjem koncu razhaja, na zgornjem pa združuje. Ta pristop je dodal Kserkses I., da bi zamenjal originalni južni pristop. To novo stopnišče je tako postalo edini pristop na kompleks. Verjetno so obstajali tudi pomožni pristopi predvsem na vzhodni strani, kjer je višina nižja glede na teren. Glavno stopnišče je zgrajeno iz kamnitih blokov povezanih s kovinskimi sponkami in ga sestavlja 111 stopnic višine 10&nbsp;cm in globine 31&nbsp;cm, samo stopnišče je široko 6,9 m. Nizek naklon stopnišča je omogočal lahek dostop tudi konjenikom, saj so bile posamezne stopnice tudi po pet korakov globoke. Stopnišče je bilo zaprto z visokimi lesenimi vrati, katerih zglobi so bili v podnožju vrezani v teren. Na vrhu stopnišča se pride na majhno dvorišče pred ''Vrati vseh narodov''. === Vrata vseh narodov === '''Vrata vseh narodov''' ali Kserksova vrata je portal z malo dvorano, zgrajena leta 475 pr. n. št. v času vladavine Kserksesa I., Darejevega sina. Na zhodnem portalu se na obeh straneh nahajata dve kolosalni skulpturi bika višine 5,5 m in predstavlja element inspiriran od asirske arhitekture. Skozi portal se pride do srednje dvorane velikosti 24,7 m², obkrožene z marmornimi klopmi. Strop dvorane je bil podprt s štirimi stebri višine 28,3 m, stiliziranimi v obliki palme in palminega listja. V portalni dvorani sta dva izhoda: južni, ki vodi do Apanade in vzhodni, ki se odpira proti ''romarski poti''. Prehod čuvajo veliki kipi v podobi krilatih ljudi-bikov (''lammasus''). Isti elementi se nahajajo tudi na kapitelih stebrov v ''tripilonu''. Tukaj so tudi ostanki stopal na podnožju nedokončanih vrat. Vsi navedeni izhodi v dvorani so bili zaprti z lesenimi dvokrilnimi vrati z zglobi vrezanimi v tla in okrašenimi s plemenitimi kovinami. Napisi v klinopisu so vklesani iznad zahodnih skulptur bikov in vsebujejo tekst v treh jezikih: staroperzijskem, babilonskem in elamskem. Tekst govori: »Ahura Mazda je velik Bog, ki je ustvaril to zemljo, ki je ustvaril nebo, ki je ustvaril človeka, človeka ki ima srečo da mu je Kserkses kralj, kralj vseh kraljev«. »Jaz sem Kserkses, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ljudi različnega porekla, kralj velike države, sin kralja Dareja Ahemenidskega«. Kralj Kserkses pravi: »S pomočjo Ahura Mazde, sem naredil Vrata vseh narodov in zgradil mnogo dobrega v Perziji, kar je naredil tidi moj oče. Vse dobro kar smo naredili, smo naredili d pomočjo Ahura Mazde«. Kralj Kserkses pravi: »Ahura Mazda ščiti mene in moje cesarstvo, ker delam isto kot je delal moj oče, ki ga je štitia Ahura Mazda«. Isti napis se nahaja tudi nad ''lammasusom''. === Romarska pot in nedokončana vrata === Od zahoda proti vzhodu vzdolž severne strani terase oziroma od ''Vrat vseh narodov'' teče '''romarska pot''', ki vodi proti podobni zgradbi imenovani ''Nedokončana vrata'', ker ni bila dokončana v času do Aleksandrovega osvajanja in uničenja Perzepolisa. Ta portal obsega štiri stebre, identične tistim iz dvorane na zahodu. ''Nedokončana vrata'' vodijo do dvorišča, ki se odpira proti ''Dvorani stotih tebrov''. Dvojni zid omejuje ''romarsko pot'' z obeh strani in ustvarja zasebnost Apadane in kraljeve palače. Do danes so ohranjeni samo spodnji deli zidov. Verjamejo, da je bila originalna višina enaka kot ''lammasusa''. To je mogoče potrditi z dvema najdenima figurama v obliki orlovskih glav, ki sta montirani na steber kot da sta namenjeni za dograditev.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 27.</ref> <center> <gallery> Slika:Persepolis_Procession_Pathway.jpg|Romarska pot proti zahodu Slika:Persepolis_griffons.jpg|Monumentalni portal z grifoni Slika:Persepolis_Unachieved_Gate.jpg|„Nedokončana vrata“ z juga. Slika: Persepolis001.jpg|Ruševine Apadane </gallery> </center> === Palača Apadana (dvorana za sprejeme) === [[Slika:Persepolis Apadana noerdliche Treppe Detail.jpg|thumb| Palača Apadana, nseverno stopnišče (detajl)]] '''Palačo Apadano''' (koren za sodobno ime ایوان ayvān) je dal zgraditi Darej Veliki v začetku leta 515 pr. n. št., v skladu z zapisi, iz zlata in srebra postavljeno na temeljne kamne. Zapisi vsebujejo Darejevo ime in podatke o državah, ki so mu pripadale. Gradnja Apadane je trajala še po njegovi smrti (486 pr. n. št.), dokončal jo je Kserkses I.. Apadana je dvorana s 36 kolosalnimi stebri visokimi 20 m in so glede na premer najvišji v antičnem svetu, z razpetino 8,9 m pa prav tako večji od vseh te dobe. Zaradi teh elementov je Apadana najkompleksnejša zgradba v Perzepolisu. Nahaja se na zahodnem delu terase na visokem nivoju. Pristop je možen preko monumentalnega simetričnega stopnišče. Začetni tloris je bil zelo enostaven, kasneje pa, ko so bila zgrajena ''Vrata vseh narodov'', je bilo dograjeno severno stebrišče. Palača je kvadratne notranje oblike 60,5 x 60,5 m v njej se nahaja 36 stebrov v rastru 6 x 6 m. Na severni, vzhodni in zahodni strani so vhodi z dvojnimi kolonadami šestih stebrov. Na južnem delu so manjše sobe, ki so Dareju služile za osebne prostore in se povezovale s Taçaro. Na vogalih Apadane so bili štirje kvadratni stolpi.<ref>Henri Stierlin, str. 110.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_achaemenids.php |title=The Art of Achaemenids (Iran Chamber) |access-date=2014-01-01 |archive-date=2011-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110713054240/http://www.iranchamber.com/art/articles/art_of_achaemenids.php |url-status=dead }}</ref><ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 33.</ref>. Od skupaj 72 stebrov v Apadani jih danes stoji 13. Perzijski stebri so podobni starogrškim v jonskem stilu (podobnost s stebri Herinega templja na [[Samos]]u). Strop so sestavljali sekundarni nosilci, ki so se naslanjali na kapitele stebrov okrašeni z biki in levi, ter glavni nosilci položeni pravokotno na sekundarne. Streha ravnega stropa je gledala okoli 1 m izven kolonad. Kapiteli stebrov so bili oblikovani v obliki simetričnih rogatih bikov, ki so poleg dekoracije služili za stabilizacijo nosilcev, na kar kaže konstruktivni utor. Streha je bila ravna, zgrajena iz več slojev malte (blata). Nosilci so bili [[hrast]]ovi ali [[ebenovina]]sti, uporabljali so tudi [[Libanonska cedra|cedrovino]] kupljeno pri [[Feničani]]h (danes Libanon). Z uporabo takih materialov so dosegali razpone do 8,9 m, a razmerje razpona in stebra je bil 1 proti 3,6. (zaradi primerjave: v templju v [[Karnak]]u v Egiptu je razmerje 1 proti 1,2). Dvorana je bila bogato poslikana o čemer pričajo ostanki barve ob vznožju stebrov, zidov in relefih. V grlu izrezljanega leva so našli rdečo barvo. Tla so bila iz malte obložena s keramičnimi ploščicami, zidovi so bil okrašeni z zlatimi elementi in mnogimi slikami levov, bikov, cvetja in rastlin. Lesena [[Vrata (arhitektura)|vrata]] so bila okrašena z zlatimi reliefi, slonovino in drugimi plemenitimi kovinami. Skulpture bikov so uporabili za kapitele na severnem portalu, na drugih vratih so skulpture drugih živali. Arheolog [[David Strinach]] trdi, da je imela Apadana dve funkciji. S svojimi dimenzijami je lahko sprejela 10.000 ljudi, ki so prihajali na kraljeve sprejeme. Po drugi strani je višina omogočala kralju, da ceremonial spremlja z višine. Izkopavanja mesta Suza so pokazala, kako sta si zgradbi podobni: imajo stebrišča, prestol, raster stebrov in klet. Obe zgradbi sta imeli tudi poseben zasebni kraljev del. Ko je Aleksander Makedonski požgal Perzepolis, se je strop Apadane zrušil, njegovi ostanki so prekrivali tla skoraj 2100 let. Med Apadano in Dvorano stotih stebrov so našli masivno glavo leva, za katerga menijo, da je bil del vzhodnega portala. Na osnovi ostankov je bila narejena [[Replika (predmet)|replika]] tega portala, ki ga hranijo v muzeju in ki daje občutek o veličastja palače. === Vzhodno stopnišče === Ne glede na to, da je bil strop Apadane porušen, je monumentalno stopnišče dobro ohranjeno. Razdeljeno je na tri panele in trikotnik pod stopnicami. Severni panel prikazuje sprejem [[Medijci|Medijcev]] in [[Perzijci|Perzijcev]], južni delegacije iz raznih držav Perzijskega cesarstva. Stopnišče vsebuje več simbolov plodnosti (cvetje, drevje, semena), ki krasijo trikotnike. [[Bor (drevo)|Bori]] in [[Palma|palme]] simbolizirajo kraljeve vrtove. Reliefi nosijo napise o gradnji palače in zahvali [[Ahura Mazda|Ahura Mazdi]]. Liki so prikazani zelo podrobno; vidi se noša, brade, skodrani lasje, živali in drugo. Po proučevanju nedokončanih scen so lahko ugotovili, da so se umetniki strogo držali navodil kraljevih svetovalcev. Reliefi so bili izvorno pobarvani, kar se vidi iz sledov pigmentov. Klesanje kamna je bil moto perzijskega oblikovanja in se zelo razlikuje od tistega v Asiriji, kjer so se reliefi uporabljali kot okras v notranjosti. Perzijsko oblikovanje je imelo znaten vpliv na kasnejši jonski stil. Trikotniki so izpolnjeni z reliefi, ki prikazujejo perzijsko novo leto, na njih lev požira bika. Poletni [[ekvinokcij]] prikazujejo elementi neba, kjer je ozvezdnje leva na višku, ozvezdnje bika pa na južnem horizontu. Perzijsko novo leto (''Novruz'') je označevalo začetek poljedelskih opravil. Srednji panel ima religiozni značaj in prikazuje Ahura Mazdo, ki ga čuvata dva grifona s človeškimi glavami in štirje medijski in perzijski čuvaji. Perzijsci imajo v levi roki značilen ščit v desnici pa kopje, Medijci pa nosijo kratke plašče, hlače in okrogle kape izpod katerih silijo kodrasti lasje, včasih z repom. Severni panel je razdeljen na tri dele in prikazuje parado sprejema v čast novega leta. Od sredine proti severu so perzijski nesmrtniki (elitna garda), sledi kraljeva procesija. Kraljevi stol držita bambusa, sam stol je izdelan iz izrezljanega lesa z živalskimi nogami. V nadaljevanju procesije so medijski šef kraljevega hleva in konji izdelani z vsemi detajli. Procesija se konča z dvema vozovoma, ki jih upravljajo Elamiti. Skupaj je dvanajst voz s konji, ki simbolizirajo 12 mesecev v letu. Spodnji in srednji pas reliefa kaže nesmrtnike, ki jim sledijo plemiči. Nosijo razne posode, cvetje in semena žitaric, ki simbolizirajo plodnost. Natančen prikaz njihovih oblačil kaže njihovo funkcijo ali status. Nekateri se smejejo, se pogovarjajo in so sproščeni. Nekateri se držijo za roke kar simbolizira enotnost. Na pokončnem delu panela ob stopnicah so reliefi oboroženih vojakov s kopji, lokom in puščicami. === Severno stopnišče === Severno stopnišče je dodal Kserkses I. da bi olajšal dostop do ''Vrat vseh narodov'' in ''Apadane''. Na reliefih se nahajajo podobni motivi kot na vzhodnem stopnišču ampak so slabše ohranjeni. Glavna plošča je prikazovala Dareja Velikega, Kserksesa in njihove delavce kot ''ganzabara'' (upravitelja zakladnice) in ''quiliarca'' (poveljnika straže). Kasneje je bila prestavljena v zakladnico in nadomeščena z drugo, ki prikazuje osem stražarjev. Trojezičen napis na stopnišču ne omenja imena zgradbe. === Taçara === '''Taçara''' ali Darejeva palača se nahaja južno od Apadane in se imenuje Taçara glede na napis na enem od stebrov na južnem portalu. Palača ima dostop samo z juga, s severne strani pa dobro zaščitena, saj gre za stanovanjsko zgradbo. Gradnjo je po Darejevi smrti dokončal Kserkses I. Originalnemu dostopu (dvojno stopnišče), stoletje in pol kasneje kralj Artaksekses III. doda še jugozahodno stopnišče in ustvari simetrijo. Na reliefih se po obleki vojakov vidi nova moda, to pa naj bi tudi dokazovalo, da gre za nadgradnjo. Na južni strani stopnišča se nahaja simbol Novruza, ki kaže kako lev požira bika. Pod njim so reliefi na katerih Medijci in Arahozijci prinašajo živali in posode s hrano ali vodo. Mogoče ti motivi predstavljajo star [[Zaratustrstvo|zoroastrski]] običaj žrtvovanja. Srednja plošča prikazuje dve grupi po devet stražarjev. Ostali trije reliefi vsebujejo trojezične napise Kseksesa II. in krilate diske (simbol Ahure Mazde) z bočnimi sfingami. JZ vhod v palačo vodi skozi velik portal, na katerem so reliefi s stražarji. Za tem so še ena vrata, ki vodijo v glavno dvorano v kateri so mnogi reliefi s prikazi borbe kralja proti divjim živalim. Taki reliefi so tudi drugod in simbolizirajo tudi borbo dobrega in zla in mogoče tudi astrološke teme. V sklopu palače je tudi [[kopališče]], tudi z reliefi kralja, ki se pripravlja na ceremonijo. Na tleh so vidni ostanki rdečega tlaka. V palači so našli tudi napise, ki datirajo iz islamskega obdobja. Pod monumentalnim stopniščem se je nahajalo kraljevo dvorišče obkroženo z drugimi palačami. Nad vsemi portali so trojezični napisi v klinopisu. === Tripilon === Dvorana palače ali Kserksova soba za posvete, imenovana '''Tripilon''' glede na trojezični napis o tem. Nahaja se v centralnem delu kompleksa. V dvorano se pride po severnem stopnišču okrašenem z reliefi. Južno stopnišče se danes hrani v Iranskem nacionalnem muzeju v Teheranu. Odpiralo se je v hodnik z okrašenimi vrati. Reliefi kažejo: * zgoraj Darej stoji na prestolu pred Kserksom, ki ga krona za princa, zakrita sta s streho okrašeno s simboli božanstev, bikov, levov in cvetja; kralj in princ v roki držita palmovo listje, simbol plodnosti. * Spodnji del kaže poslance 28 držav cesarstva, ki prihajajo h kralju. Ta motiv jasno govori o tem, kako je Darej imenoval svojega sina Kserksesa kot legitimnega naslednika na prestolu. === Hadish === [[Slika:Persépolis. Darius.jpg|thumb|rihht|Kraljevska procesija v Hadishu]] '''Hadish''' ali Kserksova palača se nahaja južno od Tripilona in je zgrajena po tipologiji Taçare (Darejeve palače) a ima dvakrat večji [[tloris]]. Osrednja dvorana ima 36 stebrov iz kamnitih baz in lesenih stebrov večjega premera, ki pa niso ohranjeni. Na zahodu in vzhodu je Hadish obkrožen z majhnimi sobami in hodniki s portali z reliefi. Prikazujejo kraljevo procesijo, kjer podanik drži sončnik Kseksesu I.. Južni del palače je apartma s čudno vlogo: nekateri menijo, da so bile to kraljičini prostori, drugi da je bila to zakladnica ali skladišče. Dostop do Hadisha vodi preko dvorišča pred katerim je monumentalno stopnišče. Tudi stopnišče je okrašeno z reliefi podobnimi kot na Taçari. Beseda Hadish je starodavna perzijska beseda za palačo in je zapisana v enem od prostorov v palači, kot tudi ime Kserkses, ki je zapisano celo na štirinajst mestih. === Dvorana sto stebrov === '''Dvorana sto stebrov''', tudi prestolna dvorana je kvadratne oblike, velikosti 70 x 70 m in je najbrž največja v kompleksu. Ko so jo odkrili je bila prekrita z zemljo in cedrovim pepelom debeline do 3 m. Zaradi požara so se ohranile samo baze stebrov in kamniti okviri portalov. Severno od palače stoji velik portal z dvema ogromnima skulpturama bikov, ki služita kot osnova stebrom visokim 18 m. Portalni vhod je okrašen z reliefi na obeh straneh in prikazujejo Ahura Mazdo, kralja na prestolu in tri vrste vojakov in kraljeve straže. Ti motivi kažejo kako bog ščiti kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna. Tudi palača je bila okrašena s številnimi reliefi, ki so dobro ohranjeni in predstavljajo bike, leve, cvetje in rastlinje. Na drugi strani južnih vrat so motivi, ki simbolizirajo podložnost vseh narodov perzijskemu vladarju. Vojaki stojijo v petih vrstah in jih prepoznamo po laseh in orožju. Sporočila take vrste se v glavnem nanašajo na kohezijo in blaginjo imperija in so bile naslovljene predvsem na različne diplomate oziroma kraljeve vazale, ki so obiskali Perzepolis zaradi spoštovanja, trgovine, administracije in plačevanja davkov. Klinopis priča o oceni bogastva, ki je šlo skozi ta vrata.<ref>Werner F. Dutz & Sylvia A. Matheson, str. 79. i 80.</ref> Reliefi na S in J strani so torej bolj političnega značaja, na V in Z pa kažejo borbe kralja z divjimi živalmi ali z bogom zla Ahrimanom, ki simbolizira kraljevo hrabrost in pobožnost. === Zakladnica === '''Zakladnica''' je skupina pravokotnih zgradb, ki jih zgradil Darej I. in se nahaja na JV delu terase na površini 10.000 m². Glavni prostori sta dve veliki dvorani, katerih streho je podpiralo 100 kamnitih ali lesenih stebrov. Tu so našli zapise na lesu in glini, ki vsebujejo podatke o plačevanju delavcev, ki so delali na kompleksu. Plutarh je zapisal, da je bilo v času Aleksandra Velikega potrebno 10.000 mul in 5.000 kamel za transport dragocenosti iz zakladnice. V skladu z najdenimi dokumenti, je v zakladnici leta 467 pr. n. št. delalo 1348 ljudi. Zakladnico se večkrat obnavljali. Mnogi najdeni zapisi so na masivnih blokih iz [[diorit]]a in jih pripisujejo Dareju Velikemu. Eden od reliefov se danes nahaja v Teheranskem muzeju. Prikazuje Dareja Velikega, ki sedi na prestolu in sprejema obiskovalce, ki mu poljubljajo desno roko. Kserkses I. stoji za očetom skupaj s perzijskimi plemiči. === Garnizija in dvorana 32 stebrov === Med ''Dvorano stotih stebrov'' in goro se nahaja prostor za služinčad, vojsko in administracijo. Tu so našli 30.000 napisov v elamskem jeziku. Po zapisih Diodora iz Sicilije in Kvinta Kurcija Rufa, je Aleksander tukaj pustil 3.000 vojakov, kar govori o kapaciteti garnizije. Severno od vojašnice so ostanki prostorov z 32 stebri, za katero niso ugotovili namena. === Harem in muzej === Vhod v [[harem]] je z južne strani ''Dvorane stotih stebrov''. Zgradba ima obliko črke »L« z glavnim krilom v smeri S-J. Osrednji del je kolonada, na severu pa zaprto dvorišče s portalom. Vhodna dvorana imajo štiri stebre, vrata so okrašena s številnimi reliefi s podobno vsebino kot drugje. Na južnem delu je 25 apartmajev od katerih je vsak ''hipostil'' oziroma dvorana s 16 stebri. Zgradba ima dve stopnišči, ki jo spajajo s ''Hadishem'' in dve dvorišči, ki sta bili verjetno zaprti. Zgodovinarji si niso enotni ali je bil to harem ali kraljičini prostori. Kvaliteta reliefov kaže na pomembnost zgradbe. Zgradbo je odkopal in delno obnovil E. Hertzfeld glede na analize temeljev. Nekateri obnovljeni prostori služijo za ''muzej''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |title=Persepolis - Harem (Livius.org) |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2010-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315200159/http://www.livius.org/a/iran/persepolis/harem/harem.html |url-status=dead }}</ref> Muzej vsebuje mnogo najdenih predmetov: * posodo, krožnike, čaše iz terakote, keramične ploščice; * kovance; * razno orodje: zidarsko, tesarsko, kuhinjski pribor,...; * ostanke tkanin in lesa * ostanke kovin * Vrezane napise Razstavljeni so tudi predmeti, ki datirajo v kasnejša obdobja (sasanidsko in islamsko), pa tudi iz prazgodovine. Raznolikost najdenih dokumentov in predmetov daje sliko o življenju in delu iz tega obdobja. <center> <gallery> Slika:Persepolis_Marble_Perfume_Jar.jpg|Parfum v marmorni posodi Slika:Persepolis_Marble_plate.jpg|Marmorna plošča (Muzej Perzepolis) Slika:Persepolis_Mortars.jpg|Posoda za drobljenje Slika:Persepolis_Pot.jpg|Vaza z okrašenimi ročaji Slika:Persepolis_stone_plate.jpg|Kamniti krožniki Slika:Persepolis_stone_dishes.jpg|Kamnita posoda Slika:Persepolis_Terracota_rython.jpg|Glineni riton okrašen z animalističnimi elementi Slika:Persepolis_Marble_Statue_eye.jpg|Oko s kipa </gallery> </center> == Okolica == Mnogi artefakti so bili najdeni tudi v okolici izven obzidja in terase. To so predvsem ostanki vrtov, domovanj in kraljeve grobnice iz časa Ahamenidov. Zunaj obzidja se nahaja tudi vodovodna mreža, ki jo še danes odkrivajo. === Naselja === Ruševine naselja, ki še niso v celoti raziskane, se nahajajo 300 m južno od terase Perzepolisa. Gre za več domovanj, ki so bila verjetno namenjena ljudem iz višjih slojev (plemiči, bogati trgovci), kar sklepajo iz tipologije zgradb. === Vrtovi === Nedavne arheološke raziskave v okolici Perzepolisa so odkrile ruševine perzijskega sistema namakanja vrtov, ki so se nahajali izven obzidja. Del tega je bilo poškodovano v času proslave ob 2500 letnici monarhije v Iranu, del pa tudi med revolucijo in zaradi izgradnje asfaltirane ceste. Vrtovi so bili oblikovani po zgledu iz Pasargada. Kraljevi kompleks je postavljen na nekoliko višjo teraso kot okoliški vrtovi. Vsi vrtovi so poimenovani ''pairidaez'', kar je perzijska beseda za ''raj''. === Cevovodno omrežje === Sistem cevovodov pod teraso Perzepolisa in v okolici je še vedno precej neraziskan. Do sedaj so našli več kot 2&nbsp;km kanalov dimenzij od 60 do 160&nbsp;cm širine in zakopanih od 80&nbsp;cm do nekaj metrov globoko. V kanalih so sedimenti, ki so koristni pri raziskavah. Težava pri teh raziskavah je, da z odstranitvijo sedimentov povzročijo propadanje strukture najdb. Zarade te mreže cevovodov smatrajo, da je Perzepolis prvo mesto, ki je imelo drenažni sistem. === Kraljeve grobnice === Nekaj deset metrov severovzhodno od kompleksa terase, v skalah Kuh- e Ramat, sta vklesani dve veliki kraljevski grobnici. Grobnice pripisujejo perzijskima vladarjema Artakserksu II. in Artakserksu III.. Obe grobnici sta obdani z izrezljanimi skulpturami, katerih glavni element pročelja so stebri, ''arhitrave'' in stranski zidovi. Te grobnice, skupaj s tistimi v Naksi- e Rustamu, so omogočile boljše razumevanje iranske arhitekture iz obdobja dinastije Ahemenidov. Na vrhu grobnice Artakserksa III. je prikazan kralj na prestolu na treh ravneh, pred svetim ognjem in Ahura Mazdo. Zidovi vsebujejo trojezični napis, ki je značilen za perzijsko arhitekturo iz časa Dareja Velikega. Grobnici se razlikujeta v podrobnostih. Na jugu so našli ostanke nedokončane tretje grobnice, ki jo pripisujejo zadnjemu Achaemenidskemu kralju Dareju III.. Ob vznožju gore, 1&nbsp;km severno od terase, so našli ostanke grobnic, ki segajo v obdobje po Ahemenidih. == Klinopisi == Pri izkopavanju sta Ernst Herzfeld in Frederich Erich Schmidt našla dva velika arhiva napisov v klinopisu v glini in lesu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |title=Persepolis fortification tablets, Livius.org |accessdate=2014-01-01 |archive-date=2007-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209013501/http://www.livius.org/pen-pg/persepolis/fortification_tablets.html |url-status=dead }}</ref> Prvi arhiv je poznan pod imenom »Ploščice z utrdbe Perzepolisa«, ker so jih našli na območju utrdbe na SV kompleksa terase. Vsebuje okoli 30.000 ploščic, od katerih jih je 6.000 čitljivih. Še do danes niso v celoti razjasnjene. Gre za administrativne dokumente iz let 506 in 497 pr. n. št. v elamskem jeziku. Ostali jeziki so aramejski (dešifriranih je okoli 500 besedil), akadski, grški, staroperzijski in jeziki Anatolije ter drugi. Najdene zapise lahko delijo v podskupine. Ena predstavlja dokumente o transportu blaga po cesarstvu in register računov kar daje vpogled v razumevanje funkcioniranja države. Nekateri zapisi vsebujejo celo imena delavcev v zakladnici in žena iz ahemenisdke dinastije. Druga skupina se imenuje »Ploščice iz zakladnice Perzepolisa« in vsebuje 139 kosov vplačil v zlatu in srebru med letoma 492 in 458 pr. n. št. Na njih je tudi nekaj kraljevih pečatov. Zapisi predstavljajo neprecenljivo vrednost zgodovinske dediščine, ki je doprinesla k boljšemu razumevanju elamskega in staroperzijskega jezika in političnih ter verskih običajev Ahemenidov. == Viri in sklici == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author=Helen Loveday|display-authors=etal |year=2010 |title=Irân, Persia: Ancient and Modern |url=https://archive.org/details/iranpersiaancien0000unse|publisher=Odyssey books & Guids|location=Hong Kong |isbn=978-962-217-812-0 |cobiss=1097365342 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Persepolis}} * [https://persepolis.ir Perzepolis, uradna stra] * [http://www.persepolis3d.com Virtualna rekonstrukcija, Persepolis3D] * [http://www.ancientopedia.com/persepolis/ Persepolis at the Ancient History Encyclopedia] * [http://www.ichto.ir/Default.aspx?tabid=1218 "Persepolis"] at Cultural Heritage Organization of Iran * [http://www.history.com/marquee.do?content_type=Marquee_Generic&content_type_id=51242&display_order=1&marquee_id=51188 ''Engineering an Empire: The Persians'', dokumentarni film „The History Channela“] [[Kategorija:Mesta v Iranu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iranu]] {{normativna kontrola}} nsjjv4nhwe7677ueeuk1f65o12gxkst 0 369056 6752415 6503951 2026-09-18T10:43:01Z Ljuba24b 92351 /* Tok reke Jangce */ np 6752415 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Tri soteske | photo = Qutang Gorge on Changjiang.jpg | photo_caption = Soteska Čutang leta 2009 | elevation_ft = 440 | elevation_ref = | traversed = [[Jangce]] | location = [[Hubej]]/[[Čongčing]], Kitajska | range = gorovje Vu | coordinates = <!-- wd --> | topo = | map = Kitajska }} '''Tri soteske''' ({{zh|s=三峡|t=三峽|p={{Audio|Sanxia pron.ogg|Sānxiá|help=no}}}}) so tri sosednje soteske ob srednjem toku reke [[Jangce]] v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. S subtropskim monsunskim podnebjem so znane po svoji pokrajini. Tri soteske, ki obsegajo soteske Čutang, Vu in Šiling, se raztezajo na 311 km, začnejo se v mestu Baidi v Čongčingu na zahodu in končajo na prelazu Nandžing v mestu [[Jičang]] v provinci [[Hubej]] na vzhodu med katerimi so gore Fengdžie in Vu v [[Čongčing]]u, pa tudi Badong, Zigui in Jičang v provinci Hubej. == Tok reke Jangce == [[File:Three Gorges Map.png|thumb|left|Zemljevid Treh sotesk]] Po prihodu v Jibin (宜宾), v provinci [[Sečuan]] (四川), reka Jangce (长江) teče iz Džiangdžina (江津), občine Čongčing (重庆), v [[Jičang]] (宜昌), province [[Hubej]] (湖北); in ta del reke se imenuje Čuandžjang (川江) ali 'reka Sečuan'. V preteklosti je bila to edina vodna pot, ki je povezovala Sečuan in [[Guidžov]] z vzhodnim območjem Kitajske. (Reka Vu (乌江) teče mimo Guidžova in se izliva v reko Jangce pri Fulingu (涪陵) v občini Čongčing). Dolvodno Čuandžjang teče mimo gorovja Vu, ki tvori sotesko Čutang (瞿塘峡), sotesko Vu (巫峡) in sotesko Šiling (西陵峡) vzdolž reke Jangce, po čemer je to območje dobilo ime. == Regija treh sotesk == Tri soteske se raztezajo od zahodnega, gorvodnega mesta Fengdžie v občini Čongčing, do vzhodnega, dolvodnega mesta Jičang v provinci Hubej. Območje akumulacijskih jezer Treh sotesk je dolgo približno 200 km, medtem ko same tri soteske zavzemajo približno 120 km v tej regiji: to je pritegnilo svetovno pozornost na [[jez treh sotesk]] in spremenilo kulturo in okolje regija. Čeprav slovi predvsem po svoji pokrajini, je regija Treh sotesk pomembna zgodovinsko in kulturno. Veliko naselij in arheoloških najdišč je potopilo gorvodno zbiralno jezero jezu Treh sotesk.<ref name=Shao20030409>{{navedi splet |translator-last=Shao |translator-first=Da |title=Saving the Cultural Relics of the Three Gorges |url=http://www.china.org.cn/english/features/Archaeology/96925.htm |date=2003 |website=China Internet Information Center |access-date=May 2, 2018}}</ref> == Tri soteske == {| class="wikitable sortable" style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- ! Soteska !! kitajsko !! Dolžina (km) !! Range |- | Čutang || 瞿塘峡 || 8 || od Baidičenga (Fengjie) do Dašija |- | Vu || 巫峡 || 45 || od Vušana do Guandukouja (Badong) |- | Šiling || 西陵峡 || 66 || od Ziguija do prelaza Nandžin (Jičang) |} {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = | total_width = 600 | image1 = 西陵峡.jpg | caption1 = Soteska Čutang leta 1999, pred dokončanjem jezu Treh sotesk | image2 = 巫峡.jpg | caption2 = Soteska Vu leta 2019 | image3 = Cruise boats on yangtze.jpg | caption3 = Križarjenje z ladjami po soteski Šiling }} == Geološka evolucija == Zaradi litoloških razmer v različnih regijah so doline Treh sotesk na nekaterih območjih ozke, na drugih pa široke. Večina ozkih dolin se pojavlja na območjih, kjer je [[apnenec]], ki je relativno trd in odporen proti [[erozija|eroziji]]. Vendar pa lahko voda teče vzdolž globokih navpičnih prelomov in erodira pod njimi. Ker se apnenčasta struga postopoma spodkopava, njeni deli padajo v reko po navpičnih prelomih in tvorijo prepadne pečine. Ko reka teče skozi območja mehkejšega [[peščenjak]]a in [[skrilavec|skrilavca]], ki sta manj odporna proti eroziji, se erozivni učinek poveča in izrezuje široke doline. Obstajajo različne teorije o tem, kako so nastale Tri soteske, vendar so geografi in geologi na splošno dosegli soglasje, saj menijo, da je gubanje gora na vzhodu province Sečuan in zahodu province Hubej, vključno z gorovjem Vu (巫山), posledica janšanskega gibanje (燕山運動) pred približno 70 milijoni let. Soteske potekajo od jugozahoda proti severovzhodu, nato se obrnejo in od zahoda proti vzhodu, pri čemer se teren postopoma niža od juga proti severu. Zahodni in vzhodni del območja, med južnimi gorami in goro Bašan (巴山), na severu, sta sorazmerno nižja; v preteklosti je reka tekla proti vzhodu skozi regijo. Ko se je skorja tega kraja še naprej dvigovala, se je erozija reke okrepila in Tri soteske so bile izklesane. == Projekt hidroelektrarne Treh sotesk == Leta 1919, potem ko je Sun Jat-sen predstavil koncept v ''Načrtu za industrijski razvoj svoje ustanovne strategije'' {{lang|zh|建国方略}} ({{lang|zh|建国方略}}), so strokovnjaki raziskali zajezitev Treh sotesk, vendar je bil projekt Tri soteske uradno objavljen šele leta 1994. Leta 1944 je nacionalistična vlada zaposlila Johna L. Savagea, glavnega inženirja ameriškega urada za reklamacijo, ki je prišel na Kitajsko in izvedel 10-dnevno preiskavo Treh sotesk. Nato je napisal navdušeno poročilo o možnostih jezu. Začela se je gradnja prvega od jezov v Zgornjem Tsing Juan Tungu, vendar je bila ustavljena 15. avgusta 1947 zaradi kitajske državljanske vojne.<ref>{{navedi splet|title=October The National Archives in the regions…a monthly calendar of events open to the public|url=https://www.archives.gov/locations/calendar/09-october.pdf|publisher=U.S. National Archives|access-date=14 September 2010|archive-date=2011-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020215122/http://archives.gov/locations/calendar/09-october.pdf|url-status=dead}}</ref> Februarja 1958, ko je v Naningu (南宁) potekalo razširjeno srečanje političnega biroja Centralnega komiteja KPK, se je prvič razpravljalo o projektu Treh sotesk (三峡工程) in izbruhnili so ostri spori. Na koncu se je ta projekt zavlekel. V naslednjih treh desetletjih so ljudje o tem še naprej razpravljali. V zgodnjih 1980-ih se je znova omenjalo, a je bilo po večkratnih razpravah in preiskavah spet preloženo. 6. marca 1992 je bilo poročilo o izvedljivosti predstavljeno na 5. seji 7. nacionalnega ljudskega kongresa (NPC) za razpravo in resolucijo. 3. aprila istega leta je NPC glasoval o resoluciji za jez, ki je bila sprejeta z nenavadno nizko stopnjo odobritve za NPC, saj je le 1767 od 2633 članov (67,11 %) glasovalo za podporo jezu.<ref>{{cite journal |last1=Chang |first1=Chun Yin Anson |last2=Zhangyang |first2=Gao |last3=Kaminsky |first3=Amanda |last4=Reams |first4=Tony G. |title=Michigan Sustainability Case: Revisiting the Three Gorges Dam: Should China Continue To Build Dams on the Yangtze River? |journal=Sustainability: The Journal of Record |date=14 November 2018 |volume=11 |issue=5 |pages=204–215 |doi=10.1089/sus.2018.29141.cyac |url=https://www.liebertpub.com/doi/10.1089/sus.2018.29141.cyac |access-date=12 September 2023}}</ref> === Jez treh sotesk === {{glavni|Jez Treh sotesk}} [[Jez Treh sotesk]] je bil zgrajen v Sandoupingu (三斗坪), Jičang (宜昌) v provinci Hubej (湖北), sredi soteske Šiling. 20. maja 2006 je bil jez rezervoarja dokončan in gladina vode je hitro dosegla začetni nivo 110 metrov nad dolvodno reko. Projekt je bil zaključen do konca leta 2008, dvigalo za ladje pa je bilo dokončano leta 2015. Tako jez kot akumulacijsko jezero Tri soteske sta imela velik vpliv na ekologijo in ljudi v regiji, kar je vključevalo množično selitev mest in vasi.<ref>{{navedi splet|date=2010-01-22|title=Three Gorges dam may force relocation of a further 300,000 people|url=http://www.theguardian.com/environment/2010/jan/22/wave-tidal-hydropower-water|access-date=2021-06-12|website=the Guardian|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Relocated Three Gorges Residents Face Challenges|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=17784497|access-date=2021-06-12|website=NPR.org|language=en}}</ref> Višji vodostaj je spremenil podobo Treh sotesk, tako da je reka širša, gore pa so videti nižje. Vendar se gore še vedno dvigajo nad reko, soteske pa še naprej ponujajo pogled na okoliške pečine. Podjetja rečnih čolnov, ki delujejo v Treh soteskah, se soočajo s povečanim povpraševanjem po rečnih križarjenjih. Povečana širina in globina reke dovoljujeta večjim ladjam skozi soteske, poleg tega se je znatno povečal rečni promet vseh vrst, vključno z [[barža]]mi za razsuti tovor in kontejnerskimi baržami. == Ogrožena kulturna mesta == *»Hidrografska oznaka [[Baiheliang]] ({{lang|zh-hant|白鶴梁}})« – leta 763, v obdobju Guangde cesarja Daizonga iz dinastije Tang ({{lang|zh|唐代}}), so ljudje odkrili približno 165 odstavkov napisa s skoraj 30.000 znaki. V kamen je skupaj z napisom vklesanih 18 krapov (鯉魚), ki so bili uporabljeni kot hidrografski označevalci za beleženje nihanj vode v obdobjih nizke vode, za napoved kmetijskih rezultatov. Po prvotni oceni bi bili deli Baihelianga, za katere so bili zabeleženi 20 let, potopljeni, potem ko bo rezervoar napolnil jez treh sotesk. Leta 2001 je Ge Šiurun ({{lang|zh|葛修润}}), član Kitajske akademije znanosti ({{lang|zh|中科院}}), predlagal uporabo "kesona" za zaščito prvotnega mesta pod vodo in gradnjo predorov, ki bi ga povezali s tlemi zgoraj, tako da bi obiskovalci lahko imeli dostop. *[[Šibaodžaj]] ({{zh|t=石寶寨|s=石宝寨|labels=no|first=t}}) ali ''Trdnjava iz dragih kamnov'' je v Šibau{{lang|zh|石宝镇 (忠县)}} ({{lang|zh|石宝镇}}) v okrožju Džong ({{lang|zh|忠县}}) občine Čongčing. Zgrajena med letoma 1796 in 1820, med vladavino cesarja Čing Džjačing ({{lang|zh|嘉慶}}), te 35 metrov visoke stavbe predstavljajo visoke stolpnice s stebri in vezmi na jugu Kitajske. Ko se je začel projekt Tri soteske, so okoli te trdnjave zgradili jez za njeno zaščito. *[[Tempelj Džang Fei]] ({{lang|zh-Hant|張桓侯廟}}) okrožja Jun Jang v Čongčingu, zgrajen najkasneje v času dinastije Song, je stal na južnem bregu reke Jangce v severnem vznožju gorovja Feng Fei. Ker je blizu reke Jangce, je bil večkrat poplavljen. Sedanji tempelj je tisti, ki je bil popravljen med vladavino cesarjev Tongdži ({{lang|zh|同治}}) in Guangšu ({{lang|zh|光緖}}) iz dinastije Čing. Območje tempeljskega kompleksa je veliko 2000 m². Ohranjenih je veliko število kaligrafij in slik, kamnitih napisov in lesorezov iz dinastij Tang in Song, kot sta prva in druga ''oda o Rdečih pečinah'' ({{lang|zh|赤壁賦}}) Su Šiha ({{lang|zh-hant|蘇軾}}). Ker je bila višina templja med 130 in 160 metri in bi bil potopljen, ko je rezervoar Treh sotesk dosegel 175 metrov, je bil tempelj Džang Fei v celoti prestavljen.<ref>{{cite magazine |last=Hvistendahl |first=Mara |title=China's Three Gorges Dam: An Environmental Catastrophe? |url=https://www.scientificamerican.com/article/chinas-three-gorges-dam-disaster/ |date=March 25, 2008 |magazine=Scientific American |access-date=May 4, 2018}}</ref> Po odobritvi gradnje jezu Treh sotesk so arheologi dobili čas in sredstva za izvajanje reševalnih del. Vendar pa je po izgradnji jezu in uporabi za shranjevanje vode veliko število kulturnih relikvij, vključno z visečimi krstami in kamnitimi napisi, ki jih ni mogoče zaščititi, prekrit z vodo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Three Gorges}} *[https://www.google.com/maps/@30.7365979,111.2404819,16474m/data=!3m1!1e3?hl=en Google Earth view] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] [[Kategorija:Jangce]] rnm6l0airrh5lyipo62m1vhgwrx8vn2 14 370361 6752101 4167356 2026-09-17T13:40:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o adolescenci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752101 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr|Mladinski film}} [[Kategorija:Filmi po žanru]] [[Kategorija:Mladinska kultura|Filmi]] [[Kategorija:Filmi o adolescenci]] 6478j04nv6x4p0a06q2kkldwmnvche7 0 376828 6752266 6274989 2026-09-17T23:26:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752266 wikitext text/x-wiki {{Dablink|'''Glivice''' se preusmerjajo na to stran. Za kraljestvo živih bitij glej '''[[Glive]]'''.}} '''Patogene glive''', tudi samo '''glivice'''<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516949/glivica?query=glivica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2014.</ref>, so [[glive]], ki povzročajo bolezni pri ljudeh in drugih [[organizem|organizmih]]. Gre za [[evkariont]]ske organizme, velikokrat v obliki [[drobnoživka|drobnoživk]] (mikroorganizmov).<ref name= SanBlasCalderone>{{navedi knjigo | editor1 = San-Blas G | editor2 = Calderone RA | title = Pathogenic Fungi: Insights in Molecular Biology | publisher = Caister Academic Press | year = 2008 | url = http://www.horizonpress.com/pat2 | isbn = 978-1-904455-32-5 | archive-date = 2014-11-22 | access-date = 2014-07-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141122200013/http://www.horizonpress.com/pat2 | url-status = dead }}</ref> Glive so prisotne povsod v okolju, na primer v prsti, na rastlinah, na človeški [[koža|koži]], na površinah v zaprtih prostorih ... Na svetu obstaja okoli 1,5 milijona različnih [[vrsta (biologija)|vrst]] gliv, vendar jih le okoli 300 povzroča bolezni pri ljudeh. Večina vrst ni nevarna za človeka.<ref name=cdc>http://www.cdc.gov/fungal/diseases/index.html, vpogled: 27. 7. 2014.</ref> Zlasti pri bolnikih s hudimi okvarami [[imunski sistem|imunskega sistema]] ali presnovnimi motnjami ter po obsežnih operacijah lahko bolezen povzročijo tudi glive, ki sicer za zdrave posameznike niso patogene. Take glive imenujemo oportunistične glive. Bolezni, ki jih povzročajo glive, imenujemo [[glivična bolezen|glivične bolezni]] ali mikoze.<ref>http://www.microbiologybytes.com/iandi/6a.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141018190429/http://www.microbiologybytes.com/iandi/6a.html |date=2014-10-18 }}, vpogled: 27. 7. 2014.</ref> == Primeri patogenih gliv == Opisanih je več sto potencialno patogenih gliv, ki lahko povzročajo okužbe pri človeku, vendar pa veliko večino hudih glivičnih okužb povzroči manj kot ducat vrst, med njimi [[Candida|''Candida spp.'']], ''[[Cryptococcus neoformans]]'', [[Aspergillus|''Aspergillus spp.'']], ''[[Histoplasma capsulatum]]'', [[Coccidioides|''Coccidioides spp.'']], ''[[Blastomyces immitis]]'' in ''[[Paracoccidioides brasiliensis]]''.<ref>Casadevall A. Determinants of virulence in the pathogenic fungi. Fungal Biol Rev. Nov 2007; 21(4): 130–132. doi: 10.1016/j.fbr.2007.02.007.</ref> == Zdravljenje == Za zdravljenje glivičnih okužb se uporabljajo [[protiglivično zdravilo|protiglivična zdravila]]. Primera takih zdravil sta [[flukonazol]] in [[amfotericin B]]. Flukonazol je na voljo tudi v pripravkih brez recepta, ki se uporabljajo za zdravljenje manj hudih površinskih glivičnih okužb, amfotericin B pa je močnejša učinkovina, ki se injicira v primerih hudih sistemskih glivičnih okužb.<ref>{{navedi splet|url=http://www.essortment.com/family/mycosisfungusi_syfq.htm|title=What is a mycosis? causes, symptoms and treatments|accessdate=May 26, 2010|archive-date=2010-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100526032315/http://www.essortment.com/family/mycosisfungusi_syfq.htm|url-status=dead}}</ref> Zdravljenje s protiglivičnimi zdravili lahko izzove pojav [[odpornost proti zdravilu|odpornosti povzročitelja proti zdravilu]], kar je posledica različnih mehanizmov prilagoditve glivic na prisotnost učinkovine. Številni izolati odpornih [[sev]]ov izražajo na primer [[gen]]e, ki kodirajo ta imenovane črpalke za izplavljanje, ki zdravilo izčrpajo iz glivne celice po tem, ko le ta vstopi vanjo.<ref name=Waldon>{{navedi knjigo|author=Waldon|display-authors=et al.|year=2008|chapter=Genome-wide Approaches to Understand Multi-drug Resistance in Pathogenic Fungi|title=Pathogenic Fungi: Insights in Molecular Biology|publisher=Caister Academic Press|url=http://www.horizonpress.com/pat2|isbn=978-1-904455-32-5|archive-date=2014-11-22|access-date=2014-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141122200013/http://www.horizonpress.com/pat2|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{mikološka škrbina}} {{med-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glive]] [[Kategorija:Mikrobiologija]] hpugwnz9yka27r307s26952po1g0nv3 0 377716 6752189 5476341 2026-09-17T18:20:54Z Alebarasi 50192 /* S */ 6752189 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[šahist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Étienne Bacrot]] *[[Louis-Charles Mahé de la Bourdonnais]] == D == *[[Alexandre Deschapelles]] *[[Marcel Duchamp]] == F == *[[Sébastien Feller]] == H == *[[Vitaly Halberstadt]] *[[Arnaud Hauchard]] == L == *[[Frédéric Lazard]] == M == *[[Napoleon Marache]] *[[Cyril Marzolo]] *[[Sophie Milliet]] == N == *[[Igor-Alexandre Nataf]] == P == *[[François-André Danican Philidor]] *[[Éric Prié]] == R == *[[Jules Arnous de Rivière]] *[[Eugène Rousseau (šahist)|Eugène Rousseau]] == S == *[[Pierre Charles Fournier de Saint-Amant]] *[[Marie Sebag]] *[[Almira Skripchenko]] *[[Boris Spaski]] == T == *[[Savielly Tartakower]] *[[Vladislav Tkačijev|Vladislav Tkachiev]] == V == *[[Maxime Vachier-Lagrave]] {{seznami narodov po poklicu|šahistov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Šahisti]] [[Kategorija:Francoski šahisti|*]] 5wnlrn8dmai2xubbv7wwz1iac6qeb3s 0 384523 6752338 6570593 2026-09-18T08:04:57Z Nikita7544Ilin 250761 6752338 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Setra | logo = Setra_logo.png | type = [[Divizija]] | predecessor = [[Kässbohrer|Karl Kässbohrer Fahrzeugwerke GmbH]] | successor = | foundation = | founder = | location_country = | industry = [[Avtomobilska industrija]] | products = [[Avtobus]]i | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Daimler AG]] | parent = [[EvoBus|EvoBus GmbH]] | homepage = [http://www.setra.de Setra website] | footnotes = | intl = }} [[Slika:SETRA_S80.jpg|sličica|Setra S 80 coach in Tallinn, Estonia.]] '''Setra''' je nemški proizvajalec [[avtobus|avtobusov]]. Setra je divizija podjetja [[EvoBus|EvoBus GmbH]], ki je sam divizija konglomerata [[Daimler AG]]. Ime "Setra" izhaja iz nemške besede "Selbsttragend". Do leta 1995 se je sicer podjetje imenovalo Kässbohrer-Setra, potem so podjetje prodali [[Daimler Benz]]u. Od leta 1995 naprej je Setra del Daimlerove podružnice [[EvoBus]] GmbH. ==Galerija== <gallery> Image:Setra S 8 (1951) 1Y7A6190.jpg|1951 Setra S8 Image:Setra S 6 BW 1.JPG|Setra S6 ca. 1955 Image:Setra S 9 bicolor vl.jpg|1959 Setra S9 Image:Setra S110H coach 1972.jpg|Setra S110H iz leta 1972 Image:Setra S 215 HR Viernheim 100 3383.jpg|Setra S215HR (R = Regionalni) Image:Setra 215HD 1981.jpg|Setra S215HD (HD = High Deck) 1981 image:FirstGroup coach Aircoach livery Setra 05 D 62327 in Belfast, Northern Ireland 20 March 2009.jpg| Setra S 315 GT-HD Image:Setra S 315 UL 100 3602.jpg|Setra S 315 UL Image:Setra S 316 HDS in Mannheim 100 8831.jpg|Setra S316 HDS Image:Setra-Reisebus S 415 GT - Stuber-Reisen.jpg|Setra S 415 GT image:Aircoach setra415 vodafone aoa.jpg| Setra S 415 HD Image:Setra S 417 HDH in Mannheim 100 9272.jpg|Setra S 417 HDH Image:Intercitybus Graz-Klagenfurt.jpg|Setra S 431 DT </gallery> ==Konkurenca== * [[Alexander Dennis]] * [[Ayats]] * [[Busscar]] * [[Salvador Caetano|Caetano]] * Castrosua * [[Comil]] * [[Drögmöller]] * [[Ikarus Bus|Ikarus]] * [[Irisbus]] * [[Irizar]] * [[MAN Truck & Bus|MAN]] / [[Neoplan]] * [[Marcopolo S.A.|Marcopolo]] * [[Manufacturing Commercial Vehicles|MCV]] * [[Noge]] * [[Optare]] * [[Plaxton]] * [[Scania buses|Scania]] * [[Solaris Bus & Coach]] * [[Sunsundegui]] * [[Tata Hispano]] * [[TEMSA]] * [[Van Hool]] * [[VDL Berkhof]] * [[VDL Bova]] * [[VDL Bus]] * [[VDL Jonckheere]] * [[Volkswagen Trucks and Buses]] * [[Volvo Buses]] * [[Wrightbus]] ==Glej tudi== *[[Seida]] *[[Eagle Bus]] ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Setra vehicles}} *[http://www.setra.de Setra website] *[http://www.setra-coaches.com/ Setra USA] [[Kategorija:Proizvajalci avtobusov]] [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] {{Proizvajalci avtobusov}} {{normativna kontrola}} 4vd7frrgmj0smqhap7uj7o1u1kxfthe 0 401035 6752251 6751980 2026-09-17T22:41:53Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6752251 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]] in [[Filologija|filologov]].''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Vasilij Abajev]] (1900 – 2001) ([[Osetinščina|Osetinec]]) *[[Aleksandr Afanasjev]] (1826 – 1871) *E. Ja. Agajan *T. A. Agapkina *O. S. Ahmanova *G. S. Ahvledania *[[Konstantin Sergejevič Aksakov]] (1817 – 1860) *Nikolaj D. Andrejev (1920 – 1997) *[[Aleksandr Jevgenjevič Anikin]] (* 1952) *[[Jurij Apresjan|Jurij Derenikovič Apresjan]] (1930 – 2024) *Valentina Jurjevna Apresjan (* 196#?) *E. Ja. Agajan *[[Raisa Emolajevna Aronova]] *[[Nina Davidovna Arutju︡nova]] (1923 – 2018) *[[Nikolaj Ašmarin]] (1870 – 1933) *[[Ruben Ivanovič Avanesov]] (1902 – 1982) (armenskega rodu) *[[Valentin Avrorin]] (1907 – 1977) == B == *[[Mihail Mihajlovič Bahtin]] (1895 – 1975) *[[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay]] (1845 – 1929) * [[Aleksej Petrovič Barannikov]] (1890 – 1952) * [[Anatolij Nikolajevič Baranov]] (eksperimentalni leksikograf) * Stepan Grigorjevič Barhudarov (1894 – 1983) *[[Fjodor Dmitrijevič Batjuškov]] (1857 – 1920) (filolog) *[[Olga Vladislavovna Belova]] *Ilja Nikolajevič Berezin (1818 – 1896) * [[Samuil Borisovič Bernštejn]] (1911 – 1997) *[[Mihail Bobrowski]] (slavist in orientalist, Vilnius, 19. stol.-Kopitarjev dopisnik) *Pjotr Bogatirjov /Petr Bogatyrev (folklorist) * [[Vladimir G. Bogoraz-Tan]] (1865 – 1936) * [[Vasilij Aleksejevič Bogorodicki]] (1857 – 1941) *[[Viktor Bondarenko]] * [[Viktor Ivanovič Borkovski]] (1900 – 1982) * [[Ruben Aleksandrovič Budagov]] (1910 – 2001) *[[Jevgenij Fjodorovič Budde]] (1859 – 1929) *[[Anton Semjonovič Budilovič]] (1846 – 1908) *Leonid Arsenjevič Bulahovski (1888 – 1961) (Ukrajinec) * [[Fjodor Ivanovič Buslajev]] (1818 – 1898) == Č == *N. S. Čemodanov *[[Pavel Jakovljevič Černih]] (1896 – 1970) *Margarita Ivanovna Černiševa *[[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]/Boris Akunin (* 1956) *[[Arnold Stepanovič Čikobava]] (1898 – 1985) (Gruzinec) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (Tschiževskij) (literar./zgod.) *Valerija Čurganova (1931 – 1998) (-Dybo) == D == *[[Vladimir Ivanovič Dalj]] ([[Vladimir Dahl]]) (1801 – 1872) *Deržavin *[[Agnija Vasiljevna Desnickaja|Agnija Vasiljevna Desnicka(ja)]] (1912 – 1992) *[[Igor Mihajlovič Djakonov]]/Igor M. Diakonoff (1914/5 – 1999) *I. G. Dobrodomov *[[Dmitrij Olegovič Dobrovoljski]] (* 1953) *[[Aharon Dolgopolsky|A(ha)ron Borisovič Dolgopolski]] (1930 – 2012) *[[Petar Draganov|Petăr (Pjotr Danilovič) Draganov]] (1857 – 1928) (moldavski [[Bolgari|Bolgar]]/[[Gagauzi|Gagauz]]?) *[[Aleksandr Dmitrijevič Duličenko]] (1941 – 2026) *Anna Vladimirovna Dybo (* 1959) *[[Vladimir Dybo|Vladimir Antonovič Dibo]]/Dybo (1931 – 2023) *(Vasiljev in) Dolobko == E == * Boris Mihajlovič Èjhenbaum (1886 – 1959) literarni zgod. * [[Fjodor Ivanovič Erdman]] (Franc Erdman''; Friedrich Franz Ludwig Erdmann'') (1793 – 1862) == F == * [[Aleksander Falilejev]] (indoevropski filolog) * Natalja Aleksandrovna Fatejeva * [[Timofej Dimitrijevič Florinski]] (1854 – 1919) * [[Filip Fjodorovič Fortunatov]] (1848 – 1914) * [[Aleksandr Arnoldovič Frejman]] (1879 – 1968) * [[Revekka Markovna Frumkina]] (* 1931) == G == * Vladimir Grigorʹevich Gak (1924 – 2004) * [[Ivan Stepanovič Galkin]] (1930 – 2010) *[[Tamaz Valerianovič Gamkrelidze]] (1929 – 2021), [[Gruzinščina|gruzinski]] jezikoslovec, predsednik Gruzinske akademije znanosti * [[Mihail Leonovič Gasparov]] (1935 – 2005) * [[Dimitrij Gerasimov]] (okoli 1465 - po 1535/36), bibliofil, filolog, diplomat, prevajalec (učenjak, bogoslovec) *[[Aleksandr Gilferding]] (1831 – 1872) * E. L. Ginzburg * Marija Glovinskaja * [[Mihail Viktorovič Gorbanevski]] (* 1953) * Aleksander (1861 - 1933) in Ignatij Granat (1863 - 1941) (splošna leksikografa) * [[Viktor Ivanovič Grigorovič]] (1815 – 1876) (slovanski filolog) * Aleksandr Viktorovič Gura == I == *[[Vladislav Ijič-Svitič]] (1934 – 1966) *[[Aleksander Isačenko|Aleksander Vasiljevič Isačenko]] (1910 – 1978) *[[Valerij Vasiljevič Ivanov]] (1924 – 2005) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866 – 1949) (filolog itd.) *[[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929 – 2017) == J == *[[Nikolaj Mihajlovič Jadrincev]] (1842 – 1894) (turkolog) *[[Roman Jakobson|Roman Osipovič Jakobson]] (1896 – 1982) *Andrej Viktorovič Jakovljev? *[[Nikolaj Feofanovič Jakovljev]] (1892 – 1974) (fonetik, kavkazolog) *[[Tatjana Jakovljevna Jelizarenkova]] (1929 – 2007) == K == *[[Galina Iljinična Kabakova|G. I. Kabakova]] *Marija L. Kalenčuk (director of the V. V. Vinogradov Russian Language Institute of the Russian Academy of Sciences) *[[Jurij Nikolajevič Karaulov]] (1935 – 2016) *[[Sergej Osipovič Karcevski]] (1884 – 1955) *[[Jefim Fjodorovič Karski]] (1861 – 1931) *Tea Abramovna Katz (1889 – 1970) *Aleksandr Kasimovič Kazem-Bek (Мирза Казем-Бек) (1802 – 1870) *Jevgenij Florentovič Kirov *[[Georgij Klimov]] (1928 – 1997) (kavkaški jeziki) *[[Jurij Valentinovič Knorozov]] (1922 – 1999) *Nikolaj P. Kolesnikov *Tatjana Komarova *[[Boris Kondratjev]] (esperanto) *[[Aleksandr Mihajlovič Kondratov]] (1937 – 1993) *[[Jelena Konicka]] (* 1950) *Lev? Kopecki *Marija N Koževnikova ? *[[Vitalij Grigorjevič Kostomarov]] (1930 – 2020) (rektor Puškinovega inštituta za ruski jezik) *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) (filolog...) *[[Ignatij Julijanovič Kračkovski]] (1883 – 1951) *[[Irinа Аrkаdjеvnа Кrаjеvа]] (* 1958) *[[Leonid Petrovič Krisin]] (* 1935) *[[Roman Nikolajevič Krivko]] (* 1972) *[[Ljubov Viktorovna Kurkina]] (* 1937) *Galina Ivanovna Kustova *Natalija Arnoldovna Kuzmina *Aleksandr L. Kuznjecov ? *[[Pjotr Savič Kuznjecov]] (1899 – 1968) *[[Sergej Aleksandrovič Kuznjecov]] (* 1951) == L == *[[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) *[[Vladimir Ivanovič Lamanski]] (1833 – 1914) (zgodovinar, filolog, etnograf) *Pjotr A. Lavrov (1856 – 1929) *[[Ovakim Lazarev]] (Armenec) *Jelena Mihajlovna Lazutkina *[[Aleksej Aleksejevič Leontjev]] (1936 – 2004) *[[Elena Evgenijevna Levkijevskaja|E. E. Levkijevska]] *[[Anatolij Liberman|Anatolij (Anatoly) Liberman]] (Анато́лий Си́монович Либерма́н) (* 1937) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] (1906 – 1999) *[[Maja Valentinovna Ljapon]] *[[Boris Ljapunov|Boris Mihajlovič Ljapunov]] (1862 – 1943) *[[Mihail Lomonosov|Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (1711 – 1765) *[[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) *A. M. ''Lukjanenko'' (Ukrajinec) *A. S. Lvov *M. R. Lvov == M == *[[Irina Makarova Tominec|Irina (Dmitrijevna) Makarova Tominec]] *[[Vikentij Makušev|Vikentij Vasiljevič Makušev]] (1837 – 1883) *[[Nikolaj Jakovljevič Marr]] (1864/5 – 1934) *V. V. Martinov *N. V. Maslennikova (lit. zgod.) *[[Zotik Nikolajevič Matvejev]] (1889 – 1938) (sinolog, japonolog) ? *[[Nina Borisovna Mečkovska]] (* 1946) *[[Igor Aleksandrovič Mel'čuk]] (* 1932) (judovsko-ukrajinsko-rusko-kanadski) *N. A. Mel'čuk *[[Jeleazar Mojsejevič Meletinski]] (1918 – 2005) *Aleksandr S. Melničuk *Elena Melnikova *[[Ivan Ivanovič Meščaninov]] (1883 – 1967) *[[Nikolai Mikhailov|Nikolaj Mihajlov]] (Nikolai Aleksandrovič Mikhailov) (1967 – 2010) *[[Ivan Pavlovič Minajev /Minayeff]] (1840 – 1890) (indolog) *[[Aleksandr Mihajlovič Moldovan]] (* 1951) *[[Oleg Aleksejevič Mudrak]] (* 1962) == N == * [[Anatolij Pavlovič Nepokupni]] (Kijev) * [[Vladimir Petrovič Neroznak]] (1939 – 2015) * S. E. Nikitina * [[Tatjana Mihajlovna Nikolajeva]] (1933 – 2015) == O == * [[Sergej Fjodorovič Oldenburg]] (1863 – 1934) (indolog, orientalist) * [[Vladimir Emanuilovič Orjol]] (Владимир Эммануилович Орëл) (1952 – 2007) * [[Sergej Ivanovič Ožegov]] (1900 – 1964) == P == *[[Jelena Viktorovna Padučeva]] (1935 – 2019) *[[Mihail Viktorovič Panov]] (1920 – 2001) *[[Nestor Memnonovič Petrovski]] (1875 – 1921) *V. J. Petruhin ?? *Anna Abramovna Pičhadze *I. A. Pilščikov *[[Ljudmila Pirogova|Ljudmila I. Pirogova]] *[[Ana Arkadijevna Plotnikova|A. A. Plotnikova]] * [[Olga Sergejevna Plotnikova]] (* 1942) * [[Vladimir Aleksandrovič Plungian]] (* 1960) *[[Mihail Pokrovski]] (1869 – 1942) * [[Jevgenij Dmitrijevič Polivanov]] (1891 – 1938) * [[Zinaida Danilovna Popova]] (1929 – 2017) *[[Nikolaj Nikolajevič Poppe]] (1897 – 1991) (rusko-ameriški) * [[Oleksandr Potebnja|Oleksandr (Aleksandr Afanasjevič) Potebnja]] (1835 – 1891) * [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]] (1893 – 1970) * [[Jurij Jevgenjevič Prohorov]] (* 1948) * [[Sergej Gennadjevič Proskurin]] (* 1963) * [[Tatjana Avenirovna Proskurjakova]] (1909 – 1985) == R == * [[Vasiij Vasiljevič Radlov]] (1837 – 1918) * [[Aleksander Aleksandrovič Reformatski]] (1900 – 1978) * [[Rostislav Borisovič Ribakov]] (1938 – 2019) *George de Roerich ([[Jurij Nikolajevič Rerih]]) (1902 – 1960) (Tibetolog) *Viktor Romanovič Rozen (1849 – 1908) == S == * Mihail N. Sajenko * [[Aleksandr Nikolajevič Samojlovič]] (1880 – 1938) * Dmitrij Mihajlovič Savinov (* 1975) * Lidija Ivanovna Sazonova (* 1947) (lit. zgod.) * [[Irina Aleksandrovna Sedakova|I. A. Sedakova]] ?? * (Jurij I. Semjonov) (1929 – 2023) * [[Vasilij Mihajlovič Severgin]] (1765 – 1826) (klasični filolog) * V. B. Silina * N. A. Sljusarjeva * Aleksandr Ivanovič Smirnicki * [[Meletij Gerasimovič Smotricki]] (~1578 – 1633) * Polina Arkadjevna Soboljeva (r. Langman) (1925) * [[Aleksej Ivanovič Soboljevski]] (1856 – 1929) * [[Sergej Ivanovič Soboljevski]] (1864 – 1963) (klasični filolog) * [[Izmail Ivanovič Sreznjevski]] (1812 – 1880) * [[Vsevolod Sreznjevski]] (1869 – 1936) * [[Sergej Anatoljevič Starostin]] (1953 – 2005) * [[Jurij Sergejevič Stepanov]] (1930 – 2022) * [[Vasilij Vasiljevič Struve]] (1889 – 1965) * [[Adam Jevgenjevič Suprun]] (1928 – 1999) * Ilarion Svjencicki (1876 – 1956) (Ukrajina - Lviv) == Š == *[[Nikolaj Maksimovič Šacki]] (1922 – 2005) *[[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] (1864 – 1920) *[[Anatolij Janovič Šajkevič]] *[[Sebastian Shaumyan]] (Šaumjan) (1916 – 2007) (armensko-sovjetsko-ameriški) *[[Vjačeslav Nikolajevič Ščepkin]] (1863 – 1920) (staroslovanski filolog) *[[Lev Vladimirovič Ščerba]] (1880 – 1944) *[[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /[[F. Th. Stcherbatsky]] (1866 – 1942) (indolog) *Jurij Volodymyrovyč Ševelʹov (George Y. Shevelov) (1908 – 2002) (ukrajinsko-ameriški filolog, jezikoslovec itd.) *[[Vladimir Fjodorovič Šišmarev|Vladimir Fjodorovič Šišmarjov]]/-rev/ (1874 – 1957) (romanski filolog) *[[Aleksej Dmitrijevič Šmeljov]] /-lev/ (* 1957) *R. O. Šor *D. N. Šumakov == T == *Borys Tkačenko (1899 – 1937) (Ukrajina) *Orest B. Tkačenko (1925 – 2021) (Ukrajina) *[[Svetlana Mihajlovna Tolsta|Svetlana Mihajlovna Tolsta(ja)]] (* 1938) *[[Ivan Ivanovič Tolstoj (filolog)|Ivan Ivanovič Tolstoj]] (1880 – 1954) *[[Nikita Tolstoj|Nikita Iljič Tolstoj]] (1923 – 1996) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1957) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] (1928 – 2005) *[[Raisa Trostanska]](ja) *[[Oleg Trubačov|Oleg Nikolajevič Trubačov]] (1930 – 2002) *[[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj]] (1890 – 1938) *[[Boris Aleksandrovič Turajev]] (1868 – 1920) (orientalist) == U == *[[Esper Esperovič Uhtomski]]? (Эспер Эсперович Ухтомский) (1861 – 1921) *[[Boris Ottokar Unbegaun]] (''Boris Genrihovič Unbegaun'') (1898 – 1973) (rus.-nemški) *Jelena Vladimirovna Urison *V. V. Usačeva *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (* 1937) *[[Fjodor Borisovič Uspenski]] (* 1970) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) *[[Dmitrij Nikolajevič Ušakov]] (1873 – 1942) *[[Elena Semenovna Uzeneva|E. S. Uzenjova]] ?? == V == *[[Marina Mihajlovna Valencova|M. M. Valencova]] *Žana Ž. Varbot *Vasiljev (in Dolobko) *N. V. Vasiljeva *[[Stepan Vasiljevski]] (Ukrajinec) *[[Max Vasmer]] (1886 – 1962) *[[Jevgenij Mihajlovič Vereščagin]] (* 1939) *[[Ljudmila Aleksejevna Verbickaja|Ljudmila Aleksejevna Verbicka(ja)]] (1936 – 2019) *Aleksander Nikolajevič Veselovski (1838 – 1906) (literarni - filolog?) *Aleksej Nikolajevič Veselovski (1843 – 1918) (literarni - filolog?) *Nikolaj Ivanovič Veselovski (1848 – 1918) (orientalist) *[[Viktor Vladimirovič Vinogradov]] (1895 – 1969) *L. N. Vinogradova *[[Grigorij Osipovič Vinokur]] (1886 – 1947) *[[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (1895 – 1936) *Jurij Leonidovič Vorotnikov *[[Aleksandr Vostokov|Aleksandr Hristoforovič Vostokov]] (''von Ostenneck'') (1781 – 1864) *Ljudmila A. Vvedenska(ja) == Z == *[[Karl Germanovič Zaleman]] (''Karl Gustav Hermann Salemann'') (1849/50 – 1916) *[[Ana Andrejevna Zaliznjak|An(n)a Andrejevna Zaliznjak]] (* 1959) *[[Andrej Anatoljevič Zaliznjak]] (1935 – 2017) *[[Dmitrij Zelenin]] (1878 – 1954) *[[Anton V. Zimmerling]] *[[Vladimir Andrejevič Zvegincev]] (1910 – 1988) *[[Aleksej Matvejevič Zverjev]] (1939 – 2003) (filolog in literarni znanstvenik) == Ž == * [[Viktor Maksimovič Žirmunski]] (1891 – 1971) * [[Viktor Markovič Živov]] (1945 – 2013) (rusko-ameriški) * Valentin Aleksejevič Žukovski (1858 – 1918) * [[Anatolij Fjodorovič Žuravljov]] (* 1949) (urednik ''Etimološkega slovarja slovanskih jezikov'' za Olegom Trubačovom) == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] == Glej tudi == {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Ruski jezikoslovci| ]] jfhqsbhdk3mxsz1yf23abnvpywknpqv 0 404438 6752236 6751651 2026-09-17T21:19:41Z Boris Sovič 216874 Manjše dopolnitve. 6752236 wikitext text/x-wiki '''Koroška vrata''' (včasih imenovana tudi '''Koroško predmestje''') je pretežno urbani predel na levem bregu [[Drava|Drave]] in severozahodna [[četrtna skupnost|mestna četrt]] v [[Maribor]]u ter tudi oznaka katastrske občine. [[Slika:2022_07_30_Maribor_-_Koroška_vrata_-_ed.jpg|sličica|Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.]] == Prebivalstvo == V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=hhttps://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|title=Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor|accessdate=2026-09-16|archive-date=2026-01-19|archive-url=https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|url-status=live|last=Mestna občina Maribor|date=19.1.2026}}</ref>, kar predstavlja 9 % vsega prebivalstva Mestne občine [[Maribor]]. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti. Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7 % vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27 % vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor. V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.<ref name=":1" /> Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima najvišji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.<ref name=":1" /> == Geografija == ==== Območje mestne četrti ==== Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor. Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo. Območje mestne četrti, površine 2,82 km² in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4242|title=Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja}}</ref> z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.[[Slika:Pogled na Maribor - predel Koroška vrata - Mladinska ulica 1961.jpg|thumb|Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]]]Površina mestne četrti predstavlja 2 % površine Mestne občine Maribor. ==== Prostorski okoliši ==== Mestna četrt Koroška vrata je del Mestne občine Maribor in obsega dela dveh naselij, naselja Maribor in naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]: * naselje Maribor, del prostorskega okoliša 3, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 4 do 6 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 51 do 77 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 92 do 98 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 479 do 481, * naselje Vinarje, del prostorskega okoliša 489. ==== Seznam ulic ==== Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74. Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica. == Infrastruktura == Na območju mestne četrti je razvejana javna infrastruktura. Večji objekti: * Elektrodistribucijska razdelilna transformatorska postaja RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, * Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in elektrike, * Plinska merilno reducirna postaja MRP Koroška vrata, * Črpališče pitne vode Vrbanski plato, * Kanalizacijska črpalna postaja ČP Koblarjev zaliv, * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], * [[Studenška brv]]. Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko. Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom. Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov. Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70 % vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mb-vodovod.si/obvestila/vrbanski-plato/|title=Mariborski vodovod, Vrbanski plato}}</ref> Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala. == Gospodarstvo == Na področju mestne četrti delujejo številni poslovni subjekti, vključno s storitvenimi in tehnološkimi dejavnostmi. === Trgovina === V neposredni bližini mestne četrti je več nakupovalnih središč, med drugim pa so na območju mestne četrti naslednji trgovinski objekti: * Lidl Koroška cesta, Koroška cesta 173, * Spar trgovina, Koroška cesta 53 b, * Mercator market Maja, Vrbanska cesta 3, * Vrtnarija Urbanek, Kralja Matjaža ulica 7, * Biotehnična šola, Šolska prodajalna, Vinarska ulica 18. === Gostinski lokali in hotel === Na območju mestne četrti je hotel in več lokalov, med njimi: * S hotel, Smetanova ulica 20, * Gostilna Zlati lev, Vodnikov trg 4, * Jack & Joe Steak and burger club, Ob bregu 20, * Baščaršija, Gosposvetska cesta 43a, * Veganska restavracija Loving Hut, Gosposvetska cesta 43a, * Fast food pri Štuku, Gosposvetska cesta 84, * Hiša kruha, Vodnikov trg 6, * Sladolednica Lastovka, Smetanova ulica 6. == Družbene dejavnosti == Na območju mestne četrti je razvejana mreža družbenih dejavnosti. === Vzgoja, izobraževanje in znanost === Za predšolske otroke so na območju mestne četrti: * Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, Kosarjeva ulica 41, * Vrtec Ivana Glinška, enota Ribiška, Ribiška ulica 11, * Vrtec Ivana Glinška, enota Smetanova, Smetanova ulica 34, * Zasebni vrtec Želvica, Strossmayerjeva ulica 34a, * Vrtec Montessori, Vrbanska cesta 30. Osnovno šolstvo na območju mestne četrti:   * Osnovna šola Prežihovega Voranca, Gosposvetska cesta 10, * Osnovna šola Montessori, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne srednje šole: * Srednja elektro-računalniška šola in tehnična gimnazija, Smetanova ulica 6 in Gosposvetska cesta 9, * Srednja gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35, * Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30, * III. gimnazija, Gosposvetska cesta 4, * Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so dijaški domovi: * Dijaški dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67, * Dijaški dom Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne fakultete Univerze v Mariboru: * Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46, * Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, * Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, * Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160. Na območju mestne četrti so študentski domovi: * Študentski dom 4, Gosposvetska cesta 87, * Študentski dom 5, Gosposvetska cesta 85, * Študentski dom 6, Gosposvetska cesta 87a, * Študentski dom 7, Gosposvetska cesta 83a, * Študentski dom 8, Koroška cesta 35, * Študentski dom 9, Koroška cesta 35, * Študentski dom 10, Koroška cesta 35, * Študentski dom 11, Ob bregu 22, * Študentski dom 12, Ob bregu 24, * Študentski dom 13, Smetanova ulica 71, * Študentski dom 15, Koroška cesta 158, * Študentski dom 16, Gosposvetska cesta 89, * Študentski dom sv. Elizabete, Strossmayerjeva ulica 17. === Zdravstvene ustanove === V mestni četrti so številne dejavnosti s področja zdravstva. S področja javnega zdravstva sta dve enoti: * Enota Zdravstvenega doma Maribor na Gosposvetski cest 41, * Center za sluh in govor na Vinarski ulici 6 in na Gosposvetski cesti 89. S področja zasebnega zdravstva je več institucij: * Medicinski in wellness center Fontana, Koroška cesta 172, * MDT&T specialistične ambulante in medicinska diagnostika, Lavričeva ulica 1, * številne druge specialistične zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, * Rtg-Klik radiološka dejavnost, Koroška cesta 76, * Ambulanta za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, Strossmayerjeva ulica 15. Na območju mestne četrti sta lekarni: * Lekarne Maribor, lekarna Gosposvetska, Gosposvetska cesta 41, * Lekarna Lent, Lavričeva ulica 1. === Športni in prireditveni objekti === V mestni četrti so številni športni in prireditveni objekti: * Stadion [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] – Šport Maribor, Mladinska ulica 29, * [[Kopališče Pristan]] – Šport Maribor, Koroška cesta 33, * Dvorana Lukna, Mladinska ulica 26, * Pomožna igrišča Ljudski vrt med Kamniško in Mladinsko ulico, * Univerzitetni športni center Leona Štuklja, Koroška cesta 130, * Teniški park Ljudski vrt, Kajuhova ulica 6a, * Balinarska igrišča, Mladinska ulica 29, * Urbano košarkarsko igrišče Iva Daneua ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, * Športno rekreacijski center Fontana, Gosposvetska cesta 114, * Športna dvorana Vrbanska, Vrbanska cesta 30, * Koncertna dvorana Štuk, Gosposvetska cesta 83. == Institucije == Na območju mestne četrti delujejo številne organizacije oziroma institucije, med njimi: * Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, Lavričeva ulica 5, * Študentska organizacija Univerze Maribor, Gosposvetska cesta 83, * Center za pomoč na domu, Trubarjeva ulica 27, * Dom invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ulica 15, * Dnevni center, Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, Strossmayerjeva ulica 3 * Kmetijsko gozdarski zavod, Vinarska ulica 14, * Policijska uprava Maribor, Marčičeva ulica 1 in Trubarjeva ulica 19, * Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Gosposvetska cesta 83, * PZS - Popotniško združenje Slovenije, Gosposvetska cesta 86, * Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera, Turnerjeva ulica 17, * Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15, * Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Samostan šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa kralja, Strossmayerjeva ulica 17, * Sončna vila, Kamniška ulica 22a, * Ljudska kuhinja Betlehem, Strossmayerjeva ulica 15, * Konzulat Republike Litve, Kosarjeva ulica 2, * Veterinarski center Pika, Smetanova ulica 78. == Sprehajalno rekreacijske poti == Na območju mestne četrti je več sprehajalno - rekreacijskih poti, med njimi: * sprehajalna pot [[Lent]] – [[Mariborski otok]], * pot po Vrbanski cesti do Kamniškega drevoreda, mimo Račjega dvora do Vinarij, * sprehajalne poti ob vznožju Kalvarije in po pobočju Kalvarije, * pot na Urban, * stopnice na Kalvarijo, * pot štirih gričev, * fitnes na prostem pri UŠC Leona Štuklja. == Uprava == === Svet mestne četrti === Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet. Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne. Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, [[Boris Sovič]], podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj. Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa: * komisija za komunalne zadeve, promet in okolje, * komisija za informiranje in obveščanje, * komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, * komisija za mladino in šport, * komisija za kulturo in družbene dejavnosti, * varnostni kolegij. Sedež MČ Koroška vrata je uradno na Mladinski ulici 29, začasno pa pod južno tribuno Ljudskega vrta ob Gregorčičevi ulici. Podatki za stik: * telefon: 02 220 18 45, * elektronski naslov: koroska.vrata@maribor.si * Facebook: Mestna četrt Koroška vrata === Društvene dejavnosti === V mestni četrti aktivno delujejo številna društva. V prostorih sveta mestne četrti se med drugim sestajajo društva in skupine: * Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ZZB Prežihov Voranc, * ročnodelski krožek Taščice, * likovne skupine Aurora, Pro anima in Optimisti s svojimi ustvarjalnimi delavnicami, * organizirane skupine občanov, ki skrbijo za zdravo življenje.[SN1] === Iniciativa mestni zbor === Leta 2013 je bil za prebivalce mestne četrti Koroška vrata izveden prvi zbor Samoorganizirane mestne četrti Koroška vrata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.imz-maribor.org/KoroskaVrataAktualno.html|title=Iniciativa mestni zbor}}</ref> Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti delujejo v okviru Iniciative mestni zbor. == Znamenitosti == Poleg že omenjenih so na območju mestne četrti tudi druge zanimivosti, med njimi: * Dvorec [[Račji dvor]] (cca 1200, 1803), Raški dol 1, * Skala pod cerkvijo na Kalvariji - 375 m nadmorske višine, * Langerjeva vila (1843), Mladinska ulica 29, * Mitnica ob Vrbanski cesti (1847), Vrbanska cesta 47, * Kostanjev drevored (tudi Kamniški drevored) (1895), Vrbanska cesta, * Baroničina hiša (1903), Prežihova ulica 8 in Smetanova ulica 25, * Vila Transilvanija (1910), Mladinska ulica 45, * Ulični niz Smetanova ulica 30-38 a (1926-1927), * Hutterjeva vila (1927), Marčičeva ulica 1, * Perhavčeva vila, prva moderna stavba v Mariboru (1929-1930), Rosinova ulica 22, * Ulični niz Smetanova ulica 45-54 (1944), * Spominska plošča Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (1952), Gosposvetska cesta 14, * Spominska plošča narodni heroj ing. Jože Hermanko (1953), Smetanova ulica 52, * Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti (1954-1961), * Drevored kavkaškega krilatega oreškarja (1960), Vrbanska cesta, * Stopnice na Kalvarijo, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1967), Gosposvetska cesta 44, * Spomenik Prežihov Voranc (1968), Gosposvetska cesta 10, * Dom Josipa Priola, Marčičeva ulica 9, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1970), Gosposvetska cesta 9, * Spomenik štirim učiteljem - narodnim herojem: Silviri Tomasini, Mihi Pintarju - Toledu, Jožetu Kerenčiču, Franju Vrunču, (1980), Koroška cesta 160, * Spomenik žrtvam za svobodo 1941 1945 prvega slovenskega športnega kluba Maribor (1983), Mladinska ulica 29, * Skulptura (1993), Koroška cesta 109 d, * Razgledni stolp na severozahodni strani Koroškega mostu (1996), * Pristan za splave v Koblerjevem zalivu, * Muzej na prostem Račji dvor, * Spominska plošča Jan Šedivy, Kamniška ulica 26, * Doprsni kip Pavel Turner (2002), Vinarska ulica 20, * Lawsonova pacipresa, posajena ob 15. obletnici pobratenja Maribora in Gradca (2002), ob križišču Vrbanske in Medvedove ulice, * Skulpture Trije angeli (2004), travnik ob Vrbanskem drevoredu (2004), * Splavarska učna pot ob Dravi, * [[Studenška brv]] (2008), * Žametna črnina, potomka stare trte (2014), Vinarska ulica 14, * Spomenik Josip Primožič Tošo (2021) v bližini Dvorane Lukna. Številne zanimivosti so tudi zavarovane kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti<ref>{{Navedi splet|url=https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Odlok_o_razglasitvi_naravnih_znamenitosti.pdf|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor}}</ref> na območju Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|title=Predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor|website=|accessdate=2024-05-27|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527100543/https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|url-status=dead}}</ref> == Znane osebnosti == Znane osebnosti, prebivalke oziroma prebivalci območja današnje mestne četrti: * [[Marjan Bačko]], gledališki igralec, * [[Matej Brešar]], matematik, redni član SAZU, * [[Andrej Brvar]], pesnik in urednik, * [[Vladimir Bračič]], prvi rektor Univerze v Mariboru, * [[Ivan Čobal]], slikar, * [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]], pevec in pedagog, * [[Friderik Degen]], pedagog in častni občan Maribora, * [[Branko Elsner]], nogometaš, * [[Vlado Emeršič]], arhitekt, * [[Živa Emeršič]], kulturna urednica, * [[Bojan Golija]], slikar in grafik, * [[Ivan (Anti) Gorjup]], odvetnik, * [[Bruno Hartman]], bibliotekar in publicist, * [[Jože Hermanko]], narodni heroj, * [[Josip Hutter]], podjetnik, * [[Mima Jaušovec]], tenisačica, * [[Saša Jerković]], športni novinar, * [[Alojzij Juvan]], župan občine Maribor, * [[Alojz Kajin]] Lojze, general, * [[Igor Kenda]], oglaševalec in pisatelj, * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka in pedagoginja, * [[Janez Klasinc]], gledališki igralec, * [[Fritz Knaus]], nadžupan Maribora, * [[Ivan Kocmut]], arhitekt, * [[Boris Kočevar]], gledališki igralec, * [[Božidar Krajnčič]], botanik, častni občan Maribora, * [[Tone Kropušek]], gospodarstvenik in častni občan Maribora, * [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]], pisatelj, * [[Janez Lombergar]], urednik in direktor RTV, * [[Eva Lovše]], zdravnica, * [[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]], politik in diplomat, * [[Albina Mali Hočevar]], narodna herojinja, * [[Dušan Mevlja]], gledališki igralec, * [[Ivo Mojzer]], pevec, * [[Iko Otrin]], baletni plesalec in koreograf, * [[Rado Pavalec]], gledališki igralec, * [[Alenka Pinterič]], pevka, * [[Mirko Pleiweis]], kapitan bojne ladje, * [[Bojan Požar]], novinar, * [[Cvetana Priol]], svetniška kandidatka, * [[Josip Priol]], sadjar in pedagog, * [[Breda Pugelj]], gledališka igralka, * [[Vitja Rode]], politik in gospodarstvenik, * [[Drago Senica]], arhitekt in ilustrator, * [[Emil Šarkanj]], galerist, * [[Jan Šedivy]], zgodovinar in publicist, * [[Smiljan Škarica]], frizer, * [[Ilka Štuhec]], smučarka, * [[Ivan Štuhec]], teolog, * [[Peter Ternovšek]], gledališki igralec, * [[Igor Tičar]], rektor Univerze v Mariboru, * [[Emil Tomažič]], sindikalist in predsednik Skupščine občine Maribor, * [[Pavel Turner]], pedagog in publicist, * [[Tone Vogrinec]], športni funkcionar, * [[Frančiška Stanislava Voh]], generalna predstojnica kongregacije, * [[Jože Zupan (1921)|Jože Zupan]], gledališki igralec, * [[Dejan Židan]], veterinar in politik, * [[Mirko Žlender]], predsednik skupščine občine Maribor in diplomat. == Katastrska občina == Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658. Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koroška Vrata District|Koroška vrata}} * {{official|https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-korska-vrata/}} * Facebook stran Mestna četrt Koroška vrata<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile.php?id=100089313283996|title=Facebook stran|website=Mestna četrt Koroška vrata}}</ref> * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Kovratnik-2021-glasilo-MC-Koroska-vrata-4.pdf Kovratnik 2021], glasilo Mestne četrti Koroška vrata * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023] == Viri == [[Kategorija:Maribor]] pev1bs2q8uphb2rds7fc4g7hlddijh6 0 406682 6752401 6711056 2026-09-18T10:00:16Z BuDi 13534 6752401 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih kuharskih oddaj''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] in [[Splet|''spletnih'']] [[Kuhanje|kuharskih]] oddaj. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}}!! Leto !! {{nowrap|Št. sezon}} !! Voditelji !! Kuharji !Opombe |- | '''''Kuharski nasveti mojstra Ivačiča'''''|| [[TV Ljubljana]] || 1960 || 15 || colspan="2" | Ivan Ivačič | |- | '''''Televizija brez trebuha'''''|| [[TV Ljubljana]] || 1978 || / || [[Mito Trefalt]] in [[Andreja Kocijančič]]|| različni | |- | '''''Zrno do zrna'''''|| [[TV Ljubljana]] || 1980 || 2 || || | |- | '''''Lonček kuhaj'''''|| [[TV Slovenija]] || 1990 || / || colspan="2" | Janez Vinšek | |- | '''''List in cvet'''''|| [[TV Slovenija]] || 1994 || / || colspan="2" | [[Jelena De Belder-Kovačič]] in Elisabeth Lestrieux | |- | '''''Kuhajmo skupaj'''''|| [[POP TV]] || 1996 || / || colspan="2" | Janez Vinšek | |- | '''''Okus po cvetju'''''|| [[TV Slovenija]] || 1998 || / || colspan="2" | [[Jelena De Belder-Kovačič]] | |- | '''''Čari začimb'''''|| [[TV Slovenija]] || 1999 || 2 || colspan="2" | [[Bojan Emeršič]] in [[Gregor Baković]], občasna gostja: [[Olga Markovič]] | |- | '''''Kuharski dvoboj'''''|| [[TV3]] || 2001 || / || [[Zvezdana Mlakar]], [[Matej Recer]], [[Ljerka Belak]] || različni | |- | '''''Iz morja v lonec'''''|| [[TV Koper]] || / || / || [[Miranda Zaharija]] || / | |- | '''''...da padeš dol'''''|| [[TV Pika]] || 2003 || / || Alenka Strnad - Reza || Milenko Poljak | |- | '''''Kulinarika z Leonom'''''|| [[TV Slovenija]] || 2003 || 2 || colspan="2" | Leon Pogelšek | |- | '''''Okus po plodovih'''''|| [[TV Slovenija]] || 1998 || / || colspan="2" | [[Jelena De Belder-Kovačič]] | |- | '''''Coolinarika'''''|| [[TV Slovenija]] || 2005 || 1 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- | '''''Kuham z zvezdami'''''|| [[TV Slovenija]] || 2006 || 2 || colspan="2" | Sašo Veronik | |- | '''''Z Damjanom'''''|| [[TV Slovenija]] || 2007 || 4 || colspan="2" | Damjan Babič | |- | '''''Nonina kuhinja'''''|| [[TV Pika]] || 2007 || / || colspan="2" | [[Emilija Pavlič]] | |- | '''''[[Desetka]]'''''|| [[POP TV]] || 2008 || / || [[Boštjan Napotnik]] || [[Urban Demšar]] | |- | '''''Lonček, kuhaj!'''''|| [[Klik TV]] || 2009 || / || colspan="2" | [[Matjaž Javšnik]] in Marja | |- | '''''Kdo je kuhar?'''''|| [[TV3]] || 2009 || 1 || colspan="2" | [[Mojca Funkl]] | |- | [[Ljubezen skozi želodec|'''''Ljubezen skozi želodec''''']] || [[POP TV]] || 2009 || 80 delov || colspan="2" | [[Luka Novak]] in [[Valentina Smej Novak]] | |- | '''''Ugani, kdo pride na večerjo'''''|| [[TV Slovenija]] || 2011 || 1 || [[Anja Križnik Tomažin]] || Benjamin Launay in Danilo Ivanuša | |- | '''''Riba na oko'''''|| [[TV3]] || 2011 || 2 || Danilo Ivanuša || različni | |- |'''''Po domače pa malo drugače''''' |[[TV Galeja]] |2011 |3 |colspan="2" |Rihard Baša | |- | '''''Sol in poper'''''|| [[TV3 Medias]]|| 2012 || 1 || [[Oriana Girotto]]|| različni | |- | '''''Kuhajmo! - Sobotno popoldan'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2012 || / || Tanja Bivic in Rok Kužel || Damjan Babič | |- | '''''Kuhinja za najboljše'''''|| [[Planet TV]]|| 2013 || 2 || colspan="2" | 1. Uroš Jakša<br />2. Mojmir Šiftar | |- | '''''Okusi brez meja'''''|| [[POP TV]]|| 2013 || 2 || Matevž Slokar in Joe Gray || različni | |- | '''''Ana kuha'''''|| [[POP TV]]|| 2013 || 3 || colspan="2" | [[Ana Žontar Kristanc]] | |- | '''''Krožnik okusov'''''|| [[Net TV]]|| 2013 || / || colspan="2" | Jakob Polajžer | |- | '''''Zabeljeno po ameriško'''''|| [[POP TV]]|| 2013 || 1 || colspan="2" | Lenny Russo in Cassie Parson | |- | '''''ZA zdravje - Presni kotiček'''''|| [[RTS (regionalna TV postaja)|RTS]]|| 2013 || 1 || [[Nataša Bešter]]|| Tajča Pavček | |- | '''''ZA zdravje - Normina zdrava kuhinja'''''|| [[RTS (regionalna TV postaja)|RTS]]|| 2013 || 1 || Nataša Bešter || Silva Verglez | |- | '''''ZA zdravje - Kuhamo zdravo z znanimi Slovenci'''''|| [[RTS (regionalna TV postaja)|RTS]]|| 2013 || 1 || Nataša Bešter || Alja Dimic in različni | |- | '''''ZA zdravje - Znani Slovenci pripravljajo zdrave jedi'''''|| [[RTS (regionalna TV postaja)|RTS]]|| 2014 || 2 || Nataša Bešter || Janez Demšar in različni | |- | [[Skriti šef|'''''Skriti šef''''']]|| [[POP TV]]|| 2014 || 1 || Marko Pavčnik || različni | |- | '''''Gorazdova slaščičarna'''''|| [[POP TV]]|| 2014 || 1 || colspan="2" | [[Gorazd Potočnik]] | |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']]|| [[POP TV]]|| 2015 || 10 || colspan="2" | 1.-3. [[Luka Jezeršek]], Karim Merdjadi, [[Alma Rekić]]<BR>4.-9. Luka Jezeršek, [[Karim Merdjadi]], [[Bine Volčič]]<BR>10. Luka Jezeršek, [[Karim Merdjadi]], [[Mojmir Šiftar]] | |- | '''''Z vrta na mizo'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2015 || 2 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- | '''''Zdravo, Tereza!'''''|| [[POP TV]]|| 2015 || 2 || colspan="2" | [[Tereza Poljanič]] | |- | '''''Planet kuha'''''|| [[Planet TV]]|| 2015 || 1 || colspan="2" | [[Luka Novak]] in [[Valentina Smej Novak]] | |- | '''''Kuham zdravo'''''|| [[Net TV]]|| 2015 || 1 || colspan="2" | Maja Jeereb, Anja Pristavec, Katarina Miklavc | |- | '''''Polona ga žge'''''|| [[POP TV]]|| 2015 || 2 || colspan="2" | [[Polona Požgan]] | |- | '''''Čarokuhinja pri atu / Čarokuhinja'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2015 || 5 || colspan="2" | 1. [[Gojmir Lešnjak – Gojc]] in [[Melita Kontrec]]<br />2. [[Gojmir Lešnjak – Gojc]], [[Ljerka Belak]] in Astrid Kljun (od 2. sezone samo ''Čarokuhinja'')<br />3.-4. [[Gojmir Lešnjak – Gojc]], [[Ljerka Belak]] in [[Živa Selan]]<br />5. [[Gojmir Lešnjak – Gojc]], [[Ljerka Belak]] in [[Kaja Vidmar]] | |- | '''''Glej, kdo kuha'''''|| [[Planet TV]]|| 2016 || 2 || [[Katarina Mala]] (Katja Verderber) || 1.: Branko Podmenik in gostje<br />2.: Branko Podmenik, Anže Gombač in gostje | |- | '''''Moja mama kuha bolje!'''''|| [[POP TV]]|| 2016 || 1 || Jan Bučar || različni | |- | '''''Srečo kuha cmok'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2016 || 1 || colspan="2" | Danilo Ivanuša (kot Prunelius Cmok), Bobek, Zmrzek in različni | |- | '''''Jaka »namaka« '''''|| [[Net TV]]|| 2016 || 1 || colspan="2" | Jakob Polajžer | |- | '''''Južna'''''|| [[Golica TV]]|| 2016 || 2 || colspan="2" | Janez Demšar in različni | |- | '''''Pregreha brez greha'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2017 || 1 || colspan="2" | Maja Nemec in [[Gorazd Potočnik]] | |- | '''''Z vrta na mizo: Najboljše iz Slovenije'''''|| [[24Kitchen]]|| 2017 || 2 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- |'''''Lejko? Lejko!''''' |''[[YouTube]]'' |2017 |2 |colspan="2" |[[Polona Požgan]] in Sašo Papp |'''spletna serija''' na YT profilu [[Pomurske mlekarne|Pomurskih mlekarn]] |- | '''''V kuhinji s Primožem'''''|| [[24Kitchen]]|| 2018 || 1 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- | '''''Žar turneja s Primožem'''''|| [[24Kitchen]]|| 2018 || 1 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- | '''''Kulinarična vandranja'''''|| [[TV3 Slovenija]]|| 2018 || 1 || [[Roman Končar]]|| Lojze Čop in različni | |- | '''''Kuharija na kubik (Kuharija³)'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2018 || 1 || colspan="2" | [[Gregor Rozman]] | |- | '''''Gurmanski izziv z Martino Ipša'''''|| [[Net TV]]|| 2019 || 1 || Martina Ipša || različni | |- | '''''Mali šef Slovenije'''''|| [[POP TV]]|| 2019 || 6 || [[Sašo Stare]]|| Jorg Zupan, Mojca Trnovec in Uroš Štefelin | |- | '''''Naj vam tekne'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2019 || 1 || Karin Sabadin, Ester Pust || različni | |- | '''''Kuhamo s Karolino'''''|| [[Planet TV]]|| 2019 || 1 || Igor Krmelj || Karolina Črešnar | |- | '''''Zakladi iz kozarca s Primožem'''''|| [[24Kitchen]]|| 2021 || 1 || colspan="2" | Primož Dolničar | |- | '''''Kuhinja na kolesih'''''|| [[POP TV|POP TV]]|| 2021 || 4 || Goriška - [[Filip Flisar]]<BR>Gorenjska - [[Irena Yebuah Tiran]] in Leticia Slapnik Yebuah<BR>Prekmurje - [[Tara Zupančič]]<BR>Koroška - [[Matevž Šalehar Hamo|Matevž Šalehar]]|| različni | |- | '''''Pišek TV'''''|| [[24Kitchen]]|| 2021 || 1 || [[Mojca Mavec]]|| različni | |- | '''''Kuhinja prihodnosti'''''|| ''Okusno.je''|| 2021 || 1 || [[Lucija Ćirović]]|| [[Ana Žontar Kristanc]], Bruno Šulman |'''spletna serija''' kulinarične spletne strani skupine [[Pro Plus]]:videi objavljeni na [[Facebook]] profilu Okusno.je |- | '''''Sladkajmo se s cukerpekarco'''''|| [[TV Arena]]|| 2021 || 1 || colspan="2" | Jerneja Trofenik Dimnik | |- | '''''Šef doma'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2022 || 2 || colspan="2" | 1.: Klemen Skubic<br />2.: Maša Trubačev in Petra Trofenik | |- | '''''[[Riba, raca, rak]]'''''|| [[Planet TV]]|| 2023 || 4 || 1.-3.: [[Klemen Bunderla]]<br />4.:Jure Sešek || 1.-3.: Darja Končarevič<br />4.:Lidija Subašić | |- | '''''Okusi 2 generacij'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2024 || 2 || colspan="2" | Primož Dolničar, Gaber Dolničar | |- | '''''Okusi Slovenije'''''|| [[TV Slovenija]]|| 2026 || 1 || colspan="2" | Manuel Časar | |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''Slikovitih 55: Kuharske oddaje'', TV Slovenija, 29. december 2013 * ''Fenomen kuharskih oddaj'', TV Slovenija, maj 2017. dostopno na https://365.rtvslo.si/arhiv/druzbeni-fenomeni/174515220 * Kristina Meršak: ''Spol, nacionalnost in razred v kuharski oddaji Ljubezen skozi želodec'' : magistrsko delo {{COBISS|ID=31022173}}. dostopno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20512&lang=slv&prip=rup:1489090:d5 [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] [[Kategorija:Spletne serije]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] 83o79vc2970j66uq0y9lw935jympu9j 0 408712 6752185 6352425 2026-09-17T18:14:29Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6752185 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosanskohercegovci|bosansko-hercegovskih]] [[košarkar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC3}} == A == *[[Draško Albijanić]] *([[Teoman Alibegović]]) == B == *[[Kenan Bajramović]] *[[Edin Bavčić]] *[[Adis Bećiragić]] *([[Mirza Begić]]) *[[Domagoj Bošnjak]] *[[Nedim Buza]] == Ć == * ([[Aleksandar Ćapin]]) == D == *[[Dražen Dalipagić]] *[[Predrag Danilović]] *[[Mirza Delibašić]] == Đ == *[[Nihad Đedović]] == F == *[[Gordan Firić]] == G == *[[Nemanja Gordić]] == H == *[[Miralem Halilović]] *[[Jasmin Hukić]] == J == *[[Ermin Jazvin]] *[[Dejan Jeftić]] *([[Marko Jošilo]]) *[[Ivica Jurković]] == K == *[[Elmedin Kikanović]] == L == *[[Samir Lerić]] == M == *[[Nenad Marković]] *[[Milan Milošević]] *[[Damir Mršić]] == N == *[[Jusuf Nurkić]] == O == *([[Alen Omič|Alen Omić]]) *[[Elvir Ovčina]] == P == *[[Muhamed Pašalić]] *[[Dalibor Peršić]] == S == *[[Andrija Stipanović]] == Š == *[[Marko Šutalo]] == T == *[[Bogdan Tanjević]] - trener črnogorskega rodu *[[Mirza Teletović]] == V == *[[Adin Vrabac]] {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} [[Kategorija:Seznami Bosanskohercegovcev|Košarkarji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski košarkarji|*]] hw5mska3gppqlinrns7s61k2a59uo22 0 410617 6752276 6751358 2026-09-17T23:58:23Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6752276 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 6z4xav8x8msfxra5seagjsvu1r8s7vv 0 412678 6752088 6528485 2026-09-17T13:34:41Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|budget = [[ameriški dolar|$]]40.000.000|country = {{ikonazastave|ZDA}} [[Združene države Amerike|ZDA]]|director = [[Wes Craven]]|distributor = [[Dimension Films]]|language = [[angleščina]]|music = [[Marco Beltrami]]|name = Krik 4|producer = [[Wes Craven]]<br />[[Iya Labunka]]<br />[[Kevin Williamson]]|released = [[15]].[[april]] [[2011]]|runtime = 111 min.|starring = [[Neve Campbell]]<br />[[David Arquette]]<br />[[Courteney Cox]]<br />[[Emma Roberts]]<br />[[Hayden Panettiere]]|writer = [[Kevin Williamson]]}} '''''Krik 4''''' (izvirni angleški naslov ''Scream 4'') je [[grozljivka]] iz leta 2011, delo filmskega režiserja Wesa Cravna. Je četrti in zadnji film iz filmske serije ''[[Krik (filmska serija)|Krik]] (Scream)''. Scenarist filma [[Kevin Williamson (screenwriter)|Kevin Williamson]] je napisal scenarij že za ''[[Krik (film)|Krik]] (Scream)'' in ''[[Krik 2]] (Scream 2)''. V filmu igrajo [[David Arquette]], [[Neve Campbell]], [[Courteney Cox]], [[Emma Roberts]], [[Hayden Panettiere]], [[Anthony Anderson]], [[Alison Brie]], [[Adam Brody]], [[Rory Culkin]], [[Marielle Jaffe]], [[Erik Knudsen]], [[Mary McDonnell]], [[Marley Shelton]] in [[Nico Tortorella]]. Zgodba sledi [[Sidney Prescott]], ki se vrne v Woodsoboro 10 let po dogodkih v ''Kriku 3 (Scream 3)'', zaradi svoje knjige. Takoj, ko prispe začne nekdo z masko pobijati študente Woodsoboroške srednje šole, Sidneyine prijatelje in celo njenega bratranca. Prescott, [[Gale Weathers|Gale Weathers-Riley]] in [[Dewey Riley]] morajo še enkrat ustaviti morilca, vendar se morajo prej naučiti <nowiki>''nova pravila''</nowiki> preživetja v grozljivkah. Na začetku, bi naj bil ''Krik'' [[trilogija]], vendar je bila produkcija odobrena s strani [[Bob Weinstein|Boba Weinsteina]]. Glede na [[zaslužek]], bi lahko bil ''Krik 4'' prvi del nove trilogije. Campbell, Arquette in Cox so edini člani zasedbe iz prejšnjih filmov, in so zanj podpisali prvega septembra 2009. Panettiere in [[Rory Culkin]] pa sta prva člana nove zasedbe, ki sta podpisala za film maja 2010. [[Ashley Greene]] je imela namen igrati glavni lik Jill, vendar je tega prevzela Roberts. Snemanje je potekalo v [[Ann Arbor, Michigan|Ann Arborju v Michiganu]], od junija do septembra 2010. ''Krik 4'' je bil izdan 15. aprila 2011, in je zaslužil 19.3 milijona $ v ZDA in Kanadi v začetnem tednu. Tako je postal drugi najmanj dobičkonosen film v filmski seriji odkar je izšel prvi film, čeprav je prejel več pozitivnih kritik kot njegov predhodnik. To je bila zadnja režija Wesa Cravena pred njegovo smrtjo štiri leta kasneje. == Vsebina == Na petnajsto obletnico umorov iz Woodsboroja, nov morilec napade in brutalno ubije študentki [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Jenny Randall]] in [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Marnie Cooper]]. Naslednji dan se v Woodsboro vrne [[Sidney Prescott]], zaradi svoje knjige, Iz teme, z njeno publicistko [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Rebecco Walters]]. Ker se v Sidneyinem sposojenem avtomobilu najdejo dokazi, mora Sidney ostati v Woodsboroju dokler se ne najde pravega morilca. Sidneyina najstniška sestrična [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Jill]], ki ima opravka z izdajo svojega bivšega fanta, [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Trevorja Sheldona]], prejme grozeč telefonski klic morilca. Zato njo in njeni prijateljici [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Olivio Morris]] in [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Kirby Riley]], izpraša [[Dewey Riley]], ki je sedaj šerif mesta, pomaga pa mu namestnica [[Judy Hicks]]. Medtem Deweyeva žena [[Gale Weathers-Riley]] trpi za pomanjkanje idej za svojo novo knjigo, zato pisanje opusti in se odloči raziskati umore. Sidney ostane pri svoji teti [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Kate Roberts]]. Kasneje ponoči Olivio, ki živi v sosednji hiši, napade in ubije morilec, medtem ko Jill in Kirby to z grozo opazujeta. Sidney in Jill odhitita Olivii na pomoč, vendar ju morilec rani in pobegne. Sidney in Jill sta tako premeščeni v bolnišnico. Kasneje v parkirni hiši bonišnice, morilec ubije Rebecco. Medtem se Gale, ki poskuša priti umorom do dna, poveže s srednješolskima filmskima navdušencema [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Charliem Walkerjem]] in [[Seznam likov v filmski seriji Krik|Robbiem Mercerjem]], ki ji pojasnita da morilec ubija v stilu remakov grozljivk. Charlie pripomni, da bo morilec zagotovo udaril na zabavi ta večer. Gale se odpravi raziskovat na zabavo, kjer jo morilec zabode vendar pobegne, ko na kraj dogodka pride Dewey, kateri jo odpelje v bolnišnico. Pri Jill doma, Sidney opazi, da sta policista ki stražita pred hišo mrtva. Prav tako ugotovi, da je Jill odšla k Kirby. Sidney se odpravi po stopnicah navzdol, vendar začne njo in Kate loviti morilec. Morilec tako zabode in ubije Kate. Potem, ko pride namestnica Judy Hicks, se Sidney odpravi k Kirby, da bi rešila Jill. Jill, Kirby, Charlie, Robbie in Trevor so pri Kirby doma, ko tja pride morilec in ubije pijanega Robbiea. Sidney prihiti v hišo, Kirby pa je prisiljena odgovarjati na vprašanja glede grozljivk, da bi rešila Charliea, ki je zunaj zvezan. Ko Kirby odgovori na vprašanja, odhiti ven, da bi ga odvezala, vendar jo ta zabode v trebuh in se izda kot morilec. Sidney nato pobegne Charlieu, vendar jo zabode drugi morilec za katerega se izkaže, da je Jill. Jill ji pojasni, da bosta s Charliem izvedla remake prvih umorov, saj je Jill ljubosumna na Sidney zaradi slave, ki jo ima zaradi preživetja vseh pokolov. Skupaj s Charliem nameravata vse umore naprtiti Trevorju, katerega ubijeta, nato pa Jill ubije še Charliea. Jill še enkrat zabode Sidney v trebuh, nato pa sama sebe poškoduje, da bi bilo videt, kot da jo je poškodoval Trevor. Kasneje Dewey, Judy in ostala policija pride na kraj dogodka. Jill nato premestijo v bolnišnico, vendar ko slednja izve, da je Sidney še živa, se odpravi k njej. Dewey, Gale in Judy se odpravijo k Sidney na pomoč in skupaj premagajo Jill, katero Sidney ustreli v glavo. Dewey nato pokliče policijo in novinarje, ter predstavi Jill kot junakinjo iz filma, da slednja tako končno dobi svojih <nowiki>''</nowiki>[[15 minut slave]]<nowiki>''</nowiki>. == Igralci == * [[Neve Campbell]] kot Sidney Prescott * [[David Arquette]] kot Dewey Riley * [[Courteney Cox]] kot Gale Weathers-Riley * [[Emma Roberts]] kot Jill Roberts * [[Hayden Panettiere]] kot Kirby Reed * [[Rory Culkin]] kot Charlie Walker * [[Erik Knudsen]] kot Robbie Mercer * [[Nico Tortorella]] kot Trevor Sheldon * [[Marley Shelton]] kot Judy Hicks * [[Alison Brie]] kot Rebecca Walters * [[Mary McDonnell]] kot Kate Roberts * [[Marielle Jaffe]] kot Olivia Morris * [[Anthony Anderson]] kot Anthony Perkins * [[Adam Brody]] kot Ross Hoss * [[Aimee Teegarden]] kot Jenny Randall * [[Britt Robertson]] kot Marnie Cooper * [[Anna Paquin]] kot Rachel * [[Kristen Bell]] kot Chloe * [[Lucy Hale]] kot Sherrie * [[Shenae Grimes]] kot Trudie * [[Roger L. Jackson]] kot morilčev glas ==Zunanje povezave== * {{filmLinks}} {{Wes Craven}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krik (filmska serija)]] [[Kategorija:Filmi leta 2011]] [[Kategorija:Filmi Dimension Films]] [[Kategorija:Filmi o književnikih]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Slasher filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Wesa Cravena]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] gqfzy9utw94y5p6ielphc6gnze6vfyf 0 413700 6752299 6749275 2026-09-18T06:21:58Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6752299 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |- | 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem<br>Eva Pavli – Ledeni čaj<br>Demm – Grozni Gašper || Kings of Leon – My Whole World<br>Angèle – Une seule vie<br>The War on Drugs – Who's That |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] t1eu6ag4nyyjtxsjblc88iouvrfvcbf 14 417065 6752100 5548285 2026-09-17T13:40:35Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o adolescenci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752100 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[odraščanje|odraščanju]]}} [[Kategorija:Filmi po žanru|Odraščanje]] [[Kategorija:Filmi po temi|Odraščanje]] [[Kategorija:Filmi o adolescenci|Odraščanje]] rau5jpjv70fhjp4s1eveb3p5ooha19l 0 417087 6752070 6751987 2026-09-17T13:24:41Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Monty Python in Sveti gral<br>Monty Python and the Holy Grail | image = Monty-Python-1975-poster.png | caption = Filmski plakat | director = [[Terry Gilliam]]<br />[[Terry Jones]] | producer = [[Mark Forstater]]<br />[[Michael White (producent)|Michael White]] | writer = [[Monty Python]] | starring = [[Graham Chapman]]<br />[[John Cleese]]<br />Terry Gilliam<br />[[Eric Idle]]<br />[[Terry Jones]]<br />[[Michael Palin]] | music = [[De Wolfe Music|Dewolfe]]<br />'''Pesmi:'''<br />[[Neil Innes]] | cinematography = Terry Bedford | editing = John Hackney | production companies = [[Michael White (producent)|Michael White Productions]]<br />[[Monty Python|Python (Monty) Pictures]]<br />National Film Trustee Company | distributor = [[EMI Films]] {{small|(VN)}}<br>Cinema 5 Distributing {{small|(ZDA)}} | released = 9. april 1975 | runtime = 91 minut | country = Združeno kraljestvo | language = angleščina | budget = 400.000$ | gross = 5 milijonov $<ref>[http://www.the-numbers.com/movies/1975/0MNTP.php Monty Python and the Holy Grail - Box Office Data, DVD Sales, Movie News, Cast Information] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140811125828/http://www.the-numbers.com/movies/1975/0MNTP.php |date=2014-08-11 }}. The Numbers. Retrieved on 2014-08-03.</ref> }} '''''Monty Python in Sveti gral''''' ({{jezik-en|Monty Python and the Holy Grail}}) je britanski [[nadrealizem|nadrealistični]] [[komični film]] o [[Kralj Artur|legendi o kralju Arturju]] iz leta 1975, za katerega so napisali scenarij, ga režirali in odigrali glavne vloge člani skupine [[Monty Python]]: [[Graham Chapman]], [[John Cleese]], [[Terry Gilliam]], [[Eric Idle]], [[Terry Jones]] in [[Michael Palin]], režirala sta ga Gilliam in Jones. Nastal je v premoru med drugo in tretjo sezono serije ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]''. V nasprotju s prvim filmom skupine ''[[And Now for Something Completely Different]]'', ki je sestavljen iz [[skeč]]ev prvih dveh sezon serije, je Sveti gral posnet ločeno od serije. Film je [[parodija]] na legendo o [[Kralj Artur|Kralju Arturju]] in njegovem iskanju [[Sveti gral|Svetega grala]]. Idle je vzel osnovo filma za svoj muzikal ''[[Spamalot]]'' trideset let kasneje. Film je postal najuspešnejši britanski film v ZDA leta 1975. Filmska spletna stran [[Rotten Tomatoes]] mu je dodelila oceno 97% s kritiko: »kultna klasika, ki je hkrati nadvse smešna in veselo absurdna«. V izboru postaje [[American Broadcasting Company|ABC]] je bil film izbran za drugo najboljšo komedijo vseh časov, v Veliki Britaniji so ga bralci revije ''[[Total Film]]'' v podobnem izboru uvrstili na peto mesto, gledalci postaje [[Channel 4]] pa na šesto leta 2000.<ref name="BBC News">[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/948331.stm "Life of Brian tops comedy poll"]. BBC News. Pridobljeno 18 January 2014</ref> ==Igralska zasedba== * [[Graham Chapman]] kot [[Kralj Artur]] * [[John Cleese]] kot [[Lancelot|Sir Lancelot the Brave]] * [[Terry Gilliam]] kot Patsy * [[Eric Idle]] kot Sir Robin the Not-Quite-So-Brave-as-Sir-Lancelot * [[Terry Jones]] kot [[Bedivere|Sir Bedevere the Wise]] * [[Michael Palin]] kot [[Galahad|Sir Galahad the Pure]] * [[Connie Booth]] kot g. Islington, čarovnica * [[Carol Cleveland]] kot Zoot * [[Neil Innes]] kot zborovodja Robinovih pevcev * [[Bee Duffell]] kot stara vešča * [[John Young]] kot Frank, zgodovinar * [[Rita Davies]] kot Frankova žena * [[Avril Stewart]] kot Dr. Piglet * [[Sally Kinghorn]] kot Dr. Winston * [[Mark Zycon]] kot Sir Robin * [[Sandy Johnson]] kot Vitez, ki pravi Ni * [[Julian Doyle]] kot policist ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Monty Python and the Holy Grail}} * {{FilmLinks}} {{Monty Python}} [[Kategorija:Filmi leta 1975]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Fantazijsko komični filmi]] [[Kategorija:Monty Python]] [[Kategorija:Sveti gral]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]] [[Kategorija:Samorefleksivni filmi]] [[Kategorija:Filmi EMI Films]] [[Kategorija:Filmi v režiji Terryja Gilliama]] [[Kategorija:Filmi v režiji Terryja Jonesa]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na grad]] [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] {{normativna kontrola}} bl2ogf7mva5gbmriq6farggh2m7sbfd 0 422591 6752089 5281004 2026-09-17T13:34:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|name=Naslednji ste vi|budget=[[ameriški dolar|$]]1.000.000|country={{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]|director=[[Adam Wingard]]|distributor=[[Lions Gate Entertainment]]|language=[[angleščina]]|music=[[Jasper Justice Lee]]<br />[[Kyle McKinnon]]<br />[[Mads Heldtberg]]<br />[[Adam Wingard]]|released=[[10]].[[september]] [[2011]]|runtime=94 min.|starring=[[Sharni Vinson]]<br />[[Nicholas Tucci]]<br />[[Wendy Glenn]]<br />[[A. J. Bowen]]<br />[[Joe Swanberg]]|writer=[[Simon Barrett]]|producer=[[Keith Calder]]<br />[[Jessica Wu]]<br />[[Simon Barret]]<br />[[Kim Sherman]]}} '''''Naslednji ste vi''''' (izviren angleški naslov: ''You're next'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2011, delo režiserja [[Adam Wingard|Adama Wingarda]]. Scenarij za film je napisal [[Simon Barret]], v njem pa igrajo [[Sharni Vinson]], Nicholas Tucci, [[Wendy Glenn]], [[A. J. Bowen]], in [[Joe Swanberg]]. Zgodba sledi družini, ki jo napade skupina zamaskiranih morilcev na družinskem srečanju. Toda morilcem ni znano, da ima eden izmed članov družine poseben talent za obrambo. Film je svojo svetovno premiero doživel na [[Mednarodni filmskei festival v Torontu leta 2011|mednarodnem filmskem festivalu v Torontu leta 2011]] in bil izdan v kina 23. avgusta 2013, v ZDA. Film je zaslužil več kot 26 milijonov $ in prejel 75% pozitivnih mnenj na spletni strani [[Rotten Tomatoes|Rotten Tomateos]]. == Vsebina == Eric Harson in njegovo dekle Talia zaključita s spolnim odnosom. Ko se Eric oprha, najde Talijino truplo in napis <nowiki>''Naslednji ste vi''</nowiki> napisan s krvjo. Erica nato napade in ubije neznanec s tigrovo masko. Kasneje se Erin in njen fant Crispian Davison, odpravljata na družinsko srečanje njegove družine v Misuri. Tam se dobita z Crispianovimi starši Aubrey in Paulom, Drakom (Crispianovim starejšim bratom), Kelly (Drakovo ženo), mlajšima sorodnikoma Felixom in Aimee, ter z Zee (Felixovo dekle) in Tariqom (Aimeen fant). Med večerjo začnejo skozi okna streljati puščice, ki ubijejo Tariqa in ranijo Draka. Aimee steče ven po pomoč, vendar naleti na žico, ki ji prereže vrat, nato pa kmalu umre zaradi prevelike izgube krvi. Crispian odide iz hiše, da bi poiskal pomoč. Paul odnese Aubrey v njeno spalnico, in ko odide, iz pod postelje pride neznanec z lisičjo masko in ubije Aubrey. Ostali člani družine stečejo v spalnico in najdejo Aubreyino truplo, ter napis s krvjo <nowiki>''Naslednji ste vi''</nowiki>. Erin obvesti policijo in začne iskati predmete, ki bi jih lahko uporabili kot orožje. Tako sreča neznanca s tigrovo masko in ga rani. Kelly se vrne v spalnico in ugotovi, da je neznanec z lisičjo masko še vedno pod posteljo, zato v paniki zbeži k sosedom. Tam odkrije umorjen par, ki so ga ubili na začetku filma, nato pa jo ubije neznanec z ovčjo masko. V hiši skuša neznanec s tigrovo masko ubiti Erin, vendar ga ubije ona. Neznanec z ovčjo masko najde Draka, vendar ga Erin zabode z izvijačem in zato pobegne. Paul med raziskovanjem hiše ugotovi, da so bili morilci v hiši že nekaj časa. To skuša povedati Felixu in Zee, vendar mu neznanec z lisičjo masko prereže vrat. Izkaže se, da sta Felix in Zee najela morilce, da bi pobili družino, ter da bi onadva dobila zapuščino. Medtem Erin (ki pe vedno ne pozna Feliovega in Zeeinega načrta) skupaj z Zee ustvarja pasti. Prizna ji, da je odrasla v preživetvenem taboru, kjer se je naučila različne tehnike preživetja. Zee skuša ubiti Erin, vendar jo nekaj zamoti. Felix medtem ubije Draka, potem ko ga nekajkrat zabode z izvijači. Erin sliši pogovor med Felixem, Zee, morilcem z lisičjo masko, ter morilcem z ovčjo masko. Ko izve za njihov načrt, pobegne iz hiše in si poškoduje nogo. Morilec z ovčjo masko, ji sledi in Erin ga zabode v obraz. Ker ve, da se s poškodovano nogo ne more boriti, Erin nastavi past pred vhodna vrata. Vendar morilec z lisičjo masko vstopi skozi okno, vendar mu Erin postavi zasedo in ga ubije. Ker so njuni plačanci mrtvi, se Felix in Zee odločita sama ubiti Erin, vendar ona brutalno ubije oba. Crispian pokliče na Feilxov telefon, in ko se Erin javi ugotovi, da je tudi on vpleten v to zaroto. Crispian se vrne v hišo in obljublja Erin denar, vendar ga ona zabode v vrat in oko. Policist prispe in vidi, kako je Erin ubila Crispiana zato jo ustreli v ramo. Ko pokliče okrepitve, skuša vstopiti v hišo, vendar ga ubije past pred vrati, ki jo je postavila Erin. == Igralci == * [[Sharni Vinson]] kot Erin * Nicholas Tucci kot Felix Davison * [[Wendy Glenn]] kot Zee * [[A. J. Bowen]] kot Crispian Davison * [[Joe Swanberg]] kot Drake Davison * [[Rob Moran]] kot Paul Davison * [[Barbara Crampton]] kot Aubrey Davison * Margaret Laney kot Kelly Davison * [[Amy Seimetz]] kot Aimee Davison * [[Ti West]] kot Tariq * [[Lane Hughes]] kot Tom / morilec z lisičjo masko * L.C. Holt kot Craig / morilec z ovčjo masko * [[Simon Barrett]] kot Dave / morilec s tigrovo masko * [[Larry Fessenden]] kot Erik Harson * [[Kate Lyn Sheil]] kot Talia * Calvin Reeder kot policist Trubiano ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|1853739}} * {{mojo title|yourenext}} * {{Rotten Tomatoes|youre_next_2011}} * {{metacritic film|youre-next}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2011]] [[Kategorija:Filmi Lions Gate Entertainment]] [[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]] [[Kategorija:Filmi o vdorih v stanovanje]] [[Kategorija:Slasher filmi]] [[Kategorija:Filmi Icon Productions]] [[Kategorija:Filmi o naročenih umorih]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] 1km5wxy3qufqy3igti8ra47jiq8ko6c 0 423892 6752432 6184439 2026-09-18T11:28:41Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Angelca Hlebce''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[7. maj]] [[1922]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče pri Kranju]], † [[18. oktober]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Večinoma je nastopala v stranskih vlogah, tako gledaliških iger, kot tudi filmov. Bila je članica [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča]] med letoma 1945 in 1956, [[slovensko ljudsko gledališče|Slovenskega ljudskega gledališča]] do leta 1961, nato [[SNG Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]]. Leta 1975 je prejela zlato areno za stranko žensko vlogo v filmu ''[[Strah (film, 1974)|Strah]]'' na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]]. ==Filmske vloge== * ''[[Kala (film)|Kala]] (1958) * ''[[X-25 javlja]] (1960) * ''[[Veselica (film)|Veselica]] (1960) * ''[[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]] (1961) * ''[[Nočni izlet]] (1961) * ''[[Tistega lepega dne]] (1962) * ''[[Lucija (film)|Lucija]] (1965) * ''[[Lažnivka]] (1965) * ''[[Sončni krik]] (1968) * ''[[Rdeče klasje]] (1970) * ''[[Na klancu (film)|Na klancu]] (1971) * ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]] (1973) * ''[[Ljubezen na odoru (film)|Ljubezen na odoru]] (1973) * ''[[Čudoviti prah]] (1975) * ''[[Med strahom in dolžnostjo]] (1975) * ''[[Praznovanje pomladi]] (1978) * ''[[Draga moja Iza (film)|Draga moja Iza]] (1979) * ''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]] (1982) * ''[[Razseljena oseba]] (1982) * ''[[Dih (film)|Dih]] (1983) * ''[[Ljubezen (film, 1984)|Ljubezen]] (1984) * ''[[Butnskala]] (1985) * ''[[Doktor (film)|film]] (1985) * ''[[Ljubezen po kranjsko]] (1991) * ''[[Carmen (film, 1995)|Carmen]] (1995) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb ime|0387210}} * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/1166/angelca-hlebce/ Angelca Hlebce] na film-center.si {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Hlebce, Angelca}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] i3bpe21lg22m8gqsdvmldjt866hir0c 0 426794 6752291 5974169 2026-09-18T05:50:57Z ~2026-50376-39 265934 6752291 wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{BŽO brez virov}} {{slog}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Krajnc''', slovenski novinar, televizijski urednik, zaposlen na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] kot ekspert področja razvedrilnih vsebin, * [[5. junij]] [[1967]], [[Celje]]. V osemdesetih je bil nadarjen atlet v mladinskih kategorijah: večkratni slovenski mladinski prvak v tekih na 800 in 1500 metrov in član mladinske reprezentance takratne Jugoslavije. Njegov osebni rekord na 800 metrov je 1:51:07.{{Citation needed|date=May 2022}} Prve novinarske korake je naredil na [[Radiu Celje]] in [[Novem tedniku]]. Leta 1990 je pri založbi Karantanija izdal svojo prvo in edino pesniško zbirko z naslovom "Herojski štrbunki". V času študija je delal na [[Tribuna (časopis)|Tribuni,]] [[Radio Študent Ljubljana|Radiu Študent]] in [[Mladina (revija)|Mladini]]. Kot mlad novinar je spremljal nemire na Kosovu, pisal o povojnih pobojih, obiskal Černobil, poročal o prvih spopadih v Kninu in odkrival začetke divjega lastninjenja. Vojno v Sloveniji je preživel s fotografskim aparatom.v rokah. Konec leta 1991 se je pridružil ekipi, ki je ustvarjala program [[Kanal A|Kanala A]], prve zasebne televizije v Sloveniji. Že leto za tem je prestopil TV Slovenija, kjer je najprej pripravljal oddaje Utrip, Žarišče in Tednik, leta 1993 pa je postal urednik in voditelj oddaje [[Studio City|Studio City]]. Leta 1997 je prejel prvega [[Viktorja]], ki so ga podelili za najboljšega televizijskega voditelja. Kmalu se je poslovil od televizijskih kamer, voditeljsko mesto je prepustil [[Marcelu Štefančiču]], sam pa je oddajo še naprej urejal vse do leta 2001, ko je postal ustanovni urednik slovenske izdaje [[Playboy|Playboya]]. Leta 2002 se je zopet vrnil na TV Slovenija in pripravil projekt več kot štiriurne nedeljsko popoldanske oddaje "[[Tistega lepega popoldneva]]", ki sta jo vodila [[Lado Bizovičar]] in [[Anja Križnik Tomažin|Anja Tomažin.]] Oddaja je v petih letih obstoja prejela kar osem Viktorjev. Leta 2004 je ustvaril format politično satiričnega showa "[[Hribar|Hri-bar]]", ki ga je vodil Sašo Hribar, v njej pa so sodelovali vsi vrhunski govorni imitatorji iz kultnega [[Radia GA-GA]] ([[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač|Tilen Artač,]] [[Jure Mastnak]], [[Jure Godler]], [[Renato Vindiš]], [[Jasna Kuljaj]]...). Posebnost oddaje je bila "real time komunikacija" med resničnimi osebami in animirani liki, ki sta jih ustvarila programerja [[Tadej Fius|Tadej Fius]] in [[Darija Kreuha|Darij Kreuh]]. Oddaja je prejela več strokovnih Viktorjev za najboljšega voditelja zabavnih oddaj, računalniško animacijo in govorno imitacijo. Krajnc je bil scenarist oddaje ter scenarist in režiser več kot tisoč animiranih politično satiričnih prispevkov. Leta 2005 je v Pekingu na CCTV-ju predstavil projekt oddaje Hri-bar, a se Kitajci niso odločili za nakup formata, še več, kakšen mesec za tem so v državi uradno prepovedali kakršnokoli komunikacijo med virtualnimi liki in resničnimi osebami. Z zamenjavo vodstva na TV Slovenija, leta 2006, se je za oddajo "Hri.bar" začelo precej turbolentno obdobje: odkriti poskusi cenzure in kazenski "polnočni termin predvajanja". Leta 2008 je prejel Viktorja za posebne dosežke. Tega leta je po naročilu zunanjega producenta pripravil format zabavne oddaje za [[Jurij Zrnec|Jurija Zrneca]] in [[Lado Bizovičar|Lada Bizovičarja]]. Oddaja se je imenovala "[[As ti tud not padu?!|As tu tud not padu?!]]". Ker je bila za nacionalko predraga, jo je predvajal POP TV. V začetku leta 2011 je po vzoru South Parka skupaj z glavnim animatorjem Tadejem Fiusom in režiserjem [[Klemen Dvornik|Klemnom Dvornikom]] začel pripraviljati prvo domačo animirano satirično serijo "Na svoji žemlji". Generacijo animiranih likov iz "Hri-bara" so zamenjali novi, bolj stripovski liki, ki so bili narejeni po predlogi Borisa Oblaka, izdelali pa jih v podjetju Hikikomori. A za kaj več kot zgolj za uvodno epizodo, ni bilo denarja. Nad politično satiro so se spet začeli zgrinjati črni oblaki. Ponudili so mu, naj naredi koncept nedeljsko popoldanske kuharske oddaje za Anjo Tomažin. "[[Ugani, kdo pride na večerjo (kuharska televizijska oddaja)|Ugani, kdo pride na večerjo]]" je imela spodobno gledanost, a je po gostovanju nekdanje notranje ministrice [[Katarina Kresal|Katarine Kresal]] in burnemu odzivu desnih tabloidnih medijev, padla v nemilost programskega vodstva. Oddajo je zato na hitro zamenjal s parodijo na vse močnejši trend pojavljanja kuharskih oddaj. V "Kdo si upa na večerjo?" sta voditeljsko debitirala [[Jure Godler]] in [[Tilen Artač]]. Po eni sezoni je spremenil koncept, kuhinjo je zamenjal z glasbo in nastala je oddaja "Zaigraj še enkrat, sam", v kateri so poleg zabavnih skečev v živo nastopale najboljše domače glasbene skupine. Leta 2014 je iz te oddaje nastala polurna informativna parodija "Poldnevnik", čista koncentracija Godlerjevih montypythonovskih skečev in Krajnčeve & Fiusove animirane politično satirične serije Jebovlje, iz katere nastane nizkoproračunski celovečerni animirani film "Dobrodošli v Jebovlju". Sredi poletja si ga je na TV Slovenija ogledalo več kot 150 tisoč gledalcev. 2015 je pripravil format skoraj peturne silvestrske oddaje z naslovom "[[Bela snežinka]]". Scenarist je bil [[Jure Karas]], režiser [[Igor Zupe]] in voditelj [[Lado Bizovičar]]. Oddaja je dosegla izjemno gledanost, saj jo je okoli polnoči spremljalo več kot pol milijona gledalcev. Naslednje leto je pripravil format oddaje "[[Točno popoldne]]", ki jo je vodil [[Tadej Toš]]. Za tem se je vrnil v svet politične satire in animacij, napravil koncept nizkoproračunske animirane informativne oddaje z izmišljenimi novicami in jo poimenoval [[Bučke|"Bučke]]". S programerjem in animatorjem Tadejem Fiusom in skupino govornih imitatorjev je režiral več kot 50 oddaj. Od leta 2021 naprej se je kot scenarist in režiser posvetil dokumentarnemu filmu. Prvi je bil Sam pred vsemi, kjer se je lotil zgodovine slovenske stand up komedije. Leta 2022 je režiral dokumentarec Podarim dobim - igra, ki je prebudila tigra. Zanj je dobil nagrado Orion za 2. najbolj gledano AV produkcijo leta. Istega leta je napravil dokumentarec ob 50 obletnici Vala 202. Naslednje leto je režiral dokumentarni portret Črni Peter (Peter Vilfan), ki je postal četrta najbolj gledana domača produkcija leta. Skoraj 200 tisoč gledalcev je imel njegov naslednji film - Zadnji odcep za Sarajevo, ki govori o tem, kako sta bosanska samozavest in slovenska pamet napravili zimske olimpijske igre v Sarajevu. Leta 2025 je režiral glasbeno dokumentarni potret Mr. Soul, film o Janezu Bončini Benču. Leta 2026 se je lotil dokumentarca V iskanju pravega odgovora, gi govori o fenomenu in zgodovini televizijskih kvizov ter slovenski kvizovski subkulturi. {{DEFAULTSORT:Krajnc, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Krajnc, Bojan]] trspk29y1y3f312juxosowisryzhtsq 6752292 6752291 2026-09-18T05:52:34Z ~2026-50376-39 265934 6752292 wikitext text/x-wiki {{skopirano}} {{BŽO brez virov}} {{slog}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Krajnc''', slovenski novinar, televizijski urednik, zaposlen na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] kot ekspert področja razvedrilnih vsebin, * [[5. junij]] [[1967]], [[Celje]]. V osemdesetih je bil nadarjen atlet v mladinskih kategorijah: večkratni slovenski mladinski prvak v tekih na 800 in 1500 metrov in član mladinske reprezentance takratne Jugoslavije. Njegov osebni rekord na 800 metrov je 1:51:07.{{Citation needed|date=May 2022}} Prve novinarske korake je naredil na [[Radiu Celje]] in [[Novem tedniku]]. Leta 1990 je pri založbi Karantanija izdal svojo prvo in edino pesniško zbirko z naslovom "Herojski štrbunki". V času študija je delal na [[Tribuna (časopis)|Tribuni,]] [[Radio Študent Ljubljana|Radiu Študent]] in [[Mladina (revija)|Mladini]]. Kot mlad novinar je spremljal nemire na Kosovu, pisal o povojnih pobojih, obiskal Černobil, poročal o prvih spopadih v Kninu in odkrival začetke divjega lastninjenja. Vojno v Sloveniji je preživel s fotografskim aparatom.v rokah. Konec leta 1991 se je pridružil ekipi, ki je ustvarjala program [[Kanal A|Kanala A]], prve zasebne televizije v Sloveniji. Že leto za tem je prestopil TV Slovenija, kjer je najprej pripravljal oddaje Utrip, Žarišče in Tednik, leta 1993 pa je postal urednik in voditelj oddaje [[Studio City|Studio City]]. Leta 1997 je prejel prvega [[Viktorja]], ki so ga podelili za najboljšega televizijskega voditelja. Kmalu se je poslovil od televizijskih kamer, voditeljsko mesto je prepustil [[Marcelu Štefančiču]], sam pa je oddajo še naprej urejal vse do leta 2001, ko je postal ustanovni urednik slovenske izdaje [[Playboy|Playboya]]. Leta 2002 se je zopet vrnil na TV Slovenija in pripravil projekt več kot štiriurne nedeljsko popoldanske oddaje "[[Tistega lepega popoldneva]]", ki sta jo vodila [[Lado Bizovičar]] in [[Anja Križnik Tomažin|Anja Tomažin.]] Oddaja je v petih letih obstoja prejela kar osem Viktorjev. Leta 2004 je ustvaril format politično satiričnega showa "[[Hribar|Hri-bar]]", ki ga je vodil Sašo Hribar, v njej pa so sodelovali vsi vrhunski govorni imitatorji iz kultnega [[Radia GA-GA]] ([[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač|Tilen Artač,]] [[Jure Mastnak]], [[Jure Godler]], [[Renato Vindiš]], [[Jasna Kuljaj]]...). Posebnost oddaje je bila "real time komunikacija" med resničnimi osebami in animirani liki, ki sta jih ustvarila programerja [[Tadej Fius|Tadej Fius]] in [[Darija Kreuha|Darij Kreuh]]. Oddaja je prejela več strokovnih Viktorjev za najboljšega voditelja zabavnih oddaj, računalniško animacijo in govorno imitacijo. Krajnc je bil scenarist oddaje ter scenarist in režiser več kot tisoč animiranih politično satiričnih prispevkov. Leta 2005 je v Pekingu na CCTV-ju predstavil projekt oddaje Hri-bar, a se Kitajci niso odločili za nakup formata, še več, kakšen mesec za tem so v državi uradno prepovedali kakršnokoli komunikacijo med virtualnimi liki in resničnimi osebami. Z zamenjavo vodstva na TV Slovenija, leta 2006, se je za oddajo "Hri.bar" začelo precej turbolentno obdobje: odkriti poskusi cenzure in kazenski "polnočni termin predvajanja". Leta 2008 je prejel Viktorja za posebne dosežke. Tega leta je po naročilu zunanjega producenta pripravil format zabavne oddaje za [[Jurij Zrnec|Jurija Zrneca]] in [[Lado Bizovičar|Lada Bizovičarja]]. Oddaja se je imenovala "[[As ti tud not padu?!|As tu tud not padu?!]]". Ker je bila za nacionalko predraga, jo je predvajal POP TV. V začetku leta 2011 je po vzoru South Parka skupaj z glavnim animatorjem Tadejem Fiusom in režiserjem [[Klemen Dvornik|Klemnom Dvornikom]] začel pripraviljati prvo domačo animirano satirično serijo "Na svoji žemlji". Generacijo animiranih likov iz "Hri-bara" so zamenjali novi, bolj stripovski liki, ki so bili narejeni po predlogi Borisa Oblaka, izdelali pa jih v podjetju Hikikomori. A za kaj več kot zgolj za uvodno epizodo, ni bilo denarja. Nad politično satiro so se spet začeli zgrinjati črni oblaki. Ponudili so mu, naj naredi koncept nedeljsko popoldanske kuharske oddaje za Anjo Tomažin. "[[Ugani, kdo pride na večerjo (kuharska televizijska oddaja)|Ugani, kdo pride na večerjo]]" je imela spodobno gledanost, a je po gostovanju nekdanje notranje ministrice [[Katarina Kresal|Katarine Kresal]] in burnemu odzivu desnih tabloidnih medijev, padla v nemilost programskega vodstva. Oddajo je zato na hitro zamenjal s parodijo na vse močnejši trend pojavljanja kuharskih oddaj. V "Kdo si upa na večerjo?" sta voditeljsko debitirala [[Jure Godler]] in [[Tilen Artač]]. Po eni sezoni je spremenil koncept, kuhinjo je zamenjal z glasbo in nastala je oddaja "Zaigraj še enkrat, sam", v kateri so poleg zabavnih skečev v živo nastopale najboljše domače glasbene skupine. Leta 2014 je iz te oddaje nastala polurna informativna parodija "Poldnevnik", čista koncentracija Godlerjevih montypythonovskih skečev in Krajnčeve & Fiusove animirane politično satirične serije Jebovlje, iz katere nastane nizkoproračunski celovečerni animirani film "Dobrodošli v Jebovlju". Sredi poletja si ga je na TV Slovenija ogledalo več kot 150 tisoč gledalcev. 2015 je pripravil format skoraj peturne silvestrske oddaje z naslovom "[[Bela snežinka]]". Scenarist je bil [[Jure Karas]], režiser [[Igor Zupe]] in voditelj [[Lado Bizovičar]]. Oddaja je dosegla izjemno gledanost, saj jo je okoli polnoči spremljalo več kot pol milijona gledalcev. Naslednje leto je pripravil format oddaje "[[Točno popoldne]]", ki jo je vodil [[Tadej Toš]]. Za tem se je vrnil v svet politične satire in animacij, napravil koncept nizkoproračunske animirane informativne oddaje z izmišljenimi novicami in jo poimenoval [[Bučke|"Bučke]]". S programerjem in animatorjem Tadejem Fiusom in skupino govornih imitatorjev je režiral več kot 50 oddaj. Od leta 2021 naprej se je kot scenarist in režiser posvetil dokumentarnemu filmu. Prvi je bil Sam pred vsemi, kjer se je lotil zgodovine slovenske stand up komedije. Leta 2022 je režiral dokumentarec Podarim dobim - igra, ki je prebudila tigra. Zanj je dobil nagrado Orion za 2. najbolj gledano AV produkcijo leta. Istega leta je napravil dokumentarec ob 50 obletnici Vala 202. Naslednje leto je režiral dokumentarni portret Črni Peter (Peter Vilfan), ki je postal četrta najbolj gledana domača produkcija leta. Skoraj 200 tisoč gledalcev je imel njegov naslednji film - Zadnji odcep za Sarajevo, ki govori o tem, kako sta bosanska samozavest in slovenska pamet napravili zimske olimpijske igre v Sarajevu. Leta 2025 je režiral glasbeno dokumentarni potret Mr. Soul, film o Janezu Bončini Benču. Leta 2026 se je lotil dokumentarca V iskanju pravega odgovora, ki govori o fenomenu in zgodovini televizijskih kvizov ter slovenski kvizovski subkulturi. {{DEFAULTSORT:Krajnc, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Krajnc, Bojan]] a0fyzcgb63tp0k07pt7gljm8gf28alu 0 429976 6752114 5978957 2026-09-17T13:57:11Z ~2026-45085-22 264465 6752114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jelica Šumič Riha''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozofinja]], [[politologinja]] in [[prevajalka]], * [[26. november]] [[1953]], [[Kula, Srbija|Kula]], [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Srbija]]. Ukvarja se s politično teorijo in psihoanalizo. Med letoma 1995 in 2005 je poučevala filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Trenutno je raziskovalka na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, uči pa tudi na univerziteti v Novi Gorici. Leta 1983 je diplomirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Oktobra 1988 je izstopila iz [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] z 32 intelektualci ob [[Proces proti četverici|Procesu proti četverici]]. Leta 1989 je bila soustanoviteljica ''Debatnega kluba 89'', ki je postal intelektualno jedro kasnejše stranke [[Liberalna demokracija Slovenije]]. Med letoma 1995 in 2005 je bila profesorica filozofije na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Je raziskovalka [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in predavateljica na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]]. Poročena je s slovenskim filozofom [[Rado Riha|Radom Riho]]. Predavala je na več univerzah v tujini, predvsem v Angliji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter v Franciji. Imela je tudi niz predavanj z naslovom "Le Réel dans la philosophie" na Collège international de Philosophie à Paris, v Maison des Sciences de l’Homme ter na Univerzi Charles-de-Gaulle-Lille 3. Njene teme proučevanja vključujejo etiko, politično teorijo in psihoanalizo. Obsežno je pisala med povezavami med pravnim sistemom, etiko in politiko. Pisala je tudi o filozofiji [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Ranci`erja]] in [[Giorgio Agamben|Giorgia Agambena]]. Med drugim se je ukvarjala tudi s politično teorijo [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]] in [[Hans Kelsen|Hansa Kelsena]]. Poleg tega pa je prevedla dela številnih filozofov, kot so na primer Sigmund Freud, Karl Marx, Ernesto Laclau, Chantal Mouffe, Jacques Lacan, Claude Lefort, Jean-François Lyotard idr. 18. marca 2014 je bila odlikovana s strani Francoskega veleposlaništva v Ljubljani z odlikovanjem vitez reda umetnosti in leposlovja. Odlikovanje je zahvala za prizadevanja Jelice Šumič Rihe pri širjenju francoske misli v Sloveniji. ==Dela== *''Realno v performativu'' (Ljubljana, 1988). *''Pravo in razsodna moč'' (Ljubljana, 1993, soavtor [[Rado Riha]]) *''Avtoriteta in argumentacija'' (Ljubljana, 1995). *''Totemske maske demokracije'' (Ljubljana, 1996). *''Singularité dans la psychanalyse, singularité de la psychanalyse'' (Pariz, 1998, soavtor [[Michel Deguy]]) *''Mutacije etike'' (Ljubljana, 2002) ===V tujini=== * ''Le pour tous face au réel'', skupaj z Radom Riho, College International de Philosophie, Pariz 2000-2001. * ''Est Deus in nobis'', predavanje na Maison des Sciences de l'Homme, Pariz 2002 . * ''Community for all'', plenarno predavanje na mednarodnem simpoziju "Indeterminate Communismus", Frankfurt, Nemčija, 2003. * ''Entre désir d'exister et désir d'éternité'', Université Charles de Gaulle-Lille 3, Pariz, Francija, 2003. * ''Politics of the not-all'', plenarno predavanje na mednarodnem srečanju "Politics, Psychoanalysis, Rhetoric", Boston, ZDA, 2005 . * ''Traduction, transmission'', predavanje v okviru mednarodnega projekta "Traduction et Exclusion. L'Europe, une communauté de traduction", (vodja projekta), Maison des Sciences de l'Homme, Collumbia University, Pariz, Francija, 2005. ==Viri== Jelica Šumič Riha. [Citirano 30.11.2016]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zalozba-sophia.si/avtor/jelica-sumic-riha. Odlikovanje Jelici Šumič Riha. [Citirano 31.1.2017]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ambafrance-si.org/Odlikovanje-Jelici-Sumic-Riha {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160804020651/http://www.ambafrance-si.org/Odlikovanje-Jelici-Sumic-Riha |date=2016-08-04 }}. Prof. dr. Jelica Šumič Riha. [Citirano 31.1.2017]. Dostopno na spletnem naslovu: http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jelica-%C5%A1umi%C4%8D-riha-sl#v. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šumič Riha, Jelica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Riha, Jelica Šumič]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Riha, Jelica Šumič]] jnknuemxrbe7jncw9sbfg7fgsdr97lt 0 430332 6752144 6353913 2026-09-17T15:45:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nina Ivanič Rep''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]]; *[[24. junij]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name="sigledal">{{Navedi splet|title=Nina Ivanič|url=https://sigledal.org/geslo/Nina_Ivani%C4%8D|website=Geslo|accessdate=2022-03-04|language=sl|archive-date=2022-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304190819/https://sigledal.org/geslo/Nina_Ivani%C4%8D|url-status=dead}}</ref> == Življenjepis == Nina Ivanič je študirala igro na [[AGRFT]], kjer je leta 1995 diplomirala.<ref name=sigledal/> Od leta 1996 je kot svobodna umetnica igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, ljubljanski Drami, [[MGL]], sodelovala pa tudi s [[Špas teater|Špas teatrom]] v Mengšu in pri zunaj-institucionalnih projektih.<ref>http://www.spasteater.si/nina-ivanic {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170228083030/http://www.spasteater.si/nina-ivanic |date=2017-02-28 }}, vpogled: 27. 2. 2017.</ref> Nastopala je v več [[TV-nadaljevanka]]h in [[film]]ih (''Klan'' in ''Dosje J. K.'', obe v režiji Antona Tomašiča, ''[[Peter in Petra]]'' v režiji Franca Arka, ''[[Outsider]]'' v režiji [[Andrej Košak|Andreja Košaka]], serija oddaj ''Lahkih nog naokrog'' na TVS, [[limonadnica|limonadnici]] [[Usodno vino]]<ref>http://www.imdb.com/name/nm0411969/</ref> idr.). Od 2007 je redno zaposlena v [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana|Gledališču za otroke in mlade Ljubljana]].<ref name=sigledal/> Igrala je tudi v seriji [[Reka ljubezni]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.onaplus.si/nova-priceska-za-novo-nadaljevanko|title=Reka ljubezni|date=7.9.2017|accessdate=7.9.2017|website=OnaPlus|publisher=|last=|first=}}</ref> zdaj pa v vlogi medicinske sestre Dragice igra v aktualni seriji [[Najini mostovi]]. == Zasebno življenje == Je poročena in mati dveh sinov, Luke in Mihe.<ref>{{Navedi splet|title=Odkrito.si|url=http://revijaavenija.si/clanek/zgodbe/55e98987a3326/fatalka-z-ljubkim-domom|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-03-04|language=sl|archive-date=2017-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170228125826/http://revijaavenija.si/clanek/zgodbe/55e98987a3326/fatalka-z-ljubkim-domom|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Ivanič v prometni nesreči: Sin je jokal|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nina-ivanic-v-prometni-nesreci-sin-je-jokal-251796|website=siol.net|accessdate=2022-03-04|language=sl}}</ref> Versko se opredeljuje kot [[Rimskokatoliška cerkev|katoličanka]].<ref>{{Navedi splet|title=Bog v gledališču? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/60-22-bog-v-gledaliscu|website=Bog v gledališču? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2024-12-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igralka Nina Ivanič Rep o izgorelosti in svoji veri {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/igralka-nina-ivanic-rep-o-izgorelosti-svoji-veri|website=Igralka Nina Ivanič Rep o izgorelosti in svoji veri {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2024-12-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Nagrade == * 2007 – [[zlata paličica]] za najboljšo žensko vlogo za vlogo Rilčice (''Trije prašičji prašički'', GOML) * 1994 – študentska [[Severjeva nagrada]] == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ivanič, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] jw6c0yjnnv5yz9d2zs8zuz7gc4aokkb 0 435349 6752071 6413838 2026-09-17T13:24:46Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|budget=[[ameriški dolar|$]]4.500.000|country={{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]|director=[[Jordan Peele]]|distributor=[[Universal Pictures]]|language=[[angleščina]]|music=[[Michael Abels]]|name=Zbeži!|producer={{Plainlist| * [[Sean McKittrick]] * [[Jason Blum]] * [[Edward H. Hamm Jr]] * Jordan Peele }}|starring={{Plainlist| * [[Daniel Kaluuya]] * [[Allison Williams]] * [[Bradley Whitford]] * [[Caleb Landry Jones]] * [[Stephen Root]] * [[Keith Stanfield]] * [[Catherine Keener]] }}|writer=Jordan Peele|released=[[23. januar]] [[2017]]|runtime=103 min.}} '''''Zbeži!''''' (izviren angleški naslov: ''Get Out'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2017, delo režiserja, producenta in scenarista Jordana Peela. V filmu igrajo [[Daniel Kaluuya]], [[Allison Williams]], [[Bradley Whitford]], [[Caleb Landry Jones]], [[Stephen Root]], [[LaKeith Stanfield]] in [[Catherine Keener]]. Zgodba spremlja temnopoltega Chrisa, ki pride na obisk k družini svoje belopolte partnerke. ''Zbeži!'' je bil premierno predvajan na [[Filmski festival Sundance|filmskem festivalu Sundance]] 23. januarja 2017, na spored v ameriških kinematografih pa je prišel 24. februarja 2017 v distribuciji [[Universal Pictures]]. Film je s proračunom 4.5 milijonov USD zaslužil več kot 251 milijonov USD po vsem svetu in prejel veliko pozitivnih odzivov kritik in občinstva. == Vsebina == Medtem ko govori s svojim dekletom po telefonu in hodi po predmestnih ulicah pozno ponoči, temnopoltega Andrea Haywortha ugrabi neznan napadalec. Nekaj mesece kasnejev temnopolti fotograf Chris Washington in njegova belopolta punca Rose Armitage odideta na obisk k njenim staršem, nevrologu Deanu in psihiatrinji Missy. Rose mu pove, da čeprav še ni imela temnopoltega fanta, ga bodo zagotovo dobro sprejeli. Tam starša in Rosin brat Jeremy lepo sprejmejo Chrisa, vendar njega zelo preseneti vedenje temnopoltega oskrbnika posestva Walterja in služkinje Georgine. Tisto noč Chris pripoveduje Missy o svoji mami, ki je umrla med [[Rop (kriminal)|ropom]], ko je bil on star le enajst let. Po pogovoru ga Missy [[Hipnoza|hipnotizira]], ga paralizira in njegovo zavest pošlje v prostor, ki ga imenuje »potlačeni prostor«. Chris se naslednje jutro zbudi v svoji postelji in je najprej prepričan, da je imel le nočno moro, vendar ugotovi, da ga je Missy zares hipnotizirala, saj je prenehal kaditi. Gosti prispejo na Armitagovo družinsko srečanje, kjer predvsem starejši belci z zanimanjem spoznavajo Chrisa. Tam spozna Logana Kinga, ki se mu zdi zelo znan, kljub temu, da se zelo čudno obnaša. Chris pokliče svojega najboljšega prijatelja, [[Varnostnik|varnostnika]] Rodneya »Roda« Williamsa in mu pove o svoji hipnozi ter o nenavadnem obnašanju tukajšnjih črncev. Kasneje skuša fotografirati Logana, vendar se vklopi bliskavica, zaradi katere Logan doživi napad, začne [[Krvavitev iz nosu|krvaveti iz nosu]] ter histerično kričati na Chrisa »Zbeži!«. Dean pojasni, da je Logan doživel [[epileptični napad]], vendar Chris ni prepričan. Chris in Ros odideta na sprehod, kjer Chris prepriča Rose, da odide z njim. Medtem Dean vodi skrivnostno [[Tombola|tombolo]] s Chrisovo sliko v ozadju, kjer slepi Jim Hudson osvoji glavno nagrado. Med pripravljanjem na odhod pošlje Chris Loganovo fotografijo Rodu, kateri ga prepozna kot Andrea Haywortha, ki je izginil pred nekaj meseci. Chris prav tako najde Rosine fotografije iz prejšnjih razmerij s črnci, skupaj z Walterjem in Georgino. Vztraja, da morata takoj oditi, vendar ga ona skupaj z družino zaustavi. Chris skuša pobegniti, vendar je nemočen zaradi Missyjine hipnoze. Roda zaskrbi, ker ne more več priklicati Chrisa, zato prijavi njegovo izginotje policistom, ki pa se le norčujejo iz njega. Chris se zbudi privezan na stol. Video mu razloži, da družina skuša doseči neke vrste nesmrtnost, tako da Dean presadi dele možganov iz svojih ostarelih prijateljev v mlade črnce, ki jih izbere Rose, Missy pa psihično pripravi. Jim Hudson želi uporabiti Chrisa kot zajedavec, da bi si tako lahko povrnil vid, medtem ko bo Chrisova zavest ostala v »potlačenem prostoru« do konca življenja. Ko Chris vpraša »Zakaj črnci?«, mu Jim odgovori, da so ti najprimernejši. Chris si v ušesa skrivoma vtakne polnilo iz stola, kar blokira hipnotični ukaz, ki bi ga spravil v nezavest. Preseneti Jeremya in ga udari po glavi, Deana zabode v vrat z jelenjimi rogovi in zažge operativno sobo, v kateri je Jim, že pripravljen na presaditev. Missy nato zabode Chrisa v roko, vendar jo on med prerivanjem ubije, nazadnje ubije še Jeremyja, ki je medtem prišel k sebi. Ko se Chris odpelje, Rose izjavi, da v Walterju in Georgini živita njena stara starša. Chris povozi Georgino in jo vzame v avto, saj se počuti krivega za mamino smrt. Georgina se zbudi in povzroči prometno nesrečo, v kateri tudi umre. Rose in Walter dohitita Chrisa, vendar Chris Walterja fotografira z bliskavico, kar osvobodi pravo Walterjevo osebnost. Walter ustreli Rose, nato pa ubije še sebe. Chris pride do še vedno žive Rose in jo prične daviti, vendar se ne more pripraviti do tega, da bi jo ubil. V tistem se pripelje policijski avto. Rose začne klicati na pomoč, v upanju da bo Chris spoznan kot napadalec, vendar se izkaže, da je prišel Rod s svojim službenim vozilom. Chris in Rod se odpeljeta, Rose pa podleže strelni rani. == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.getoutfilm.com/}} * {{IMDb title|5052448}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2017]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi Blumhouse Productions]] [[Kategorija:Filmi o hipnozi]] [[Kategorija:Filmi o parih]] [[Kategorija:Filmi o predmestju]] [[Kategorija:Filmi o fotografih]] [[Kategorija:Filmi o rasizmu]] [[Kategorija:Filmi o medrasni ljubezni]] [[Kategorija:Telesne grozljivke]] [[Kategorija:Filmi o prenosu zavesti]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] sqopiaqtnpkplfbrnksvo54lvn7mtwq 6752074 6752071 2026-09-17T13:25:24Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6752074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film|budget=[[ameriški dolar|$]]4.500.000|country={{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]|director=[[Jordan Peele]]|distributor=[[Universal Pictures]]|language=[[angleščina]]|music=[[Michael Abels]]|name=Zbeži!|producer={{Plainlist| * [[Sean McKittrick]] * [[Jason Blum]] * [[Edward H. Hamm Jr]] * Jordan Peele }}|starring={{Plainlist| * [[Daniel Kaluuya]] * [[Allison Williams]] * [[Bradley Whitford]] * [[Caleb Landry Jones]] * [[Stephen Root]] * [[Keith Stanfield]] * [[Catherine Keener]] }}|writer=Jordan Peele|released=[[23. januar]] [[2017]]|runtime=103 min.}} '''''Zbeži!''''' (izviren angleški naslov: ''Get Out'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2017, delo režiserja, producenta in scenarista Jordana Peela. V filmu igrajo [[Daniel Kaluuya]], [[Allison Williams]], [[Bradley Whitford]], [[Caleb Landry Jones]], [[Stephen Root]], [[LaKeith Stanfield]] in [[Catherine Keener]]. Zgodba spremlja temnopoltega Chrisa, ki pride na obisk k družini svoje belopolte partnerke. ''Zbeži!'' je bil premierno predvajan na [[Filmski festival Sundance|filmskem festivalu Sundance]] 23. januarja 2017, na spored v ameriških kinematografih pa je prišel 24. februarja 2017 v distribuciji [[Universal Pictures]]. Film je s proračunom 4.5 milijonov USD zaslužil več kot 251 milijonov USD po vsem svetu in prejel veliko pozitivnih odzivov kritik in občinstva. == Vsebina == Medtem ko govori s svojim dekletom po telefonu in hodi po predmestnih ulicah pozno ponoči, temnopoltega Andrea Haywortha ugrabi neznan napadalec. Nekaj mesece kasnejev temnopolti fotograf Chris Washington in njegova belopolta punca Rose Armitage odideta na obisk k njenim staršem, nevrologu Deanu in psihiatrinji Missy. Rose mu pove, da čeprav še ni imela temnopoltega fanta, ga bodo zagotovo dobro sprejeli. Tam starša in Rosin brat Jeremy lepo sprejmejo Chrisa, vendar njega zelo preseneti vedenje temnopoltega oskrbnika posestva Walterja in služkinje Georgine. Tisto noč Chris pripoveduje Missy o svoji mami, ki je umrla med [[Rop (kriminal)|ropom]], ko je bil on star le enajst let. Po pogovoru ga Missy [[Hipnoza|hipnotizira]], ga paralizira in njegovo zavest pošlje v prostor, ki ga imenuje »potlačeni prostor«. Chris se naslednje jutro zbudi v svoji postelji in je najprej prepričan, da je imel le nočno moro, vendar ugotovi, da ga je Missy zares hipnotizirala, saj je prenehal kaditi. Gosti prispejo na Armitagovo družinsko srečanje, kjer predvsem starejši belci z zanimanjem spoznavajo Chrisa. Tam spozna Logana Kinga, ki se mu zdi zelo znan, kljub temu, da se zelo čudno obnaša. Chris pokliče svojega najboljšega prijatelja, [[Varnostnik|varnostnika]] Rodneya »Roda« Williamsa in mu pove o svoji hipnozi ter o nenavadnem obnašanju tukajšnjih črncev. Kasneje skuša fotografirati Logana, vendar se vklopi bliskavica, zaradi katere Logan doživi napad, začne [[Krvavitev iz nosu|krvaveti iz nosu]] ter histerično kričati na Chrisa »Zbeži!«. Dean pojasni, da je Logan doživel [[epileptični napad]], vendar Chris ni prepričan. Chris in Ros odideta na sprehod, kjer Chris prepriča Rose, da odide z njim. Medtem Dean vodi skrivnostno [[Tombola|tombolo]] s Chrisovo sliko v ozadju, kjer slepi Jim Hudson osvoji glavno nagrado. Med pripravljanjem na odhod pošlje Chris Loganovo fotografijo Rodu, kateri ga prepozna kot Andrea Haywortha, ki je izginil pred nekaj meseci. Chris prav tako najde Rosine fotografije iz prejšnjih razmerij s črnci, skupaj z Walterjem in Georgino. Vztraja, da morata takoj oditi, vendar ga ona skupaj z družino zaustavi. Chris skuša pobegniti, vendar je nemočen zaradi Missyjine hipnoze. Roda zaskrbi, ker ne more več priklicati Chrisa, zato prijavi njegovo izginotje policistom, ki pa se le norčujejo iz njega. Chris se zbudi privezan na stol. Video mu razloži, da družina skuša doseči neke vrste nesmrtnost, tako da Dean presadi dele možganov iz svojih ostarelih prijateljev v mlade črnce, ki jih izbere Rose, Missy pa psihično pripravi. Jim Hudson želi uporabiti Chrisa kot zajedavec, da bi si tako lahko povrnil vid, medtem ko bo Chrisova zavest ostala v »potlačenem prostoru« do konca življenja. Ko Chris vpraša »Zakaj črnci?«, mu Jim odgovori, da so ti najprimernejši. Chris si v ušesa skrivoma vtakne polnilo iz stola, kar blokira hipnotični ukaz, ki bi ga spravil v nezavest. Preseneti Jeremya in ga udari po glavi, Deana zabode v vrat z jelenjimi rogovi in zažge operativno sobo, v kateri je Jim, že pripravljen na presaditev. Missy nato zabode Chrisa v roko, vendar jo on med prerivanjem ubije, nazadnje ubije še Jeremyja, ki je medtem prišel k sebi. Ko se Chris odpelje, Rose izjavi, da v Walterju in Georgini živita njena stara starša. Chris povozi Georgino in jo vzame v avto, saj se počuti krivega za mamino smrt. Georgina se zbudi in povzroči prometno nesrečo, v kateri tudi umre. Rose in Walter dohitita Chrisa, vendar Chris Walterja fotografira z bliskavico, kar osvobodi pravo Walterjevo osebnost. Walter ustreli Rose, nato pa ubije še sebe. Chris pride do še vedno žive Rose in jo prične daviti, vendar se ne more pripraviti do tega, da bi jo ubil. V tistem se pripelje policijski avto. Rose začne klicati na pomoč, v upanju da bo Chris spoznan kot napadalec, vendar se izkaže, da je prišel Rod s svojim službenim vozilom. Chris in Rod se odpeljeta, Rose pa podleže strelni rani. == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške grozljivke]] [[Kategorija:Filmi leta 2017]] [[Kategorija:Filmi Universal Studios]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi Blumhouse Productions]] [[Kategorija:Filmi o hipnozi]] [[Kategorija:Filmi o parih]] [[Kategorija:Filmi o predmestju]] [[Kategorija:Filmi o fotografih]] [[Kategorija:Filmi o rasizmu]] [[Kategorija:Filmi o medrasni ljubezni]] [[Kategorija:Telesne grozljivke]] [[Kategorija:Filmi o prenosu zavesti]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] c10oys4t2ykicytt95d8kyngr8mdqvw 0 435994 6752400 6747899 2026-09-18T09:59:58Z BuDi 13534 6752400 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Resničnostna oddaja|resničnostnih oddaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' == Resničnosti šovi v Sloveniji == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="background:#fafafa; font-size:90%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" cellspacing="0" cellpadding="3" border="1" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !Naslov !Sezona !Leto !TV kanal !Voditelji !Zmagovalec !Licenca |- | '''''Poglej me!<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mihatozon.net/ |title=Miha Tozon, direktor fotografije - uradna stran |accessdate=2017-08-04 |archive-date=2019-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190323205203/http://www.mihatozon.net/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190323205203/http://www.mihatozon.net/ |date=2019-03-23 }}</ref><ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=aepi_Cwb8QU Slovenija POGLEJ ME (Boris in Urška) 1 del]''. YouTube</ref>'''''<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=gmqtGZe4vN4 ''Slovenija POGLEJ ME (Boris in Urška) 2 del'']. YouTube</ref>|| 1. sezona || 1994 || TV Slovenija || Tina Tilen | / || izvirni format (avtor: Matej Kurent) |- | '''''Poglej me!'''''|| 2. sezona || 1995 || TV Slovenija || Tina Tilen | / || izvirni format (avtor: Matej Kurent) |- | '''''Zmenkarije'''''<ref>"Na zmenku s Srečkom Mehom". str. 33. Novi tednik NT&RC (13.05.1999), letnik 53, številka 19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-L2X4KMQO}}</ref>|| 1. sezona|| 1998 jesen || Kanal A || Srečko Meh<br />[[Karin Komljanec]]<br />[[Katarina Čas]]|| / || ''The Dating Game'', Columbia TriStar Television |- | '''''PopStars!'''''|| 1. sezona || 2002 pomlad || Kanal A || [[Branko Čakarmiš]]<BR />Nika Deu<BR />Natka Geržina<BR />Matej Gruden || [[Bepop]]|| ''Popstars'', TVNZ, Nova Zelandija |- | ''[[Bodi idol|'''Bodi idol''']]''|| 1. sezona || 2003 || Net TV || [[Stojan Auer]]|| Peter Januš || izvirni format |- | '''''PopStars!'''''|| 2. sezona || 2003 pomlad || Kanal A || Darinka Kladnik - Dada<BR />Robert Lebar<BR />[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]]|| Unique || ''Popstars'', TVNZ, Nova Zelandija |- | ''[[Bodi idol|'''Bodi idol''']]''|| 2. sezona || 2004 || Net TV || [[Rebeka Dremelj]]|| [[Nuška Drašček]]|| izvirni format |- | [[Bitka talentov (1. sezona)|'''''Bitka talentov''''']] || 1. sezona || 2004 || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Omar Naber]]|| izvirni format |- | '''''SuperNov@ Multi Talents'''''|| 1. sezona || 2004 pomlad || TV3 || [[Sašo Đukić]]<br />[[Igor Štamulak]]<br />[[Urška Čerče]]|| petje: Ksenija Podlesnik - Xenia <BR />igra: Mitja Bavdaž<BR />model: Katarina Jurković || izvirni format krovne družbe |- | [[Sanjski moški|'''''Sanjski moški''''']] || 1. sezona || 2004 jesen || POP TV || Robert Erjavec || Nataša Kirn || ''The Bachelor'', Warner Bros. TV |- | '''''Hočeš nočeš'''''|| 1. sezona || 2004 jesen || TV3 MTV (Prva TV) | |[[Sašo Đukić]]|| / || povzet format |- | '''''Leteči štart'''''|| 1. sezona || 2004 jesen || Prva TV || Špela Pregl<br />[[Igor Štamulak|Igor Štamulak - Miki]]|| / || ''Flying Start'', Absolutely independent, NL |- | '''''To sem jaz'''''|| 1. sezona || 2004 zima || TV3 MTV<ref>Makedonska nacionalna televizija MTV</ref> | Toni Mihajlovski Sanja Ristić Klemen Varl | Miroslav Todosovski || ''Toa sum jas'',<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=PsL9fZpqOvs ''Retro TV: MTV - Toa sum jas (Reality show) (2004)'']. YouTube</ref> Global Com & MRTV, Makedonija |- | '''''Leteči štart'''''|| 2. sezona || 2005 || Prva TV || Špela Pregl<br />[[Rebeka Dremelj]]<br />[[Igor Štamulak]]|| / || ''Flying Start'', Absolutely independent, NL |- | [[Bitka talentov (2. sezona)|'''''Bitka talentov''''']] || 2. sezona || 2005 || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Nina Pušlar]]|| izvirni format |- | [[Sanjska ženska|'''''Sanjska ženska''''']] || 1. sezona || 2005 pomlad || POP TV || Robert Erjavec|| Andrej Štupica <br />Gregor Cimermančič || ''The Bachelorette'', Warner Bros. TV |- | [[Bar (TV-oddaja)|'''''Bar''''']] || 1. sezona || 2005 pomlad || POP TV || [[Sebastjan Kepic]]|| Andrej Lavrič || ''Baren'', Strix, Švedska |- | [[Bitka talentov (3. sezona)|'''''Bitka talentov''''']] || 3. sezona || 2006 || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Eva Černe]]|| izvirni format |- | [[Bar (TV-oddaja)|'''''Bar''''']] || 2. sezona || 2006 pomlad || POP TV || [[Sebastjan Kepic]]|| Emil Širić || ''Baren'', Strix, Švedska |- | '''''Dirka!'''''|| 1. sezona || 2006 pomlad || Kanal A || Maja Rejec<br />[[Dani Bavec]]|| Klemen Grašič || izviren format po ideji ''Dunlop Race Academy'' |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 1. sezona || 2006 pomlad || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Peter Poles]] Tina Jarc Šifrar | izvirni format, povzet po ideji BBC |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 2. sezona || 2006 jesen || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| Marko Vozelj Maja Pucelj | izvirni format, povzet po ideji BBC |- | [[Sanjska ženska|'''''Sanjska ženska''''']] || 2. sezona || 2006 pomlad || POP TV || Robert Erjavec || Adel Djutovič || ''The Bachelorette'', Warner Bros. TV |- | '''''Brez strehe nad glavo'''''|| 1. sezona || 2007 || TV Paprika || [[Rebeka Dremelj]]|| / || izvirni format |- | [[Big Brother Slovenija (1. sezona)|'''''Big Brother''''']] || 1. sezona || 2007 pomlad || Kanal A || [[Nina Osenar]]|| Andrej Novak || ''Big Brother'', Endemol |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 3. sezona || 2007 pomlad || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Tanja Žagar]] Matevž Ogorelec | izvirni format, povzet po ideji BBC |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'''''|| 1. sezona || 2007 jesen || POP TV || [[Špela Močnik]]<BR>Mama Manka ([[Sašo Đukić]]) (komentatorka na spletni strani) || Daša Hliš || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 4. sezona || 2007 jesen || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| Dejan Pevčevič Maja Pucelj || izvirni format, povzet po ideji BBC |- | [[Zvezde pojejo|'''''Zvezde pojejo''''']] || 1. sezona || 2008 || TV Slovenija || [[Peter Poles]] [[Anja Rupel]] | [[Jure Sešek]] [[Nuška Drašček]] || MTV Mastiff, Švedska |- | [[Big Brother Slovenija (2. sezona)|'''''Big Brother''''']] || 2. sezona || 2008 pomlad || Kanal A || [[Nina Osenar]]<br />Matej Grm - Gusti || Naske Mehić || ''Big Brother'', Endemol |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'''''|| 2. sezona || 2008 jesen || POP TV || [[Špela Močnik]]<BR>Mama Manka ([[Sašo Đukić]]) (komentatorka na spletni strani)|| Cirila Jeršin || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''[[Trenutek resnice]]'''''|| 1. sezona || 2009 pomlad || TV3 || [[Jonas Žnidaršič]]|| / || ''Nada más que la verdad'',Lighthearted Ent., Kolumbija |- | '''''Nova zvezda si ti'''''|| 1. sezona || 2009 pomlad || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| Mateja Knaus || izvirni format |- | '''''Kdo je kuhar?'''''|| 1. sezona || 2009 jesen || TV3 || [[Mojca Funkl]]|| / || ''Come Dine with Me'', ITV Studios, VB |- | '''''Med dvema zboroma'''''|| 1. sezona || 2009 pomlad || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| MePZ Svoboda Šoštanj || izvirni format |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija Slavnih)'''''|| 3. sezona || 2009 jesen || POP TV || [[Anja Križnik Tomažin]]|| Goran Breščanski || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''SuperModel Slovenije'''''|| 1. sezona || 2009 jesen || Kanal A || Danaja Vegelj || Tadeja Ogrizek || izvirni format |- | '''''Survivor'''''|| 1. sezona || 2009 jesen || TV3 <br />Prva Srpska TV || [[Ula Furlan]] <br />Andrija Milošević || Aleksandar Krajišnik || ''Expedition Robinson'', Strix, Švedska |- | '''''Med dvema zboroma'''''|| 2. sezona || 2009 jesen || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| MePZ Šmartno ob Paki || izvirni format |- | '''''Leteči start'''''|| || 2010 || TV Pink SI || Mišo Stevanović<br />Danijela Alandžak || / || ''Flying Start'', Absolutely independent, NL |- | [[Slovenija ima talent (1. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezona]] || 2010 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]] [[Vid Valič]] | [[Lina Kuduzović]]|| ''Got Talent'', FremantleMedia |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 5. sezona || 2010 pomlad || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| [[Alenka Tetičkovič]]<br />[[Miha Vodičar]]|| izvirni format, povzet po ideji BBC |- | '''''[[Trenutek resnice]]'''''|| 2. sezona || 2010 pomlad || TV3 || [[Jonas Žnidaršič]]|| / || ''Nada más que la verdad'',Lighthearted Ent., Kolumbija |- | '''''Postani Hitova Jackica <br />(Postani voditeljica Hitove budilke)'''''|| 1. sezona || 2010 jesen || Radio Hit<br />in TV Pika || Robert Pečnik - Pečo || Jerica Zupan || izvirni format |- | '''''Slovenski TopModel'''''|| 1. sezona || 2010 jesen || TV3 || [[Nuša Šenk]]|| Maja Fučak || ''America's Next Top Model'', Warner Bros |- | '''''SuperModel Slovenije'''''|| 2. sezona || 2010 jesen || POP Brio || Danaja Vegelj || Anela Šabanagić || izvirni format |- | [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 6. sezona || 2010 jesen || TV Slovenija || [[Mario Galunič]]|| Tomaž Mihelič Špela Kralj | izvirni format, povzet po ideji BBC |- | '''''Riba na oko'''''|| 1. sezona || 2011 || TV3 || Danilo Ivanuša || / || ''Fish on the Cake'', Red Arrow int. |- | '''''Riba na oko'''''|| 2. sezona || 2011 || TV3 || Danilo Ivanuša || / || ''Fish on the Cake'', Red Arrow int. |- | '''''Slovenski dvor'''''|| 1. sezona<ref>Šov je bil zaradi slabe gledanosti predčasno končan.</ref>|| 2011 pomlad || TV Pink SI || [[Lucija Gubenšek]]|| Sandi Kojić - Alexio || izvirni format krovne družbe |- | [[Slovenija ima talent (2. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (2. sezona)|2. sezona]] || 2011 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]] [[Vid Valič]] |[[Julija Kramar]]||''Got Talent'', FremantleMedia |- | [[Big Brother Slavnih|'''''Big Brother Slavnih''''']] || 1. sezona || 2011 jesen || POP TV || [[Nina Osenar]]|| Jože Činč || ''Big Brother'', Endemol |- | '''''Ljubezen na seniku'''''|| 1. sezona || 2011 jesen || TV3 || [[Saša Lendero]]|| Erika Smolak || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija išče lastnika)'''''|| [[Kmetija išče lastnika|4. sezona]]|| 2011 jesen || POP TV || [[Lili Žagar]]|| Matej Drečnik || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Misija Evrovizija|'''''Misija Evrovizija''''']] || 1. sezona || 2011 jesen || TV Slovenija || [[Maja Keuc]] <br />[[Klemen Slakonja]]|| [[Eva Boto]]|| ''Operación Triunfo'', TVE, Španija |- | '''''Agencija Milano'''''|| 1. sezona || 2012 || TV3 Medias || [[Ivana Šundov]]|| Jelena Ostojić<br />in Nejc Skale || izvirni format |- | '''''Gospodinje pojejo'''''|| 1. sezona || 2012 || Golica TV || [[Robert Roškar]]<br />[[Rebeka Dremelj]]<br />[[Špela Grošelj]]<br />[[Aleš Čadež]]<br />Mama Manka ([[Sašo Đukić]]) || Agnes Kumlanc || izvirni format |- | '''''Dober posel'''''|| 1. sezona || 2012 pomlad || Planet TV || Borut Godec || / || ''Dragons' Den'', Sony Pictures TV |- | [[X Factor Slovenija|'''''X-Factor''''']] || 1. sezona || 2012 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]] [[Vid Valič]] | [[Demetra Malalan]]|| ''The X Factor'', FremantleMedia |- | [[Gostilna išče šefa|'''''Gostilna išče šefa''''']] || 1. sezona || 2012 jesen || POP TV || [[Lili Žagar]]|| Andrej Murko || izvirni format |- | '''''Paradise Hotel'''''|| 1. sezona || 2012 jesen || Planet TV || [[Maja Martina Merljak]]|| Sara Tahirović<BR />Deni Sebastian Eferl || ''Paradise Hotel'', Passion Distribution |- | [[Slovenija ima talent (3. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (3. sezona)|3. sezona]] || 2013 pomlad || POP TV || [[Jože Robežnik]]<br />[[Matej Puc]]|| [[Alja Krušič]]|| ''Got Talent'', FremantleMedia |- | '''''Misija: Je mogoče!'''''|| 1. sezona || 2013 pomlad || Planet TV || Neža Pergar<BR />Miloš Vujačič<BR />Jana Koteska || / || izvirni format |- | '''''Pozor, priden pes!'''''|| 1. sezona || 2013 pomlad || POP TV || Jure Pribičevič<br />David Pogačnik || / || |- | [[Gostilna išče šefa|'''''Gostilna išče šefa''''']] || 2. sezona || 2013 jesen || POP TV || [[Lili Žagar]]|| Tomaž Škvarč Lisjak || izvirni format |- | '''''Ljubezen na deželi'''''|| 1. sezona || 2013 jesen || Planet TV || [[Saša Lendero]]|| Katja Mekiš || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''Pozor, priden pes!'''''|| 2. sezona || 2013 jesen || POP TV || Jure Pribičevič<br />David Pogačnik || / || |- | '''''TOP4'''''|| 1. sezona || 2013 jesen || Kanal A || [[Tjaša Kokalj]]|| Nastja Hercog Monika Šedivy<BR />Olga Burlachenko Ana Plešec | izvirni format |- | '''''Sladko življenje'''''|| 1. sezona || 2014 || Planet TV || / || / || ''Sweet Life'', Paprika Latino |- | '''''Naša generacija'''''|| 1. sezona || 2014 || Planet TV || Janez Ivan Lotrič || Kim Gomilšek || izvirni format |- | '''''Razred talentov'''''|| 1. sezona || 2014 || Planet TV || Azra Selimanović || Aida Perko Praner || ''Master Class'', Keshet int., Izrael |- | [[Znan obraz ima svoj glas (1. sezona)|'''''Znan obraz ima svoj glas''''']] || 1. sezona || 2014 pomlad || POP TV || [[Denis Avdić]]|| [[Tomaž Klepač]]|| ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | [[Slovenija ima talent (4. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (4. sezona)|4. sezona]] || 2014 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]] [[Vid Valič]] | [[Jana Šušteršič]] || ''Got Talent'', FremantleMedia |- | [[Gostilna išče šefa|'''''Gostilna išče šefa''''']] || 3. sezona || 2014 jesen || POP TV || [[Lili Žagar]]|| Valerio Lutman || izvirni format |- | '''''Bognedaj, da bi crknu televizor'''''|| 1. sezona || 2014 jesen || Planet TV || [[Sabina Kogovšek]]|| / || ''Gogglebox'', Studio Lambert., All 3 Media |- | '''''TOP4'''''|| 2. sezona || 2014 jesen || Kanal A || [[Tjaša Kokalj]]|| Lejla Bratić (absolutna zmagovalka) Aleksandra Blagojević<BR />Nastasja Prihoda Andreja Zorin | izvirni format |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija: Nov začetek)'''''|| [[Kmetija: Nov začetek|5. sezona]]|| 2014 jesen || Planet TV || [[Saša Lendero]]|| Denis Toplak || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''Zmenek na slepo'''''|| 1. sezona || 2014 zima || Planet TV || [[Jasna Kuljaj]]|| / || ''Daten in het Donker'', Talpa, NL |- | '''''Bognedaj, da bi crknu televizor'''''|| 2. sezona || 2015 pomlad || Planet TV || [[Sabina Kogovšek]]|| / || ''Gogglebox'', Studio Lambert., All 3 Media |- | '''''[[Bar (TV-oddaja)|Bar]]'''''|| 3. sezona || 2015 pomlad || Planet TV || [[Sebastjan Kepic]]|| Črt Banko || ''Baren'', Strix, Švedska |- | '''''Dan najlepših sanj'''''|| 1. sezona || 2015 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]]|| / || izvirni format |- |'''Moj dragi zmore''' |5. sezona |2015 pomlad |Planet TV |Lili Žagar Marko Potrč |/ |izvirni format |- | [[Znan obraz ima svoj glas (2. sezona)|'''''Znan obraz ima svoj glas''''']] || 2. sezona || 2015 pomlad || POP TV || [[Denis Avdić]]|| [[Klemen Bunderla]]|| ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | [[Big Brother Slovenija (3. sezona)|'''''Big Brother''''']] || 3. sezona || 2015 pomlad || Kanal A || [[Ana Maria Mitič]]|| Pia Filipčič || ''Big Brother'', Endemol |- | '''''Popolna poroka'''''|| 1. sezona || 2015 pomlad || POP TV || [[Boštjan Romih]]|| Jana Hrnčič Jure Part | izvirni format |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 1. sezona || 2015 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Alma Rekić]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Sašo Miljuševič || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija: Nov začetek 2015)'''''|| 6. sezona || 2015 jesen|| Planet TV || [[Saša Lendero]]|| Fahrudin Čaušević - Faki || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Slovenija ima talent (5. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (5. sezona)|5. sezona]] || 2015 jesen || POP TV || [[Peter Poles]] [[Vid Valič]] |Jernej Kozan||''Got Talent'', FremantleMedia |- | [[Gostilna išče šefa|'''''Gostilna išče šefa''''']] || 4. sezona || 2015 jesen || POP TV || [[Boštjan Romih]]|| Tomaš Javurek || izvirni format |- | '''''Bognedaj, da bi crknu televizor'''''|| 3. sezona || 2015 jesen || Planet TV || [[Sabina Kogovšek]]|| / || ''Gogglebox'', Studio Lambert., All 3 Media |- | '''''TOP4'''''|| 3. sezona || 2015 jesen || Kanal A || [[Tjaša Kokalj]]|| Tjaša Deu || izvirni format |- | [[Big Brother Slovenija|'''''Big Brother''''']] || 4. sezona || 2016 pomlad || Kanal A || Manja Plešnar || Mirela Lapanović || ''Big Brother'', Endemol |- | '''''Bilo je nekoč'''''|| 1. sezona || 2016 pomlad || Planet TV || [[Lili Žagar]]|| Niki Pagon || ''Anno'', Strix, Švedska |- | '''''Bitka parov'''''|| 1. sezona || 2016 pomlad || POP tv || [[Klemen Bučan]]|| Bojana in Tihomir Marciuš || ''Power Coulpe'', Dori Media, Abot Hameiri |- | '''''Dan najlepših sanj'''''|| 2. sezona || 2016 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]]|| / || izvirni format |- | [[Znan obraz ima svoj glas (3. sezona)|'''''Znan obraz ima svoj glas''''']] || 3. sezona || 2016 pomlad || POP TV || [[Denis Avdić]]|| [[Tilen Artač]]|| ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 2. sezona || 2016 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Alma Rekić]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Darko Klemen || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''Moja mama kuha bolje!'''''|| 1. sezona || 2016 pomlad || POP TV || Jan Bučar || več zmagovalcev || ''Mi madre cocina mejor que la tuya'', FremantleMedia |- |'''''Glej, kdo kuha'''''|| 1. sezona || 2016 pomlad || Planet TV || [[Katarina Mala]]|| več zmagovalcev || CUT Production |- | '''''Bognedaj, da bi crknu televizor'''''|| 4. sezona || 2016 pomlad || Planet TV || [[Sabina Kogovšek]]|| / || ''Gogglebox'', Studio Lambert., All 3 Media |- | '''''Survivor Slovenija: Filipini'''''|| 2. sezona || 2016 jesen || POP TV || [[Miran Stanovnik]]|| Alen Perklič || ''Expedition Robinson'', Strix, Švedska |- | [[Slovenija ima talent (6. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6. sezona]] || 2016 jesen || POP TV || [[Vid Valič]]<BR />[[Domen Valič]]|| WildArt || ''Got Talent'', FremantleMedia |- | '''''Dan najlepših sanj'''''|| 3. sezona || 2016 jesen || POP TV || [[Peter Poles]]|| / || izvirni format |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija: Nov začetek 2016)'''''|| 7. sezona || 2016 jesen|| Planet TV || [[Jasna Kuljaj]]|| Adriana Košenina || ''Farmen'', Strix, Švedska |- |'''''Glej, kdo kuha'''''|| 2. sezona || 2016 jesen || Planet TV || [[Katarina Mala]]|| več zmagovalcev || CUT Production |- | '''''Glasbeni skavt'''''|| 1. sezona || 2016 jesen || Golica TV || [[Rebeka Dremelj]]|| Ansambli Murni || izvirni format |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 1. sezona || 2017 pomlad || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| Miran Šinkovec<br />Marina Petrič || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''[[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]]'''''<ref>{{Navedi splet|title=Nadija Bičkova se vrača na plesni parket. Z Miho Vodičarjem ali med Zvezde plešejo?|url=https://www.paradaplesa.si/na-spici/nadija-bickova-se-vraca-na-plesni-parket-z-miho-vodicarjem-ali-med-zvezde-plesejo/|accessdate=|language=sl-SI|date=6. september 2016|website=Parada plesa}}</ref>|| 1. sezona || 2017 pomlad || POP TV || [[Tara Zupančič]]<BR />[[Peter Poles]]|| [[Dejan Vunjak]]<br />Tadeja Pavlič || ''Strictly Come Dancing'', BBC Worldwide |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 3. sezona || 2017 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Alma Rekić]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Sara Rutar || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''Zlati rezzz'''''|| 1. sezona || 2017 pomlad || TV3 Medias || Nataša Naneva<BR />Sanja Karasman || Nesana Arnaut || Subrina international |- | '''''The Biggest Loser Slovenija'''''|| 1. sezona || 2017 jesen || Planet TV || [[Špela Grošelj]]|| Bojan Papež || ''The Biggest Loser'', Endemol Shine |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2017)'''''<ref>{{Navedi splet|title=V taki revščini bodo živeli kandidati POP TV|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/to-je-nova-kmetija-pop-tv-294684|website=zurnal24.si|accessdate=|language=sl|date=31. julij 2017}}</ref>|| 8. sezona || 2017 jesen || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| Milena Žižek || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Znan obraz ima svoj glas (4. sezona)|'''''Znan obraz ima svoj glas''''']] || 4. sezona || 2017 jesen || POP TV || [[Denis Avdić]]|| [[Luka Sešek]]|| ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | '''''Dan najlepših sanj'''''|| 4. sezona || 2017 jesen || POP TV || [[Peter Poles]]|| / || izvirni format |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 4. sezona || 2018 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Bine Volčič]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Jaka Mankoč || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | [[Zvezde plešejo (POP TV)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 2. sezona || 2018 pomlad || POP TV || [[Tara Zupančič]]<BR />[[Peter Poles]]|| [[Natalija Gros]]<br>Miha Perat | ''Strictly Come Dancing'', BBC Worldwide |- | '''''Delovna akcija'''''|| 1. sezona || 2018 pomlad || POP TV || Ana Praznik || / || / |- | [[Nova zvezda Slovenije|'''''Nova zvezda Slovenije''''']] || 1. sezona || 2018 pomlad || Planet TV || [[Klemen Bunderla]]||Viviana Kukar|| / |- | '''''Projekt diva'''''|| 1. sezona || 2018 pomlad || Planet TV || [[Lucija Gubenšek]]|| / || / |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 2. sezona || 2018 pomlad || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| / || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''The Biggest Loser Slovenija'''''|| 2. sezona || 2018 pomlad || Planet TV || [[Marko Potrč]]|| Klara Hrovat Vidmar || ''The Biggest Loser'', Endemol Shine |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2018)'''''|| 9. sezona || 2018 jesen || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| Franko Bajc || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''[[Bar (TV-oddaja)|Bar]]'''''|| 4. sezona || 2018 jesen || Planet TV || [[Jasna Kuljaj]]<BR />[[Domen Kumer]]|| Sandi Jug || ''Baren'', Strix, Švedska |- | '''''Dan najlepših sanj'''''|| 5. sezona || 2018 jesen || POP TV || [[Peter Poles]]|| / || izvirni format |- | '''''Delovna akcija'''''|| 2. sezona || 2018 jesen || POP TV || Ana Praznik || / || / |- | [[Slovenija ima talent (7. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']] || [[Slovenija ima talent (7. sezona)|7. sezona]] || 2018 jesen || POP TV || [[Domen Valič]] <BR />[[Sašo Stare]]|| Tjaša Dobravec || ''Got Talent'', FremantleMedia |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 3. sezona || 2019 pomlad || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| / || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''The Biggest Loser Slovenija'''''|| 3. sezona || 2019 pomlad || Planet TV || [[Saša Lendero]]|| Cristian Baranašić || ''The Biggest Loser'', Endemol Shine |- | [[Zvezde plešejo (POP TV)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 3. sezona || 2019 pomlad || POP TV || [[Tara Zupančič]]<BR />[[Peter Poles]]|| [[Tanja Žagar]]<br>Arnej Ivkovič | ''Strictly Come Dancing'', BBC Worldwide |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 5. sezona || 2019 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Bine Volčič]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Anže Kuplenik || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''Mali šef Slovenije'''''|| 1. sezona || 2019 pomlad || POP TV || [[Sašo Stare]]|| Žak in Lan Verko || / |- | '''''Fittest Family<ref>Najavljeni naslov oddaje: ''Nepremagljivi''</ref>'''''|| 1. sezona || 2019 pomlad || Planet TV<BR>in RTL Televizija || [[Marko Potrč]] <br />Doris Pinčić Rogoznica || družina Švec || ''Ireland’s Fittest Family'', Animo TV |- | '''''Menjamo ženi'''''|| 1. sezona || 2019 pomlad || Planet TV || / || / || ''Wife Swap'', Banijay Group |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2019)'''''|| 10. sezona || 2019 jesen || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| Jan in Tilen Klobasa || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)|'''''Znan obraz ima svoj glas''''']] || 5. sezona || 2019 jesen || POP TV || [[Denis Avdić]]|| [[Eva Boto]]|| ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | '''''Zapleši v ljubezen'''''|| 1. sezona || 2019 jesen || Planet TV || [[Jagoda Batagelj|Jagoda]] in [[Jurij Batagelj]]|| / || ''Flirty Dancing'', Second Star Productions |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 4. sezona || 2019 jesen || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| / || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | [[Zvezde plešejo (POP TV)|'''''Zvezde plešejo''''']] || 4. sezona || 2020 pomlad || POP TV || [[Tara Zupančič]]<BR />[[Peter Poles]]|| '''odpovedana po prvi oddaji'''<ref>{{Navedi splet|title=Zvezde ne bodo več plesale. POP TV odpovedal šov Zvezde plešejo!|url=https://www.paradaplesa.si/ritem-izjav/zvezde-ne-bodo-vec-plesale-pop-tv-odpovedal-sov-zvezde-plesejo/|accessdate=|language=sl-SI|date=13. marec 2020|website=Parada plesa}}</ref> | ''Strictly Come Dancing'', BBC Worldwide |- | '''''Preživetje v divjini'''''|| 1. sezona || 2020 pomlad || Planet TV || Brane T. Červek || / || izvirni format |- | '''''Mali šef Slovenije'''''|| 2. sezona || 2020 pomlad || POP TV || [[Sašo Stare]]|| Nik Olaj Nika Zorič | / |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 6. sezona || 2020 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Bine Volčič]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Žan Milosavljević || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''Delovna akcija'''''|| 3. sezona || 2020 pomlad || POP TV || Ana Praznik || / || / |- | '''''Gasilci'''''|| 1. sezona || 2020 jesen || Planet TV || [[Marko Potrč]] Eva Cimbola | PGD Dragatuš || / |- | '''''Preživetje v divjini (Brodolom)'''''|| 2. sezona || 2020 jesen || Planet TV || Brane T. Červek || / || izvirni format |- | '''''Delovna akcija'''''|| 4. sezona || 2021 pomlad || POP TV || Ana Praznik || / || / |- | [[Kdo si ti? Zvezde pod masko|'''''Kdo si ti? Zvezde pod masko''''']]|| 1. sezona || 2021 pomlad || Planet TV || [[Klemen Slakonja]]|| / || ''Mysteries In The Spotlight'', Antena 1, Romunija<BR>''Nicsak, ki vagyok? – a rejtélyek színpada'', M2, Madžarska |- | [[MasterChef Slovenija|'''''MasterChef Slovenija''''']] || 7. sezona || 2021 pomlad || POP TV || [[Luka Jezeršek]]<BR />[[Bine Volčič]]<BR />[[Karim Merdjadi]]|| Bruno Šulman || ''MasterChef'', BBC in Shine International |- | '''''Mali šef Slovenije'''''|| 3. sezona || 2021 pomlad || POP TV || [[Sašo Stare]]|| Janez Zibelnik<br>Žan Kern | izvirni format |- | [[Sanjski moški|'''''Sanjski moški''''']]|| 2. sezona || 2021 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]]|| Anja Širovnik || ''The Bachelor'', Warner Bros. TV |- | '''''Exatlon Slovenija'''''|| 1. sezona || 2021 jesen || Planet TV || [[Miran Ališič]]<BR />[[Tina Gaber]]|| [[Marjanca Polutnik]]<BR />[[Franko Bajc]] || ''Exathlon'', Acun Medya Global |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 5. sezona || 2021 jesen || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| / || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2021)'''''|| 11. sezona || 2021 jesen || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| Tilen Brglez || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | [[Slovenija ima talent (8. sezona)|'''''Slovenija ima talent''''']]|| [[Slovenija ima talent (8. sezona)|8. sezona]]|| 2021 jesen || POP TV || [[Peter Poles]]<BR />[[Sašo Stare]]|| Tajda Korče || ''Got Talent'', FremantleMedia |- | '''''The Real Housewives Slovenija: Vražje dame'''''|| 1. sezona || 2021 jesen || Planet TV || / || / || ''The Real Housewives'', NBCUniversal |- | '''''Ljubezen po domače'''''|| 6. sezona || 2022 zima || POP TV || [[Tanja Postružnik Koren]]|| / || ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''[[Poroka na prvi pogled (Slovenija)|Poroka na prvi pogled]]'''''|| [[Poroka na prvi pogled (1. slovenska sezona)|1. sezona]]|| 2022 pomlad || Planet TV || Timotej Strnad<BR />Eva Ostrouška<BR />Milena Pleško|| / || ''Gift Ved Første Blik'', Snowman Productions |- |'''''[[MasterChef Slovenija]]''''' |8. sezona |2022 pomlad |POP TV |Luka Jezeršek Bine Volčič Karim Merdjadi |Luka Novak |MasterChef, BBC in Shine International |- | '''''[[Znan obraz ima svoj glas]]'''''|| [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezona]]|| 2022 pomlad || POP TV || [[Peter Poles]]<BR />[[Sašo Stare]] || [[BQL]] || ''Your Face Sounds Familiar'', Endemol |- | '''''Mali šef Slovenije'''''|| 4. sezona || 2022 pomlad || POP TV || [[Sašo Stare]]|| Alex Bratuša<br>Tim Katan || / |- | [[Sanjski moški|'''''Sanjski moški''''']] || 3. sezona || 2022 jesen || POP TV || [[Nejc Šmit]] || Kristina Miler || ''The Bachelor'', Warner Bros. TV |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2022)'''''|| 12. sezona || 2022 jesen || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| Tom Zupan || ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''Exatlon Slovenija 2022'''''|| 2. sezona || 2022 jesen || Planet TV || [[Jure Košir]]<br>Igor Mikić || Katolina Siročič<br>Marko Špiler | ''Exathlon'', Acun Medya Global |- | '''''[[Poroka na prvi pogled (2. slovenska sezona)|Poroka na prvi pogled]]'''''|| [[Poroka na prvi pogled (2. slovenska sezona)|2. sezona]]|| 2023 || Planet TV || Timotej Strnad<BR />Barbara Sarić<BR />Alja Fabjan|| / || ''Gift Ved Første Blik'', Snowman Productions |- | '''''Mali šef Slovenije''''' | 5. sezona | 2023 pomlad | POP TV | [[Sašo Stare]] | Matic Marentič<br>Patrik Bremec | / |- |'''''[[MasterChef Slovenija]]''''' |9. sezona |2023 pomlad |POP TV |Luka Jezeršek<br>Bine Volčič<br>Karim Merdjadi |Zala Pungeršič |MasterChef, BBC in<br>Shine International |- | '''''Delovna akcija''''' | 6. sezona | 2023 pomlad | POP TV | Ana Praznik | / | / |- | '''''Super par'''''|| 1. sezona|| 2023 pomlad || POP TV || [[Srđan Milovanović]] || Indira Ekić in Matic Kolenc || / |- | '''''[[Riba, raca, rak]]'''''|| 1. sezona || 2023 pomlad || Planet TV || [[Klemen Bunderla]]<br>Darja Končarevič || / || / |- | '''''[[Slovenija ima talent]]''''' |9. sezona |2023 jesen |POP TV |Peter Poles <br>Sašo Stare |Domen Kljun |Got Talent, FremantleMedia |- |'''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija X)''''' |13. sezona |2023 jesen |POP TV |Natalija Bratkovič |Žan Simonič |Farmen, Strix, Švedska |- | '''''Večerja za 5: Na deželi''''' | 1. sezona | 2023 jesen | Planet TV | / | / | Večera za 5: Na selu (RTL) |- | '''''Delovna akcija''''' | 7. sezona | 2024 pomlad | POP TV | Ana Praznik | / | / |- | '''''Večerja za 5: Na deželi''''' | 2. sezona | 2024 pomlad | Planet TV | / | / | Večera za 5: Na selu (RTL) |- | '''''[[Poroka na prvi pogled (Slovenija)|Poroka na prvi pogled]]''''' | 3. sezona | 2024 pomlad | Planet TV | Timotej Strnad<br>Sonja Javornik<br>Špela Gornik | / | ''Gift Ved Første Blik'', Snowman Productions |- | '''''[[MasterChef Slovenija]]''''' | 10. sezona | 2024 pomlad | POP TV | Luka Jezeršek<br>Mojmir Šiftar<br>Karim Merdjadi | Luka Pangos | MasterChef, BBC in<br>Shine International |- | '''''Mali šef Slovenije''''' | 6. sezona | 2024 pomlad | POP TV | [[Sašo Stare]] | Julija Recko<br>Jakob Kodrič | / |- | '''''[[Riba, raca, rak]]''''' | 2. sezona | 2024 jesen | Planet TV | [[Klemen Bunderla]]<br>Darja Končarevič | / | / |- |'''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2024)''''' |14. sezona |2024 jesen |POP TV |Natalija Bratkovič |Tim Novak |Farmen, Strix, Švedska |- | '''''Življenje na tehtnici<br><small>(The Biggest Loser Slovenija)</small>''''' | 4. sezona | 2024 jesen | Planet TV | [[Klemen Bučan]] | Anže Javšovec | ''The Biggest Loser'', Endemol Shine |- | '''''[[Slovenija ima talent]]''''' | 10. sezona | 2024 jesen | POP TV | Peter Poles<br>Sašo Stare | Edvard in Frida Kaloh | Got Talent, FremantleMedia |- | '''''Moj dragi zmore''''' | 6. sezona | 2025 pomlad | Planet TV | Nina Osenar Kotrenc<br>Miha Brajnik | / | izvirni format |- | '''''Delovna akcija''''' | 8. sezona | 2025 pomlad | POP TV | Ana Praznik | / | / |- | '''''[[Riba, raca, rak]]''''' | 3. sezona | 2025 pomlad | Planet TV | [[Klemen Bunderla]]<br>Darja Končarevič | / | / |- | '''''[[MasterChef Slovenija]]''''' | 11. sezona | 2025 pomlad | POP TV | Luka Jezeršek<br>Mojmir Šiftar<br>Karim Merdjadi | Michaela Koplova | MasterChef, BBC in Shine International |- | '''''Ljubezen po domače''''' | 7. sezona | 2025 jesen | POP TV | Tanja Postružnik Koren | / | ''Farmer Wants a Wife'', FremantleMedia<BR />''Princess Wanted'', Paprika Latino |- | '''''[[Poroka na prvi pogled (Slovenija)|Poroka na prvi pogled]]''''' | 4. sezona | 2025 jesen | Planet TV | [[Saša Einsiedler]]<br>Zlatko Bojanović<br>Edin Duraković | / | ''Gift Ved Første Blik'', Snowman Productions |- |'''[[Riba, raca, rak]]''' |4. sezona |2026 pomlad |Planet TV |Jure Šešek Lidija Subašić |/ |/ |- |'''Delovna akcija''' |9. sezona |2026 pomlad |POP TV |Ana Praznik |/ |/ |- |'''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2026)''' |15. sezona |2026 pomlad |POP TV |Natalija Bratkovič |Aleksandra April |Farmen, Strix, Švedska |- |'''Življenje na tehtnici''' '''<small>(The Biggest Loser Slovenija)</small>''' |5. sezona |2026 jesen |Planet TV |[[Klemen Bučan]] | |''The Biggest Loser'', Endemol Shine |- |'''[[MasterChef Slovenija]]''' |12. sezona |2026 jesen |POP TV |Luka Jezeršek Mojmir Šiftar Karm Merdjadi | |MasterChef, BBC in Shine International |- |'''[[Slovenija ima talent]]''' |11. sezona |2027 |POP TV |Sašo Stare Melani Mekicar | |Got Talent, FremantleMedia |- |'''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] (Kmetija 2027)''' |16. sezona |2027 |POP TV |Natalija Bratkovič | |Farmen, Strix, Švedska |} ==Neizvedeni resničnostni šovi== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="background:#fafafa; font-size:90%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" cellspacing="0" cellpadding="3" border="1" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !Naslov !Sezona !Leto !TV kanal !Voditelji !Licenca |- | '''''Zamenjajmo ženi'''''<ref>{{Navedi splet|title=Nova resničnostna šova|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/nova-resnicnostna-sova.html|website=www.24ur.com|accessdate=|date=19. december 2006}}</ref>|| 1. sezona || 2007 || POP TV || / || ''Wife Swap'', Zodiak Media |- | '''''Gospodinje pojejo'''''|| 2. sezona || 2013 || Golica TV || / || izviren format |- | '''''Zvezde plešejo'''''<ref>{{Navedi splet|title=BBC navdušen, da šov prihaja v Slovenijo|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/bbc-navdusen-da-sov-prihaja-v-slovenijo-229271|website=zurnal24.si|accessdate=|language=sl|date=10. april 2014}}</ref>|| 1. sezona || 2014 || Planet TV || / || ''Strictly Come Dancing'', BBC Worldwide |- | '''''Gasilci: Enota 14'''''<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Gasilci - novodobni junaki, ki tvegajo lastna življenja|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-gasilci-novodobni-junaki-ki-tvegajo-lastna-zivljenja.html|website=www.24ur.com|accessdate=|date=22. december 2014}}</ref>|| 1. sezona || 2015 || POP TV || / || izviren format |- | '''''Skoči!'''''|| 1. sezona || 2016 jesen || Planet TV || / || ''The Jump'', Twofour, GroupM |- | '''''Bognedaj, da bi crknu televizor'''''<ref>[https://www.facebook.com/crknutv/photos/a.811879048892062/1450989664980994 Bognedaj, da bi crknu televizor]. ''facebook.com''. 5. september 2017</ref>|| 4. sezona || 2017 jesen || Planet TV || / || ''Gogglebox'', Studio Lambert., All 3 Media |- | '''''Glasbeni skavt<ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=0OCc4XUJ4eQ GLASBENI SKAVT 2017 na GOLICA TV - PRIHAJA 2. sezona šova]''. 23. februar 2017. YouTube</ref>'''''|| 2. sezona || 2017 jesen || Golica TV || [[Rebeka Dremelj]]|| izvirni format |- | '''''[[Sanjski moški]]'''''<ref>{{Navedi splet|title=POP TV odpovedal legendarni šov|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/pop-tv-odpovedal-legendarni-sov-338162|website=zurnal24.si|accessdate=|language=sl|date=5. december 2019}}</ref>|| 2. sezona || 2019 jesen || POP TV || / || ''The Bachelor'', Warner Bros. TV |- | '''''[[Slovenija ima talent]]'''''|| 8. sezona || 2020 jesen || POP TV || || |- | '''''[[Sanjski moški]]'''''|| 2. sezona || 2020 zima || POP TV || / || ''The Bachelor'', Warner Bros. TV |- | '''''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'''''|| 11. sezona || 2020 zima || POP TV || [[Natalija Bratkovič]]|| ''Farmen'', Strix, Švedska |- | '''''Prava ljubezen'''''<ref>[https://siol.net/planet-tv/novosti/pravila-in-pogoji-sodelovanja-v-oddaji-prava-ljubezen-549916 Pravila in pogoji sodelovanja v oddaji Prava ljubezen], Planet tv. 10. april 2021</ref> || 1. sezona || 2021 || Planet TV || / || / |- | '''''The Biggest Loser Slovenija'''''|| 4. sezona || 2023 jesen || Planet TV || / || ''The Biggest Loser'', Endemol Shine |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Resničnostni šovi| ]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] cgh78glov6ackj5zacbhus9csuj94kc 0 436486 6752051 6751616 2026-09-17T12:33:49Z Nareto 77605 /* Flota */ 6752051 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] l2cmefxylzjqz268q3oujxkxfk7ijap 0 444001 6752072 6558458 2026-09-17T13:24:50Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Blade Runner 2049 | image = Blade Runner 2049 logo.png | caption = Promocijski plakat | director = [[Denis Villeneuve]] | producer = {{Plainlist| * [[Andrew A. Kosove]] * [[Broderick Johnson]] * [[Bud Yorkin]] * [[Cynthia Sikes|Cynthia Sikes Yorkin]] }} | writer = {{ubl|[[Hampton Fancher]]|[[Michael Green (pisatelj)|Michael Green]]}} | starring = {{Plainlist| * [[Ryan Gosling]] * [[Harrison Ford]] * [[Ana de Armas]] * [[Sylvia Hoeks]] * [[Robin Wright]] * [[Mackenzie Davis]] * [[Carla Juri]] * [[Lennie James]] * [[Dave Bautista]] * [[Jared Leto]] }}<!-- PER BILLING BLOCK https://imgur.com/a/kcX4s--> | music = {{Plainlist| * [[Hans Zimmer]] * [[Benjamin Wallfisch]] }} | cinematography = [[Roger Deakins]] | editing = [[Joe Walker (montažer)|Joe Walker]] | distributor = {{plainlist| * [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]] <small>(ZDA)</small><ref name=thr>{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/review/blade-runner-2049-review-1044127|title='Blade Runner 2049': Film Review |last=McCarthy |first=Todd |work=The Hollywood Reporter |date=29.9.2017 |accessdate=1.1.2018}}</ref> * [[Sony Pictures Motion Picture Group|Sony Pictures Releasing]] <small>(mednarodno)</small><ref>{{navedi splet |url=http://deadline.com/2017/10/ryan-gosling-blade-runner-2049-worldwide-box-office-opening-harrison-ford-1202181411/ |title='Blade Runner 2049' Poised To Fly Around The World With Estimated $100M Bow |first1=Anthony |last1=D'Alessandro |first2=Nancy |last2=Tartaglione |work=Deadline |date=4.10.2017|accessdate=23.10.2017}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://variety.com/2016/film/news/blade-runner-sequel-sony-1201687994/ |title='Blade Runner' Sequel: Sony Takes International Rights |first=Dave |last=McNary |work=Variety |date=25.1.2016 |accessdate=23.10.2017}}</ref> }} | released = [[3. oktober]] [[2017]] <small>(ZDA)</small> | runtime = 163 minut<ref name="bbfc">{{navedi splet |title=BLADE RUNNER 2049|url=http://www.bbfc.co.uk/releases/blade-runner-2049-2017 |publisher=British Board of Film Classification |accessdate=5.10.2017 |date=25.9.2017}}</ref> | country =[[Združene države Amerike]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.bfi.org.uk/films-tv-people/5a142eeff3dc4 |publisher=British Film Institute |title=Blade Runner 2049 |accessdate=2.1.2018}}</ref> | budget = 150–185 milijonov [[Ameriški dolar|USD]]<ref name="BOM" /><ref name="thewrap">{{navedi splet|url=http://www.thewrap.com/blade-runner-2049-kicks-off-october-box-office-as-clear-favorite/|title='Blade Runner 2049' Kicks Off October Box Office as Clear Favorite|publisher=TheWrap |date=7.10.2017}}</ref><ref name=THR>{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/blade-runner-2049-tracking-40m-us-debut-1039017 |title='Blade Runner 2049' Tracking for $40M-Plus U.S. Debut |work=The Hollywood Reporter |accessdate=14.9.2017}}</ref> | gross = 258,7 milijona USD<ref name=BOM>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/default.htm?id=bladerunnersequel.htm|title=Blade Runner 2049 (2017)|website=[[Box Office Mojo]]|accessdate=3.1.2018}}</ref> }} '''''Iztrebljevalec 2049''''' (v izviniku {{jezik-en|Blade Runner 2049}}) je [[Združene države Amerike|ameriški]] [[neo-noir]] [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] režiserja [[Denis Villeneuve|Denisa Villeneuva]], ki je izšel leta 2017 v distribuciji [[Warner Bros.]] in [[Sony Pictures Motion Picture Group|Sony Pictures]]. Je nadaljevanje filma ''[[Iztrebljevalec]]'' iz leta 1982 in spremlja [[replikant]]a K-ja v službi [[Los Angeles|losangeleške]] policije, ki v letu 2049, 30 let po dogodkih iz prvenca, lovi ubežne replikante, pri tem pa odkrije skrivnost, ki bi lahko porušila družbeni red. Tako kot v prvem delu liki in ozadje temeljijo na romanu ''[[Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?]]'' [[Philip Kindred Dick|Philipa K. Dicka]] iz leta 1968. V glavnih vlogah sta zaigrala [[Ryan Gosling]] in [[Harrison Ford]]. Premierna uprizoritev je bila 3. oktobra 2017 v dvorani [[Dolby Theatre]] v Los Angelesu, v naslednjih dneh pa je prišel na spored kinematografov v ZDA in drugod po svetu. Doživel je kritiški in finančni uspeh; kritiki so pohvalili zgodbo in vizualno podobo ter film označili za dostojno nadaljevanje oz. razširitev zgodbe kultnega prvenca.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rottentomatoes.com/m/blade_runner_2049|title=''Blade Runner 2049'' (2017)|work=[[Rotten Tomatoes]]|accessdate=8.1.2018}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/movie/blade-runner-2049|title=''Blade Runner 2049'' reviews|publisher=[[Metacritic]] |accessdate=8.1.2018}}</ref> S predvajanjem v kinodvoranah je prinesel skoraj 260 milijonov USD prihodkov ob približno 150-milijonskem proračunu.<ref name=BOM/> Upoštevajoč stroške promocije, ki lahko znašajo še enkrat toliko, pa je po oceni povzročil 80-milijonsko izgubo distributerju.<ref>{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/blade-runner-2049-losses-could-hit-80-million-producer-alcon-1055855 |title='Blade Runner 2049' Losses Could Hit $80 Million for Producer Alcon |date=2017-11-08 |first=Pamela |last=McClintock |work=The Hollywood Reporter |accessdate=2020-02-14}}</ref> == Zgodba == Družbo v letu 2049 sestavljajo ljudje in ljudem podobni [[android]]i – replikanti, umetno ustvarjena bitja, ki služijo kot delovna sila za nevarna ali nezaželena opravila. Replikant KD6.3-7, krajše »K« (Gosling), dela za losangeleško policijo kot iztrebljevalec – agent, ki lovi in »upokojuje« (eliminira) uporne replikante. Na eni od nalog obišče proteinsko farmo in upokoji replikanta Sapperja Mortona (Dave Bautista). Na kraju najde zakopan zaboj, v njem pa ostanke replikantke, ki je očitno umrla med zasilnim [[cesarski rez|cesarskim rezom]]. Na postaji pridejo do zaključka, da obstaja možnost [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] replikantov, kar je dotlej veljalo za nemogoče. K-jeva nadrejena, poročnica Joshi (Robin Wright), je zaskrbljena, saj bi lahko ta podatek sprožil vojno med ljudmi in replikanti. K-ju naroči, naj izsledi in ubije otroka, da bi prikrila skrivnost. K začne preiskavo z obiskom sedeža podjetja Wallace Corporation, kjer iz genetskega arhiva razberejo, da ostanki pripadajo Rachael, eksperimentalni replikantki, ki jo je ustvaril Dr. Tyrell. Odkrije, da je bila Rachael v ljubezenski zvezi z nekdanjim iztrebljevalcem Rickom Deckardom. Direktor Wallace Corporation, Niander Wallace (Jared Leto), želi odkriti skrivnost razmnoževanja replikantov, da bi pospešil kolonizacijo drugih planetov, saj je proizvodnja prepočasna. Zato pošlje svojo agentko Luv (Sylvia Hoeks) ukrasti Rachaeline ostanke in s K-jevo pomočjo najti otroka. Na Mortonovi kmetiji K odkrije datum 6-10-21, vrezan v drevo, pod katerim je bil zakopan zaboj, in ga prepozna z lesenega konjička v svojem spominu iz otroštva. Ker so spomini replikantov umetni, je to za K-jevo [[holografija|holografsko]] ljubico Joi (Ana de Armas) dokaz, da je bil K rojen, ne umetno ustvarjen. K zažge kmetijo in odide. V policijskih arhivih odkrije dvojčka, rojena na ta dan, ki imata identičen genetski zapis (razen spolnega kromosoma), a je po podatkih policije preživel le moški. Njegove sledi odide iskat v sirotišnico v ruševinah [[San Diego|San Diega]], kjer pa manjka arhiv za tisto leto. Po drugi strani prepozna sirotišnico iz svojih spominov in najde lesenega konjička na mestu, kjer se spomni, da ga je skril. Nato K poišče dr. Ano Stelline (Carla Juri), oblikovalko replikantskih spominov, ki mu pove, da je bil njegov spomin na sirotišnico zares doživet. K takrat pride do zaključka, da je on Rachaelin sin. Na postaji po tem dogodku ne opravi preskusa psihološke stabilnosti. Svoji nadrejeni se zlaže, da je ubil replikantskega otroka, Joshi pa mu da na voljo 48 ur za pobeg. V stanovanju prenese Joi v prenosni oddajnik in z njo ob sebi obišče delavnico, kjer analizirajo igračo. Vzorec [[radioaktivnost]]i ga pripelje do ruševin [[Las Vegas]]a, kjer v opuščenem [[kazino]]ju najde Deckarda (Ford), ta pa razkrije, da je oče Rachaelinega otroka in da je premešal rojstne liste ter tako zakril otrokovo identiteto. Otroka samega je pustil v varstvu članov gibanja za osvoboditev replikantov. Medtem Luv ubije poročnico Joshi in prek K-jeve lokacije izsledi Deckardovo skrivališče. V napadu onesposobi K-ja, uniči Joi in ugrabi Deckarda. K-ja nato rešijo člani gibanja za osvoboditev replikantov. Njihova voditeljica Freysa ([[Hiam Abbass]]) mu pove, da je Rachaelin otrok ženskega spola, torej on ni njen sin. K-ju naroči, naj ubije Deckarda, da jih Wallace ne bi našel z njegovo pomočjo. Deckarda odpeljejo na sedež Wallace Corporation, kjer mu Wallace ponudi klon Rachael v zameno za podatke. Deckard odkloni, zato Luv ubije klon in odpelje Deckarda na zaslišanje. Med poletom ju prestreže K in ubije Luv, vendar ga ta med spopadom smrtno rani. Z zadnjimi močmi inscenira Deckardovo smrt in ga odpelje do Ane Stelline, za katero spozna, da je v resnici Deckardova hči in da mu je vsadila lasten spomin na igračo. Medtem ko Deckard stopi do nje K podleže poškodbam. == Produkcija == [[File:Stock Exchange Palace by Ignác Alpár, detail, 2011 Budapešť 0799.jpg|thumb|Za prizore v igralnici v ruševinah Las Vegasa so uporabili nekdanjo borzno palačo na Trgu svobode v Budimpešti<ref>{{navedi splet| url=http://www.atlasofwonders.com/2017/10/blade-runner-2049-filming-locations.html |title=Where was Blade Runner 2049 filmed? |work=Atlas of Wonders.com |accessdate=10.1.2018}}</ref>]] Leta 2011 je produkcijska hiša Alcon Entertainment v navezi z Warner Bros. objavila, da so v končni fazi pogajanj za pridobitev pravic za izdajo nadaljevanj oz. predzgodb (''prequelov'').<ref>{{navedi novice |url=https://io9.gizmodo.com/5774950/a-warner-bros-financed-production-company-buying-the-rights-to-do-a-blade-runner-sequel-or-prequel |work=[[io9]] |accessdate=10.1.2018 |date=4.3.2011 |first=Charlie J. |last=Anders |title=''Blade Runner'' Sequel (or Prequel) in Development Now |archive-date=2016-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160615015103/http://io9.gizmodo.com/5774950/a-warner-bros-financed-production-company-buying-the-rights-to-do-a-blade-runner-sequel-or-prequel |url-status=dead }}</ref> Sprva je bil v igri za režiserja [[Ridley Scott]], ki je režiral že prvenec, leta 2015 pa so iz Alcon Entertainment sporočili, da bo imel zgolj vlogo [[Filmski producent|producenta]]. Namesto njega je bil izbran kanadski režiser Denis Villeneuve. Hkrati je bilo oznanjeno, da bo Harrison Ford ponovno prevzel glavno vlogo in da sta scenarij napisala [[Hampton Fancher]] ter [[Michael Green (pisatelj)|Michael Green]] s Scottovo pomočjo.<ref>{{navedi novice| url=http://variety.com/2015/film/news/denis-villeneuve-in-talks-to-direct-blade-runner-sequel-1201442794/ |title=Harrison Ford to Return for ‘Blade Runner’ Sequel Directed by Denis Villeneuve |date=26.2.2015 |work=Variety |accessdate=10.1.2017}}</ref> [[Principalna fotografija]] (glavna faza snemanja) je bila končana novembra 2016,<ref>{{navedi splet |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/blade-runner-2-2049-sequel-r-rating-denis-villeneuve-harrison-ford-ryan-gosling-trailer-a7488976.html |title=Blade Runner 2049: Sequel will be 'one of the most expensive R-rated films ever made' |last=Hooton |first=Christopher |date=21.12.2016 |website=[[The Independent]] |accessdate=10.1.2018}}</ref> večino snemanja so opravili v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Prizorišča so zgradili fizično, s čimer so omejili potrebo po posebnih učinkih oz. računalniško generiranih ozadjih. Tudi modeli mest za širokokotne posnetke in posnetke iz zraka so bili fizični, ustvarilo jih je novozelandsko podjetje [[Weta Workshop]].<ref>{{navedi novice |title=Blade Runner 2049 filmed in Budapest studios |url=http://www.kftv.com/news/2017/10/04/blade-runner-2049-filmed-in-budapest-studios |work=KFTW News |date=4.10.2017 |accessdate=10.1.2018 |last=Goundry |first=Nick}}</ref> Eden tehnično najzahtevnejših delov je bila scena s klonom Rachael iz izvirnika; namesto [[Sean Young]], ki se je od svoje vloge v ''Iztrebljevalcu'' postarala za skoraj 35 let, jo je upodobila igralka [[Lauren Peta]], ki so ji v [[postprodukcija|postprodukciji]] računalniško povsem spremenili obraz in poustvarili Rachael.<ref>{{navedi novice| url=https://ph.news.yahoo.com/heres-blade-runner-2049-created-incredible-cameo-145344713.html |title=Here’s how Blade Runner 2049 created that incredible cameo |last=Leston |first=Ryan |date=20.10.2017 |work=Yahoo! News |accessdate=10.1.2018}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{filmLinks}} {{Denis Villeneuve}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Antiutopični filmi]] [[Kategorija:Iztrebljevalec]] [[Kategorija:Filmi leta 2017]] [[Kategorija:Filmi o androidih]] [[Kategorija:Filmi o umetni inteligenci]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Las Vegas]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Denisa Villeneuva]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o genetskem inženirstvu]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] 1vdiehf5eq2u7rneyuqc6ox3caawozg 0 446128 6752418 6224762 2026-09-18T10:50:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752418 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Ranko Babić''', [[Slovenci|slovenski]] [[stand-up komik]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1981]]. Ranka Babića je širša javnost spoznala kot Jožeta v [[nanizanka|nanizanki]] ''[[Kursađije]]''. Je avtor stand-up monokomedije ''Moška copata''.<ref>https://siol.net/planet-tv/ena-zlahtna-storija/ibro-446863, vpogled: 6. 3. 2018.</ref><ref>https://spasteater.com/ustvarjalci/ranko-babic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171022203321/http://spasteater.com/ustvarjalci/ranko-babic/ |date=2017-10-22 }}, vpogled: 6. 3. 2018.</ref> Prepoznaven je tudi kot igralec v slovenskih [[nadaljevanka]]h, v ''[[Ena žlahtna štorija|Eni žlahtni štoriji]]'' (2015) in ''[[Gorske sanje|Gorskih sanjah]]'' (2018).<ref>http://www.imdb.com/name/nm7267794/, vpogled: 6. 3. 2018.</ref> == Zasebno življenje == Je poročen; z ženo Natašo ima hčeri Tajo in Kajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/izolacijske-muke-ranka-babica-rad-bi-objel-otroke-a-jih-ne-morem/|title=Izolacijske muke Ranka Babića: Zjutraj je tako, kot bi se zbudil v peklu|date=5. 4. 2020|accessdate=2. 1. 2022|website=Slovenskenovice.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Babić, Ranko}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] c19fxmxtmsv2aeklxqdog2jlxb79y9q 0 453021 6752379 6729364 2026-09-18T09:03:40Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6752379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Džangdžiadžje |settlement_type = Prefekturno mesto |other_name = Tajung |native_name = {{lang|zh-hans|张家界市}}<br/>{{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|tji|Zanxjiaxgaif}}}}}} |official_name = |nickname = Dajong |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | total_width = 300 | image1 = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | caption1 = [[Vulingjuan]] | image2 = Puguang chansi 0184.jpg | caption2 = Tempelj Puguang | image3 = Bailong Elevator april 2008.jpg | caption3 = [[dvigalo Bailong]] | image4 = Zhangjiajie Glass Bridge 02.jpg | caption4 = [[Stekleni most Džangdžiadžje]] | image5 = Huanglongdong.JPG | caption5 = [[Jama Huanglong]] | image6 = Tianmen 38330-Zhangjiajie (49047525877).jpg | caption6 = gora [[Tianmen]] }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Kitajska |mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta na Kitajskem |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hunan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =9518 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_blank1_title = okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | area_blank1_km2 = 2571,3 | area_urban_km2 = 55,20 | area_urban_footnotes = &nbsp;(2017)<ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=68 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> |population_as_of =2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total =1.476.521 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title =okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | population_blank1 = 584.000 | population_urban = 225.700 | population_urban_footnotes = 2017 <ref name="CUCSY_2017"/> | demographics_type2 = BDP<ref>{{Cite web|url=https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|title=2022年湖南省各市州地区生产总值（三季度|access-date=2024-03-15|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220162033/https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|url-status=dead}}</ref> |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coordinates = {{coord|29|09|N|110|29|E|region:CN-43|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 44,8&nbsp;mrd<br />US$ 7,2&nbsp;billion | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 29.425<br />US$ 4724 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HN-08]] |website = {{URL|www.zjj.gov.cn}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Zhangjiajie (Chinese characters).svg |piccap="Zhangjiajie" in Simplified (top) and Traditional (bottom) Chinese characters |picsize=125px |s=张家界 |t=張家界 |psp=Changkiakai<br>Tayung <small>(until 1994)</small> |w=Chang¹-chia¹-chieh⁴ |p=Zhāngjiājiè |mi={{IPAc-cmn|zh|ang|1|.|j|ia|1|.|j|ie|4}} |order=st}} {{Infobox Chinese |title=Dayong |psp=Tayung |c={{linktext|lang=zh|大庸}} |w=Ta⁴-yung¹ |p=Dàyōng |order=st}} '''Džangdžjadžje''' ({{jezik-zh|s=张家界|t=張家界|p=Zhāngjiājiè}}) je prefekturno mesto na severozahodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] province [[Hunan]]. Obsega okrožji [[Jongding]], [[Vulingjuan]] in okraja [[Cili]] in [[Sangdži]]. V bližini mesta je '''[[Vulingjuan|slikovito območje Vulingjuan]]''' (tudi ''Dežela stolpov''), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).<ref>{{navedi splet|url=http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |date=16 November 2008 |title=AAAAA Scenic Areas |work=China National Tourism Administration |accessdate=9 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404043021/http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |archivedate=April 4, 2014 }}</ref> == Zgodovina == Mesto se je prvotno imenovalo '''Dajong''' (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke [[Lišui]] na območju današnjega mesta sega v čas [[kamena doba|kamene dobe]]. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so [[Šjan]], [[Peking]] in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah [[arheolog]]ov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju. Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko [[keramika|keramike]]. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/48.html|date=23 November 2010|title=Tujia language|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Izvor imena == [[File:Wulingyuan 3.jpg|thumb|right|Vulingjuan]] [[File:ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg|thumb|[[Stekleni most Džangdžiadžje]] v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]]] [[File:Tianmen Mountain temple I (30000795430).jpg|thumb|right|[[Tjanmenšan tempelj]] na [[Tjanmen|gori Tjanmen]]]] Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje]] v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki (张 家 界) se lahko razlaga takole: ''Džang'' (张) je pogost priimek na Kitajskem; ''džja'' (家) lahko prevedemo kot 'družina' in ''džje'' (界) se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« (张开 家门 引进 世界), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, [[Džang Ljang (zahodni Han)|Džang Ljangom]], ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/3375.html|date=20 November 2013|title=The Origin of Zhangjiajie Name|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Upravna delitev == Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. * mestno okrožje Jongding ({{lang|zh-hans|永定区}}) (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) * mestno okrožje Vulingjuan ({{lang|zh-hans|武陵源区}}) * okraj Cili ({{lang|zh-hans|慈利县}}) * okraj Sangdži ({{lang|zh-hans|桑植县}}) {| class="wikitable" style="font-size:90%;" align=center !Map |- |<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Zhangjiajie.png|width=600|link=}} {{Image label|x=1150|y=1260|scale=600/2700|text='''Jongding'''</span>}} {{Image label|x=1230|y=840|scale=600/2700|text='''Vulingjuan'''</span>}} {{Image label|x=1980|y=760|scale=600/2700|text='''Cili'''</span>}} {{Image label|x=770|y=470|scale=600/2700|text='''Sangdži'''</span>}} |} == Turizem == Območje [[Vulingjuan]], ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.<ref>''Tumult in den Himmelsbergen'' in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7</ref> 20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v '''[[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]''' zgrajen '''[[Stekleni most Džangdžiadžje|stekleni most]]''' v slogu nebeške stene.<ref>[http://orf.at/#/stories/2356433/ Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt] orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.</ref> == Pobratena mesta == Džangdžjadžje je pobraten z: * {{flagicon|KOR}} Hadong County, Južna Koreja (2006) * {{flagicon|US}} Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) * {{flagicon|JPN}} Naruto, Tokušima, Japonska (2011) * {{flagicon|POR}} Arouca (Porto), Portugalska (2017) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie}} {{Wikivoyage|Zhangjiajie}} *[https://web.archive.org/web/20120828033439/http://www.chinazhangjiajietour.com/travelguide/history/2012/0214/219.html Zhangjiajie with famous people] *[http://www.zjj.gov.cn/ Zhangjiajie city government Web site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120922061607/http://www.zjj.gov.cn/ |date=2012-09-22 }} {{coord|29|08|N|110|29|E|display=title|source:frwiki}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} amvght9eis9bmrgj14psna0yu639fq1 6752381 6752379 2026-09-18T09:11:55Z Ljuba24b 92351 /* Izvor imena */ dp 6752381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Džangdžiadžje |settlement_type = Prefekturno mesto |other_name = Tajung |native_name = {{lang|zh-hans|张家界市}}<br/>{{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|tji|Zanxjiaxgaif}}}}}} |official_name = |nickname = Dajong |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | total_width = 300 | image1 = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | caption1 = [[Vulingjuan]] | image2 = Puguang chansi 0184.jpg | caption2 = Tempelj Puguang | image3 = Bailong Elevator april 2008.jpg | caption3 = [[dvigalo Bailong]] | image4 = Zhangjiajie Glass Bridge 02.jpg | caption4 = [[Stekleni most Džangdžiadžje]] | image5 = Huanglongdong.JPG | caption5 = [[Jama Huanglong]] | image6 = Tianmen 38330-Zhangjiajie (49047525877).jpg | caption6 = gora [[Tianmen]] }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Kitajska |mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta na Kitajskem |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hunan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =9518 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_blank1_title = okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | area_blank1_km2 = 2571,3 | area_urban_km2 = 55,20 | area_urban_footnotes = &nbsp;(2017)<ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=68 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> |population_as_of =2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total =1.476.521 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title =okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | population_blank1 = 584.000 | population_urban = 225.700 | population_urban_footnotes = 2017 <ref name="CUCSY_2017"/> | demographics_type2 = BDP<ref>{{Cite web|url=https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|title=2022年湖南省各市州地区生产总值（三季度|access-date=2024-03-15|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220162033/https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|url-status=dead}}</ref> |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coordinates = {{coord|29|09|N|110|29|E|region:CN-43|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 44,8&nbsp;mrd<br />US$ 7,2&nbsp;billion | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 29.425<br />US$ 4724 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HN-08]] |website = {{URL|www.zjj.gov.cn}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Zhangjiajie (Chinese characters).svg |piccap="Zhangjiajie" in Simplified (top) and Traditional (bottom) Chinese characters |picsize=125px |s=张家界 |t=張家界 |psp=Changkiakai<br>Tayung <small>(until 1994)</small> |w=Chang¹-chia¹-chieh⁴ |p=Zhāngjiājiè |mi={{IPAc-cmn|zh|ang|1|.|j|ia|1|.|j|ie|4}} |order=st}} {{Infobox Chinese |title=Dayong |psp=Tayung |c={{linktext|lang=zh|大庸}} |w=Ta⁴-yung¹ |p=Dàyōng |order=st}} '''Džangdžjadžje''' ({{jezik-zh|s=张家界|t=張家界|p=Zhāngjiājiè}}) je prefekturno mesto na severozahodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] province [[Hunan]]. Obsega okrožji [[Jongding]], [[Vulingjuan]] in okraja [[Cili]] in [[Sangdži]]. V bližini mesta je '''[[Vulingjuan|slikovito območje Vulingjuan]]''' (tudi ''Dežela stolpov''), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).<ref>{{navedi splet|url=http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |date=16 November 2008 |title=AAAAA Scenic Areas |work=China National Tourism Administration |accessdate=9 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404043021/http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |archivedate=April 4, 2014 }}</ref> == Zgodovina == Mesto se je prvotno imenovalo '''Dajong''' (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke [[Lišui]] na območju današnjega mesta sega v čas [[kamena doba|kamene dobe]]. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so [[Šjan]], [[Peking]] in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah [[arheolog]]ov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju. Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko [[keramika|keramike]]. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/48.html|date=23 November 2010|title=Tujia language|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Izvor imena == [[File:Wulingyuan 3.jpg|thumb|right|Vulingjuan]] [[File:ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg|thumb|[[Stekleni most Džangdžiadžje]] v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]]] [[File:Tianmen Mountain temple I (30000795430).jpg|thumb|right|[[Tjanmenšan tempelj]] na [[Tjanmen|gori Tjanmen]]]] Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje]] v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki ({{zh|labels=no|s=张家界}}) se lahko razlaga takole: ''Džang'' ({{linktext|lang=zh-Hans|张}}) je pogost priimek na Kitajskem; ''džja'' ({{linktext|lang=zh|家}}) lahko prevedemo kot 'družina' in ''džje'' ({{linktext|lang=zh|界}}) se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« ({{zh|labels=no|s={{uline|张}}开{{uline|家}}门引进世{{uline|界}}}}), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, [[Džang Ljang (zahodni Han)|Džang Ljangom]], ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/3375.html|date=20 November 2013|title=The Origin of Zhangjiajie Name|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> Zlog ''džje'' v imenu mesta ima dva pomena: eden se nanaša na lastninsko mejo, drugi pa na visoke gore. V izdaji ''Letopisa okrožja Yongding'' iz časa dinastije Čing (obdobje vladavine cesarja Daoguanga) je zapisano: »Potok Wudong izvira v Džangdžjadžjeju.« Izdaja ''Zapisa o okrožju Cili'' iz obdobja Republike Kitajske pa navaja: »Suoxi iz Zhangjiajieja.« V teh primerih se ime Džangdžjadžje nanaša na območje nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Najzgodnejša omemba imena ''Džangdžjadžje'' se pojavlja v predgovoru k ''Rodovniku družine Zhang'' iz četrtega leta vladavine cesarja Čongdžena (dinastija Ming, 1631). Predgovor je napisal Džang Zaičang, pravnuk (v šesti generaciji) Džang Vanconga, poveljnika urada Dajong v garniziji JYongding (Jongding Vei). V času vladavine cesarja Hongdžija iz dinastije Ming (1488–1506) je cesarski dvor zaradi zaslug Džang Vanconga pri varovanju mesta temu kot fevd podelil »gorsko zemljišče« okoli današnjega nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Džang Vancong je nato svojo družino preselil v gore, da bi tam upravljal posest. Leta 1630 (v tretjem letu vladavine cesarja Čongdžena iz dinastije Ming) je Džang Zaihong, vnuk v šesti generaciji Džang Vanconga, prejel vojaški čin in na tem območju ustanovil urad. To območje je postalo dedna posest družine Džang in dobilo ime ''Džangdžjadžje''. == Upravna delitev == Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. * mestno okrožje Jongding ({{lang|zh-hans|永定区}}) (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) * mestno okrožje Vulingjuan ({{lang|zh-hans|武陵源区}}) * okraj Cili ({{lang|zh-hans|慈利县}}) * okraj Sangdži ({{lang|zh-hans|桑植县}}) {| class="wikitable" style="font-size:90%;" align=center !Map |- |<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Zhangjiajie.png|width=600|link=}} {{Image label|x=1150|y=1260|scale=600/2700|text='''Jongding'''</span>}} {{Image label|x=1230|y=840|scale=600/2700|text='''Vulingjuan'''</span>}} {{Image label|x=1980|y=760|scale=600/2700|text='''Cili'''</span>}} {{Image label|x=770|y=470|scale=600/2700|text='''Sangdži'''</span>}} |} == Turizem == Območje [[Vulingjuan]], ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.<ref>''Tumult in den Himmelsbergen'' in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7</ref> 20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v '''[[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]''' zgrajen '''[[Stekleni most Džangdžiadžje|stekleni most]]''' v slogu nebeške stene.<ref>[http://orf.at/#/stories/2356433/ Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt] orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.</ref> == Pobratena mesta == Džangdžjadžje je pobraten z: * {{flagicon|KOR}} Hadong County, Južna Koreja (2006) * {{flagicon|US}} Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) * {{flagicon|JPN}} Naruto, Tokušima, Japonska (2011) * {{flagicon|POR}} Arouca (Porto), Portugalska (2017) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie}} {{Wikivoyage|Zhangjiajie}} *[https://web.archive.org/web/20120828033439/http://www.chinazhangjiajietour.com/travelguide/history/2012/0214/219.html Zhangjiajie with famous people] *[http://www.zjj.gov.cn/ Zhangjiajie city government Web site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120922061607/http://www.zjj.gov.cn/ |date=2012-09-22 }} {{coord|29|08|N|110|29|E|display=title|source:frwiki}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} 2nzqk8br7y6cbbjosz1ihsj2yj0lf4r 6752382 6752381 2026-09-18T09:12:57Z Ljuba24b 92351 /* Izvor imena */ 6752382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Džangdžiadžje |settlement_type = Prefekturno mesto |other_name = Tajung |native_name = {{lang|zh-hans|张家界市}}<br/>{{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|tji|Zanxjiaxgaif}}}}}} |official_name = |nickname = Dajong |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | total_width = 300 | image1 = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | caption1 = [[Vulingjuan]] | image2 = Puguang chansi 0184.jpg | caption2 = Tempelj Puguang | image3 = Bailong Elevator april 2008.jpg | caption3 = [[dvigalo Bailong]] | image4 = Zhangjiajie Glass Bridge 02.jpg | caption4 = [[Stekleni most Džangdžiadžje]] | image5 = Huanglongdong.JPG | caption5 = [[Jama Huanglong]] | image6 = Tianmen 38330-Zhangjiajie (49047525877).jpg | caption6 = gora [[Tianmen]] }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Kitajska |mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta na Kitajskem |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hunan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =9518 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_blank1_title = okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | area_blank1_km2 = 2571,3 | area_urban_km2 = 55,20 | area_urban_footnotes = &nbsp;(2017)<ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=68 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> |population_as_of =2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total =1.476.521 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title =okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | population_blank1 = 584.000 | population_urban = 225.700 | population_urban_footnotes = 2017 <ref name="CUCSY_2017"/> | demographics_type2 = BDP<ref>{{Cite web|url=https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|title=2022年湖南省各市州地区生产总值（三季度|access-date=2024-03-15|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220162033/https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|url-status=dead}}</ref> |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coordinates = {{coord|29|09|N|110|29|E|region:CN-43|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 44,8&nbsp;mrd<br />US$ 7,2&nbsp;billion | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 29.425<br />US$ 4724 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HN-08]] |website = {{URL|www.zjj.gov.cn}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Zhangjiajie (Chinese characters).svg |piccap="Zhangjiajie" in Simplified (top) and Traditional (bottom) Chinese characters |picsize=125px |s=张家界 |t=張家界 |psp=Changkiakai<br>Tayung <small>(until 1994)</small> |w=Chang¹-chia¹-chieh⁴ |p=Zhāngjiājiè |mi={{IPAc-cmn|zh|ang|1|.|j|ia|1|.|j|ie|4}} |order=st}} {{Infobox Chinese |title=Dayong |psp=Tayung |c={{linktext|lang=zh|大庸}} |w=Ta⁴-yung¹ |p=Dàyōng |order=st}} '''Džangdžjadžje''' ({{jezik-zh|s=张家界|t=張家界|p=Zhāngjiājiè}}) je prefekturno mesto na severozahodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] province [[Hunan]]. Obsega okrožji [[Jongding]], [[Vulingjuan]] in okraja [[Cili]] in [[Sangdži]]. V bližini mesta je '''[[Vulingjuan|slikovito območje Vulingjuan]]''' (tudi ''Dežela stolpov''), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).<ref>{{navedi splet|url=http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |date=16 November 2008 |title=AAAAA Scenic Areas |work=China National Tourism Administration |accessdate=9 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404043021/http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |archivedate=April 4, 2014 }}</ref> == Zgodovina == Mesto se je prvotno imenovalo '''Dajong''' (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke [[Lišui]] na območju današnjega mesta sega v čas [[kamena doba|kamene dobe]]. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so [[Šjan]], [[Peking]] in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah [[arheolog]]ov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju. Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko [[keramika|keramike]]. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/48.html|date=23 November 2010|title=Tujia language|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Izvor imena == [[File:Wulingyuan 3.jpg|thumb|right|Vulingjuan]] [[File:ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg|thumb|[[Stekleni most Džangdžiadžje]] v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]]] [[File:Tianmen Mountain temple I (30000795430).jpg|thumb|right|[[Tjanmenšan tempelj]] na [[Tjanmen|gori Tjanmen]]]] Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje]] v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki ({{zh|labels=no|s=张家界}}) se lahko razlaga takole: ''Džang'' ({{linktext|lang=zh-Hans|张}}) je pogost priimek na Kitajskem; ''džja'' ({{linktext|lang=zh|家}}) lahko prevedemo kot 'družina' in ''džje'' ({{linktext|lang=zh|界}}) se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« (张开家门引进世界), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, [[Džang Ljang (zahodni Han)|Džang Ljangom]], ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/3375.html|date=20 November 2013|title=The Origin of Zhangjiajie Name|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> Zlog ''džje'' v imenu mesta ima dva pomena: eden se nanaša na lastninsko mejo, drugi pa na visoke gore. V izdaji ''Letopisa okrožja Yongding'' iz časa dinastije Čing (obdobje vladavine cesarja Daoguanga) je zapisano: »Potok Wudong izvira v Džangdžjadžjeju.« Izdaja ''Zapisa o okrožju Cili'' iz obdobja Republike Kitajske pa navaja: »Suoxi iz Zhangjiajieja.« V teh primerih se ime Džangdžjadžje nanaša na območje nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Najzgodnejša omemba imena ''Džangdžjadžje'' se pojavlja v predgovoru k ''Rodovniku družine Zhang'' iz četrtega leta vladavine cesarja Čongdžena (dinastija Ming, 1631). Predgovor je napisal Džang Zaičang, pravnuk (v šesti generaciji) Džang Vanconga, poveljnika urada Dajong v garniziji JYongding (Jongding Vei). V času vladavine cesarja Hongdžija iz dinastije Ming (1488–1506) je cesarski dvor zaradi zaslug Džang Vanconga pri varovanju mesta temu kot fevd podelil »gorsko zemljišče« okoli današnjega nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Džang Vancong je nato svojo družino preselil v gore, da bi tam upravljal posest. Leta 1630 (v tretjem letu vladavine cesarja Čongdžena iz dinastije Ming) je Džang Zaihong, vnuk v šesti generaciji Džang Vanconga, prejel vojaški čin in na tem območju ustanovil urad. To območje je postalo dedna posest družine Džang in dobilo ime ''Džangdžjadžje''. == Upravna delitev == Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. * mestno okrožje Jongding ({{lang|zh-hans|永定区}}) (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) * mestno okrožje Vulingjuan ({{lang|zh-hans|武陵源区}}) * okraj Cili ({{lang|zh-hans|慈利县}}) * okraj Sangdži ({{lang|zh-hans|桑植县}}) {| class="wikitable" style="font-size:90%;" align=center !Map |- |<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Zhangjiajie.png|width=600|link=}} {{Image label|x=1150|y=1260|scale=600/2700|text='''Jongding'''</span>}} {{Image label|x=1230|y=840|scale=600/2700|text='''Vulingjuan'''</span>}} {{Image label|x=1980|y=760|scale=600/2700|text='''Cili'''</span>}} {{Image label|x=770|y=470|scale=600/2700|text='''Sangdži'''</span>}} |} == Turizem == Območje [[Vulingjuan]], ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.<ref>''Tumult in den Himmelsbergen'' in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7</ref> 20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v '''[[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]''' zgrajen '''[[Stekleni most Džangdžiadžje|stekleni most]]''' v slogu nebeške stene.<ref>[http://orf.at/#/stories/2356433/ Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt] orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.</ref> == Pobratena mesta == Džangdžjadžje je pobraten z: * {{flagicon|KOR}} Hadong County, Južna Koreja (2006) * {{flagicon|US}} Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) * {{flagicon|JPN}} Naruto, Tokušima, Japonska (2011) * {{flagicon|POR}} Arouca (Porto), Portugalska (2017) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie}} {{Wikivoyage|Zhangjiajie}} *[https://web.archive.org/web/20120828033439/http://www.chinazhangjiajietour.com/travelguide/history/2012/0214/219.html Zhangjiajie with famous people] *[http://www.zjj.gov.cn/ Zhangjiajie city government Web site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120922061607/http://www.zjj.gov.cn/ |date=2012-09-22 }} {{coord|29|08|N|110|29|E|display=title|source:frwiki}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} d12jnxx9hrcnplxs1evnoewzbvi4fr8 6752385 6752382 2026-09-18T09:28:24Z Ljuba24b 92351 oblikovanje 6752385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Džangdžiadžje |settlement_type = Prefekturno mesto |other_name = Tajung |native_name = {{lang|zh-hans|张家界市}}<br/>{{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|tji|Zanxjiaxgaif}}}}}} |official_name = |nickname = Dajong |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | total_width = 300 | image1 = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | caption1 = [[Vulingjuan]] | image2 = Puguang chansi 0184.jpg | caption2 = Tempelj Puguang | image3 = Bailong Elevator april 2008.jpg | caption3 = [[dvigalo Bailong]] | image4 = Zhangjiajie Glass Bridge 02.jpg | caption4 = [[Stekleni most Džangdžiadžje]] | image5 = Huanglongdong.JPG | caption5 = [[Jama Huanglong]] | image6 = Tianmen 38330-Zhangjiajie (49047525877).jpg | caption6 = gora [[Tianmen]] }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Kitajska |mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta na Kitajskem |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hunan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =9518 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_blank1_title = okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | area_blank1_km2 = 2571,3 | area_urban_km2 = 55,20 | area_urban_footnotes = &nbsp;(2017)<ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=68 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> |population_as_of =2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total =1.476.521 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title =okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | population_blank1 = 584.000 | population_urban = 225.700 | population_urban_footnotes = 2017 <ref name="CUCSY_2017"/> | demographics_type2 = BDP<ref>{{Cite web|url=https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|title=2022年湖南省各市州地区生产总值（三季度|access-date=2024-03-15|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220162033/https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|url-status=dead}}</ref> |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coordinates = {{coord|29|09|N|110|29|E|region:CN-43|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 44,8&nbsp;mrd<br />US$ 7,2&nbsp;billion | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 29.425<br />US$ 4724 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HN-08]] |website = {{URL|www.zjj.gov.cn}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Zhangjiajie (Chinese characters).svg |piccap="Zhangjiajie" in Simplified (top) and Traditional (bottom) Chinese characters |picsize=125px |s=张家界 |t=張家界 |psp=Changkiakai<br>Tayung <small>(until 1994)</small> |w=Chang¹-chia¹-chieh⁴ |p=Zhāngjiājiè |mi={{IPAc-cmn|zh|ang|1|.|j|ia|1|.|j|ie|4}} |order=st}} {{Infobox Chinese |title=Dayong |psp=Tayung |c={{linktext|lang=zh|大庸}} |w=Ta⁴-yung¹ |p=Dàyōng |order=st}} '''Džangdžjadžje''' ({{jezik-zh|s=张家界|t=張家界|p=Zhāngjiājiè}}) je prefekturno mesto na severozahodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] province [[Hunan]]. Obsega okrožji [[Jongding]], [[Vulingjuan]] in okraja [[Cili]] in [[Sangdži]]. V bližini mesta je '''[[Vulingjuan|slikovito območje Vulingjuan]]''' (tudi ''Dežela stolpov''), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).<ref>{{navedi splet|url=http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |date=16 November 2008 |title=AAAAA Scenic Areas |work=China National Tourism Administration |accessdate=9 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404043021/http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |archivedate=April 4, 2014 }}</ref> == Zgodovina == Mesto se je prvotno imenovalo '''Dajong''' (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke [[Lišui]] na območju današnjega mesta sega v čas [[kamena doba|kamene dobe]]. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so [[Šjan]], [[Peking]] in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah [[arheolog]]ov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju. Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko [[keramika|keramike]]. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/48.html|date=23 November 2010|title=Tujia language|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Izvor imena == Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje]] v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki ({{zh|labels=no|s=张家界}}) se lahko razlaga takole: ''Džang'' ({{linktext|lang=zh-Hans|张}}) je pogost priimek na Kitajskem; ''džja'' ({{linktext|lang=zh|家}}) lahko prevedemo kot 'družina' in ''džje'' ({{linktext|lang=zh|界}}) se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« (张开家门引进世界), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, [[Džang Ljang (zahodni Han)|Džang Ljangom]], ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/3375.html|date=20 November 2013|title=The Origin of Zhangjiajie Name|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> Zlog ''džje'' v imenu mesta ima dva pomena: eden se nanaša na lastninsko mejo, drugi pa na visoke gore. V izdaji ''Letopisa okrožja Yongding'' iz časa dinastije Čing (obdobje vladavine cesarja Daoguanga) je zapisano: »Potok Wudong izvira v Džangdžjadžjeju.« Izdaja ''Zapisa o okrožju Cili'' iz obdobja Republike Kitajske pa navaja: »Suoxi iz Zhangjiajieja.« V teh primerih se ime Džangdžjadžje nanaša na območje nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Najzgodnejša omemba imena ''Džangdžjadžje'' se pojavlja v predgovoru k ''Rodovniku družine Zhang'' iz četrtega leta vladavine cesarja Čongdžena (dinastija Ming, 1631). Predgovor je napisal Džang Zaičang, pravnuk (v šesti generaciji) Džang Vanconga, poveljnika urada Dajong v garniziji JYongding (Jongding Vei). V času vladavine cesarja Hongdžija iz dinastije Ming (1488–1506) je cesarski dvor zaradi zaslug Džang Vanconga pri varovanju mesta temu kot fevd podelil »gorsko zemljišče« okoli današnjega nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Džang Vancong je nato svojo družino preselil v gore, da bi tam upravljal posest. Leta 1630 (v tretjem letu vladavine cesarja Čongdžena iz dinastije Ming) je Džang Zaihong, vnuk v šesti generaciji Džang Vanconga, prejel vojaški čin in na tem območju ustanovil urad. To območje je postalo dedna posest družine Džang in dobilo ime ''Džangdžjadžje''. == Upravna delitev == Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. * mestno okrožje Jongding ({{lang|zh-hans|永定区}}) (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) * mestno okrožje Vulingjuan ({{lang|zh-hans|武陵源区}}) * okraj Cili ({{lang|zh-hans|慈利县}}) * okraj Sangdži ({{lang|zh-hans|桑植县}}) {| class="wikitable" style="font-size:90%;" align=center !Map |- |<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Zhangjiajie.png|width=600|link=}} {{Image label|x=1150|y=1260|scale=600/2700|text='''Jongding'''</span>}} {{Image label|x=1230|y=840|scale=600/2700|text='''Vulingjuan'''</span>}} {{Image label|x=1980|y=760|scale=600/2700|text='''Cili'''</span>}} {{Image label|x=770|y=470|scale=600/2700|text='''Sangdži'''</span>}} |} == Turizem == Območje [[Vulingjuan]], ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.<ref>''Tumult in den Himmelsbergen'' in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7</ref> 20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v '''[[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]''' zgrajen '''[[Stekleni most Džangdžiadžje|stekleni most]]''' v slogu nebeške stene.<ref>[http://orf.at/#/stories/2356433/ Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt] orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.</ref> <gallery widths=200 heights=160> File:Wulingyuan 3.jpg|Vulingjuan File:ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg|[[Stekleni most Džangdžiadžje]] v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]] File:Tianmen Mountain temple I (30000795430).jpg|[[Tjanmenšan tempelj]] na [[Tjanmen|gori Tjanmen]] </gallery> == Pobratena mesta == Džangdžjadžje je pobraten z: * {{flagicon|KOR}} Hadong County, Južna Koreja (2006) * {{flagicon|US}} Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) * {{flagicon|JPN}} Naruto, Tokušima, Japonska (2011) * {{flagicon|POR}} Arouca (Porto), Portugalska (2017) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie}} {{Wikivoyage|Zhangjiajie}} *[https://web.archive.org/web/20120828033439/http://www.chinazhangjiajietour.com/travelguide/history/2012/0214/219.html Zhangjiajie with famous people] *[http://www.zjj.gov.cn/ Zhangjiajie city government Web site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120922061607/http://www.zjj.gov.cn/ |date=2012-09-22 }} {{coord|29|08|N|110|29|E|display=title|source:frwiki}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} qgy073hp4fvfqrg33p8iwnf58hyz4z3 6752386 6752385 2026-09-18T09:28:56Z Ljuba24b 92351 /* Turizem */ np 6752386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Džangdžiadžje |settlement_type = Prefekturno mesto |other_name = Tajung |native_name = {{lang|zh-hans|张家界市}}<br/>{{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|tji|Zanxjiaxgaif}}}}}} |official_name = |nickname = Dajong |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/1 | total_width = 300 | image1 = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | caption1 = [[Vulingjuan]] | image2 = Puguang chansi 0184.jpg | caption2 = Tempelj Puguang | image3 = Bailong Elevator april 2008.jpg | caption3 = [[dvigalo Bailong]] | image4 = Zhangjiajie Glass Bridge 02.jpg | caption4 = [[Stekleni most Džangdžiadžje]] | image5 = Huanglongdong.JPG | caption5 = [[Jama Huanglong]] | image6 = Tianmen 38330-Zhangjiajie (49047525877).jpg | caption6 = gora [[Tianmen]] }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Kitajska |mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta na Kitajskem |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hunan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =9518 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_blank1_title = okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | area_blank1_km2 = 2571,3 | area_urban_km2 = 55,20 | area_urban_footnotes = &nbsp;(2017)<ref name="CUCSY_2017">{{cite book |editor1=Ministry of Housing and Urban-Rural Development |title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2017 |date=2019 |publisher=China Statistics Press |location=Beijing |page=68 |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |access-date=11 January 2020 |archive-date=18 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618043019/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02019012421874448287322500.xls |url-status=dead }}</ref> |population_as_of =2010 |population_footnotes = |population_note = |population_total =1.476.521 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title =okrožje<ref name="CUCSY_2017"/> | population_blank1 = 584.000 | population_urban = 225.700 | population_urban_footnotes = 2017 <ref name="CUCSY_2017"/> | demographics_type2 = BDP<ref>{{Cite web|url=https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|title=2022年湖南省各市州地区生产总值（三季度|access-date=2024-03-15|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220162033/https://tjj.hunan.gov.cn/hntj/m/tjsj_1/202211/t20221114_29125379.html|url-status=dead}}</ref> |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coordinates = {{coord|29|09|N|110|29|E|region:CN-43|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 44,8&nbsp;mrd<br />US$ 7,2&nbsp;billion | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 29.425<br />US$ 4724 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HN-08]] |website = {{URL|www.zjj.gov.cn}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Zhangjiajie (Chinese characters).svg |piccap="Zhangjiajie" in Simplified (top) and Traditional (bottom) Chinese characters |picsize=125px |s=张家界 |t=張家界 |psp=Changkiakai<br>Tayung <small>(until 1994)</small> |w=Chang¹-chia¹-chieh⁴ |p=Zhāngjiājiè |mi={{IPAc-cmn|zh|ang|1|.|j|ia|1|.|j|ie|4}} |order=st}} {{Infobox Chinese |title=Dayong |psp=Tayung |c={{linktext|lang=zh|大庸}} |w=Ta⁴-yung¹ |p=Dàyōng |order=st}} '''Džangdžjadžje''' ({{jezik-zh|s=张家界|t=張家界|p=Zhāngjiājiè}}) je prefekturno mesto na severozahodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] province [[Hunan]]. Obsega okrožji [[Jongding]], [[Vulingjuan]] in okraja [[Cili]] in [[Sangdži]]. V bližini mesta je '''[[Vulingjuan|slikovito območje Vulingjuan]]''' (tudi ''Dežela stolpov''), ki je bilo leta 1992 uvrščeno na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] in je tudi območje stopnje AAAAA (najpomembnejše turistične znamenitosti po klasifikaciji Kitajske nacionalne uprave za turizem).<ref>{{navedi splet|url=http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |date=16 November 2008 |title=AAAAA Scenic Areas |work=China National Tourism Administration |accessdate=9 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404043021/http://en.cnta.gov.cn/html/2008-11/2008-11-16-10-27-72978.html |archivedate=April 4, 2014 }}</ref> == Zgodovina == Mesto se je prvotno imenovalo '''Dajong''' (大 庸) in ima zapisano zgodovino od leta 221 pr. n. št. dalje. Poselitev obeh bregov reke [[Lišui]] na območju današnjega mesta sega v čas [[kamena doba|kamene dobe]]. Človekova prisotnost tako datira več kot 100.000 let nazaj in se kosa z drugimi znanimi najdbišči kot so [[Šjan]], [[Peking]] in drugi. Leta 1986 so raziskovalci Akademije kitajskih družboslovnih znanosti v okrožju Cili odkrili 108 izdelkov iz kamnite posode; večinoma stožčaste, sekano-stiskane in ploščate oblike. Po besedah [[arheolog]]ov so bili ti predmeti izdelani pred približno 100.000 leti. Kmalu zatem, leta 1988, je Arheološki inštitut province Hunan v okrožju Sangdži našel še druge predmete, vključno s tremi kosi kamnitih predmetov, za katere je ocenjeno, da so bili izdelani v približno enakem časovnem obdobju. Pred deset tisoč leti so na območju današnjega mesta uporabljali ogenj za peko [[keramika|keramike]]. Arheologi so odkrili več kot 20 tovrstnih ostankov v okrožju Cili, v okrožju Sangdži pa črno glineno posodo, okrašeno z edinstvenim vzorcem, staro deset tisoč let. V tem času je bila to najnaprednejša tehnika žganja na Kitajskem. Tehnološke rešitve pri izdelavi kamnitih orodij in keramike naj bi kazale na visoko razvito kulturo v regiji. Vendar pa se je družba razvijala le kratek čas preden je zamrla oz. jo je nadomestila druga regionalna sila. To se zdi razumljivo glede na oddaljen geografski položaj Džangdžjadžjeja, njegov nerazvit kopenski in rečni promet ter hribovit teren, ki otežuje kmetovanje. Zaradi teh razlogov je bil Džangdžjadžje označen kot »dežela barbarske južne manjšine« že od zgodnje zapisane zgodovine. Dodatni deskriptorji imena so bili »neomikani ljudje iz Vulinga« in »neomikani ljudje iz Tudžja«, kar nakazuje na diskriminatorna stališča do regionalne kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/48.html|date=23 November 2010|title=Tujia language|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> == Izvor imena == Novo ime mesta je bilo sprejeto leta 1994. Mesto so poimenovali po [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem gozdnem parku Džangdžjadžje]] v Vulingjuanu (武陵源) s ciljem povečati njegovo razpoznavnost po tem, da je bil park leta 1992 priznan kot Unescova svetovna dediščina. Sam park je bil poimenovan po majhni vasi znotraj njegovih meja, ki je danes priljubljena turistična atrakcija. Ime s tremi znaki ({{zh|labels=no|s=张家界}}) se lahko razlaga takole: ''Džang'' ({{linktext|lang=zh-Hans|张}}) je pogost priimek na Kitajskem; ''džja'' ({{linktext|lang=zh|家}}) lahko prevedemo kot 'družina' in ''džje'' ({{linktext|lang=zh|界}}) se lahko prevede kot 'domovina', kar skupaj tvori dobesedni prevod 'Domovina družine Džang'. Obstaja tudi interpretacija, da je bilo ime izbrano, da bi izrazilo idejo »odprtih družinskih vrat, ki sprejemajo svet« (张开家门引进世界), vendar ta razlaga ni sprejeta med lokalnimi prebivalci. Uradna različica je povezana z generalom Hanov, [[Džang Ljang (zahodni Han)|Džang Ljangom]], ki se je preselil na območje potem ko je ustanovitelj dinastije Han, Lju Bang, začel preganjati svoje sodelavce in generale, ki so mu pomagali do položaja. Tako naj bi ime pomenilo, da se je tu naselila družina Džang.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cn-zhangjiajie.com/?action/viewnews/itemid/3375.html|date=20 November 2013|title=The Origin of Zhangjiajie Name|work=Zhangjiajie Municipal Government|accessdate=10 July 2014}}</ref> Zlog ''džje'' v imenu mesta ima dva pomena: eden se nanaša na lastninsko mejo, drugi pa na visoke gore. V izdaji ''Letopisa okrožja Yongding'' iz časa dinastije Čing (obdobje vladavine cesarja Daoguanga) je zapisano: »Potok Wudong izvira v Džangdžjadžjeju.« Izdaja ''Zapisa o okrožju Cili'' iz obdobja Republike Kitajske pa navaja: »Suoxi iz Zhangjiajieja.« V teh primerih se ime Džangdžjadžje nanaša na območje nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Najzgodnejša omemba imena ''Džangdžjadžje'' se pojavlja v predgovoru k ''Rodovniku družine Zhang'' iz četrtega leta vladavine cesarja Čongdžena (dinastija Ming, 1631). Predgovor je napisal Džang Zaičang, pravnuk (v šesti generaciji) Džang Vanconga, poveljnika urada Dajong v garniziji JYongding (Jongding Vei). V času vladavine cesarja Hongdžija iz dinastije Ming (1488–1506) je cesarski dvor zaradi zaslug Džang Vanconga pri varovanju mesta temu kot fevd podelil »gorsko zemljišče« okoli današnjega nacionalnega gozdnega parka Džangdžjadžje. Džang Vancong je nato svojo družino preselil v gore, da bi tam upravljal posest. Leta 1630 (v tretjem letu vladavine cesarja Čongdžena iz dinastije Ming) je Džang Zaihong, vnuk v šesti generaciji Džang Vanconga, prejel vojaški čin in na tem območju ustanovil urad. To območje je postalo dedna posest družine Džang in dobilo ime ''Džangdžjadžje''. == Upravna delitev == Džangdžjadžje je upravno razdeljen v dve mestni okrožji in dva okraja. * mestno okrožje Jongding ({{lang|zh-hans|永定区}}) (ki vsebuje osrednje, pozidano območje mesta Džangdžjadžje) * mestno okrožje Vulingjuan ({{lang|zh-hans|武陵源区}}) * okraj Cili ({{lang|zh-hans|慈利县}}) * okraj Sangdži ({{lang|zh-hans|桑植县}}) {| class="wikitable" style="font-size:90%;" align=center !Map |- |<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Zhangjiajie.png|width=600|link=}} {{Image label|x=1150|y=1260|scale=600/2700|text='''Jongding'''</span>}} {{Image label|x=1230|y=840|scale=600/2700|text='''Vulingjuan'''</span>}} {{Image label|x=1980|y=760|scale=600/2700|text='''Cili'''</span>}} {{Image label|x=770|y=470|scale=600/2700|text='''Sangdži'''</span>}} |} == Turizem == Območje [[Vulingjuan]], ki je od leta 1992 zavarovano kot Unescova svetovna dediščina, je priljubljena turistična destinacija.<ref>''Tumult in den Himmelsbergen'' in FAZ vom 25. Oktober 201, Seiten R6 und R7</ref> 20. avgusta 2016 je bil čez kanjon v '''[[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]]''' zgrajen '''[[Stekleni most Džangdžiadžje|stekleni most]]''' v slogu nebeške stene.<ref>[http://orf.at/#/stories/2356433/ Glasbrücke in China nach Besucheransturm gesperrt] orf.at, 2. September, abgerufen am 2. September 2016.</ref> <gallery widths=200 heights=160> File:Wulingyuan 3.jpg|Vulingjuan File:ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg|[[Stekleni most Džangdžiadžje]] v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|Narodnem parku Džangdžjadžje]] File:Tianmen Mountain temple I (30000795430).jpg|[[Tempelj Tjanmenšan]] na [[Tjanmen|gori Tjanmen]] </gallery> == Pobratena mesta == Džangdžjadžje je pobraten z: * {{flagicon|KOR}} Hadong County, Južna Koreja (2006) * {{flagicon|US}} Santa Fe, Nova Mehika, ZDA (2009) * {{flagicon|JPN}} Naruto, Tokušima, Japonska (2011) * {{flagicon|POR}} Arouca (Porto), Portugalska (2017) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie}} {{Wikivoyage|Zhangjiajie}} *[https://web.archive.org/web/20120828033439/http://www.chinazhangjiajietour.com/travelguide/history/2012/0214/219.html Zhangjiajie with famous people] *[http://www.zjj.gov.cn/ Zhangjiajie city government Web site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120922061607/http://www.zjj.gov.cn/ |date=2012-09-22 }} {{coord|29|08|N|110|29|E|display=title|source:frwiki}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} mscb90kc4vwhjsczy5ggxpd2cyj4fd2 0 453026 6752369 6256332 2026-09-18T08:42:03Z Ljuba24b 92351 dp 6752369 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Stekleni most Džangdžiadžje |native_name = |native_name_lang = zh |image = ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg |image_size = |alt = |caption = |coordinates = {{coord|29.3987|110.6982|display=inline,title}} |carries = most za pešce |crosses = |locale = [[Džangdžiadžje]], [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |official_name = |other_name = |maint = |heritage = |id = |preceded = |followed = |design = [[viseči most]] |material = [[jeklo]] |length = |width = 14 m |height = 360 m |mainspan = 430 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = 260 m |life = |designer = |builder = |begin = |complete = |open = 20. avgust 2016 |collapsed = |closed = |traffic = 8000 |toll = |extra = |map_image = |map_width = |map_alt = |map_cue = |map_text = }} '''Stekleni most Džangdžiadžje''' je most v [[Džangdžiadžje|Džangdžiadžjeju]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], nad območjem [[Wulingyuan|Vulingjuan]]. Most, zgrajen kot privlačnost za turiste, ima stekleno pohodno površino in je prozorna. Ko so ga odprli, je bil najdaljši in najvišji most na svetu s steklenim dnom. Za javnost so ga odprli 20. avgusta 2016, meri 430 metrov v dolžino in je 6 metrov širok, obešen je približno 260 metrov nad tlemi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dezeen.com/2016/09/05/zhangjiajie-grand-canyon-glass-bridge-worlds-tallest-longest-closes-china/|title=World's tallest and longest glass bridge closes after just two weeks|date=2016-09-05|work=Dezeen|access-date=2018-01-21|language=en-US}}</ref> Most se razteza nad [[kanjon]]om med dvema gorskima stenama v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|narodnem gozdnem parku Džangdžiadžje]] v osrednji kitajski provinci [[Hunan]]. Zasnovan je tako, da hkrati prenese do 800 obiskovalcev. Most je zasnoval izraelski [[arhitekt]] [[Haim Dotan]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.dezeen.com/2018/01/19/world-longest-glass-bottomed-suspension-bridge-china-hongyagu-hebei-sway|title=World's longest glass suspension bridge has an intentional wobble|date=2018-01-19|work=Dezeen|access-date=2018-01-21|language=en-US}}</ref> Da bi zgradili most, so inženirji postavili 4 podporne stebre na robovih sten kanjona. Most je izdelan iz jeklenega okvirja, v pohodno površino je bilo po celotni dolžini 430 metrov vgrajenih devetindevetdeset steklenih plošč. Vsaka od teh plošč je debela 50 mm in meri 12 m². Skupna debelina pohodne konstrukcije znaša 60 cm. Na spodnji strani mostu so nameščene 3 dolge gugalnice. Prav tako obstaja določba za izdelavo 265 metrov bungee-skok. To velja za najvišji takšen skok na svetu.<ref>{{navedi splet|last1=Grennan Milliken|title=China is Building the longest and highest glass bridge in the world|url=http://www.popsci.com/see-first-look-at-longest-and-highest-glass-bridge-in-world|website=Popular science|accessdate=15 November 2016}}</ref> Po mnenju upravnega odbora je most postavil deset svetovnih rekordov, ki obsegajo njegovo zasnovo in konstrukcijo.<ref>{{navedi splet|title=World's longest, highest glass bridge to open|url=http://news.xinhuanet.com/english/2016-08/17/c_135607128.htm|website=Xinhuanet|accessdate=16 November 2016}}</ref> Rekord kot najdaljši stekleni most je od takrat prešel na stekleni most v slikovitem območju Hongjagu, v Hebeju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinadaily.com.cn/a/201712/22/WS5a3c419fa31008cf16da2bd1.html|title=World's longest glass bridge ready to open - Chinadaily.com.cn|last=王建芬|website=www.chinadaily.com.cn|access-date=2017-12-26}}</ref> == Zapiranje in ponovno odpiranje == 2. septembra 2016, le 13 dni po odprtju mostu, so oblasti objavile obvestilo, ki pravi, da zaradi prevelikega prometa obiskovalcev zapirajo most.<ref name=telegraph>{{cite journal|last1=Chris Graham|title=China's record-breaking glass bridge closes after 13 days 'due to overwhelming demand'|journal=The Telegraph|date=3 September 2016|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/09/03/chinas-record-breaking-glass-bridge-closes-after-13-days-due-to/|accessdate=16 November 2016}}</ref> Most, ki je bil dimenzioniran za 800 ljudi hkrati in po pričakovanju da ga bo obiskalo okoli 8.000 ljudi na dan, je domnevno pritegnilo več kot 80.000 obiskovalcev na dan.<ref>{{navedi splet|last1=Nick Mafi|title=Why Did the Zhangjiajie Grand Canyon Glass Bridge Suddenly Close?|url=http://www.architecturaldigest.com/story/worlds-tallest-longest-glass-bridge-closed-down|website=Architectural Digest|accessdate=16 November 2016}}</ref> Organi oblasti so dejali, da se je vlada odločila za začasno ustavitev obiskov zaradi »nujnosti izboljšanja in posodobitve« privlačnosti, vključno s parkirišči, sistemom rezervacij vozovnic in storitvami za obiskovalce. Most je bil ponovno odprt 30. septembra 2016.<ref>{{navedi splet|title=World's highest glass bridge to reopen after one-month overhaul|url=http://news.xinhuanet.com/english/2016-09/28/c_135719594.htm|website=Xinhuanet|accessdate= 11 August 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie Glass Bridge}} * China Highlights [https://www.chinahighlights.com/zhangjiajie/attraction/zhangjiajie-glass-bridge.htm Zhangjiajie Glass Bridge — World’s Longest and Highest] [[Kategorija:Mostovi na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2016]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Hunan]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] qy0c9lvjh5amrboyvez6atbuzmk2hjx 6752371 6752369 2026-09-18T08:42:42Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6752371 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Stekleni most Džangdžiadžje |native_name = |native_name_lang = zh |image = ZhangjiajieGlassByHighestBridges.jpg |image_size = |alt = |caption = |coordinates = {{coord|29.3987|110.6982|display=inline,title}} |carries = most za pešce |crosses = |locale = [[Džangdžiadžje]], [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |official_name = |other_name = |maint = |heritage = |id = |preceded = |followed = |design = [[viseči most]] |material = [[jeklo]] |length = |width = 14 m |height = 360 m |mainspan = 430 m |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = 260 m |life = |designer = |builder = |begin = |complete = |open = 20. avgust 2016 |collapsed = |closed = |traffic = 8000 |toll = |extra = |map_image = |map_width = |map_alt = |map_cue = |map_text = }} '''Stekleni most Džangdžiadžje''' je most v [[Džangdžiadžje|Džangdžiadžjeju]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], nad območjem [[Wulingyuan|Vulingjuan]]. Most, zgrajen kot privlačnost za turiste, ima stekleno pohodno površino in je prozorna. Ko so ga odprli, je bil najdaljši in najvišji most na svetu s steklenim dnom. Za javnost so ga odprli 20. avgusta 2016, meri 430 metrov v dolžino in je 6 metrov širok, obešen je približno 260 metrov nad tlemi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dezeen.com/2016/09/05/zhangjiajie-grand-canyon-glass-bridge-worlds-tallest-longest-closes-china/|title=World's tallest and longest glass bridge closes after just two weeks|date=2016-09-05|work=Dezeen|access-date=2018-01-21|language=en-US}}</ref> Most se razteza nad [[kanjon]]om med dvema gorskima stenama v [[Narodni gozdni park Džangdžiadžje|narodnem gozdnem parku Džangdžiadžje]] v osrednji kitajski provinci [[Hunan]]. Zasnovan je tako, da hkrati prenese do 800 obiskovalcev. Most je zasnoval izraelski [[arhitekt]] [[Haim Dotan]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.dezeen.com/2018/01/19/world-longest-glass-bottomed-suspension-bridge-china-hongyagu-hebei-sway|title=World's longest glass suspension bridge has an intentional wobble|date=2018-01-19|work=Dezeen|access-date=2018-01-21|language=en-US}}</ref> Da bi zgradili most, so inženirji postavili 4 podporne stebre na robovih sten kanjona. Most je izdelan iz jeklenega okvirja, v pohodno površino je bilo po celotni dolžini 430 metrov vgrajenih devetindevetdeset steklenih plošč. Vsaka od teh plošč je debela 50 mm in meri 12 m². Skupna debelina pohodne konstrukcije znaša 60 cm. Na spodnji strani mostu so nameščene 3 dolge gugalnice. Prav tako obstaja določba za izdelavo 265 metrov bungee-skok. To velja za najvišji takšen skok na svetu.<ref>{{navedi splet|last1=Grennan Milliken|title=China is Building the longest and highest glass bridge in the world|url=http://www.popsci.com/see-first-look-at-longest-and-highest-glass-bridge-in-world|website=Popular science|accessdate=15 November 2016}}</ref> Po mnenju upravnega odbora je most postavil deset svetovnih rekordov, ki obsegajo njegovo zasnovo in konstrukcijo.<ref>{{navedi splet|title=World's longest, highest glass bridge to open|url=http://news.xinhuanet.com/english/2016-08/17/c_135607128.htm|website=Xinhuanet|accessdate=16 November 2016}}</ref> Rekord kot najdaljši stekleni most je od takrat prešel na stekleni most v slikovitem območju Hongjagu, v Hebeju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinadaily.com.cn/a/201712/22/WS5a3c419fa31008cf16da2bd1.html|title=World's longest glass bridge ready to open - Chinadaily.com.cn|last=王建芬|website=www.chinadaily.com.cn|access-date=2017-12-26}}</ref> == Zapiranje in ponovno odpiranje == 2. septembra 2016, le 13 dni po odprtju mostu, so oblasti objavile obvestilo, ki pravi, da zaradi prevelikega prometa obiskovalcev zapirajo most.<ref name=telegraph>{{cite journal|last1=Chris Graham|title=China's record-breaking glass bridge closes after 13 days 'due to overwhelming demand'|journal=The Telegraph|date=3 September 2016|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/09/03/chinas-record-breaking-glass-bridge-closes-after-13-days-due-to/|accessdate=16 November 2016}}</ref> Most, ki je bil dimenzioniran za 800 ljudi hkrati in po pričakovanju da ga bo obiskalo okoli 8.000 ljudi na dan, je domnevno pritegnilo več kot 80.000 obiskovalcev na dan.<ref>{{navedi splet|last1=Nick Mafi|title=Why Did the Zhangjiajie Grand Canyon Glass Bridge Suddenly Close?|url=http://www.architecturaldigest.com/story/worlds-tallest-longest-glass-bridge-closed-down|website=Architectural Digest|accessdate=16 November 2016}}</ref> Organi oblasti so dejali, da se je vlada odločila za začasno ustavitev obiskov zaradi »nujnosti izboljšanja in posodobitve« privlačnosti, vključno s parkirišči, sistemom rezervacij vozovnic in storitvami za obiskovalce. Most je bil ponovno odprt 30. septembra 2016.<ref>{{navedi splet|title=World's highest glass bridge to reopen after one-month overhaul|url=http://news.xinhuanet.com/english/2016-09/28/c_135719594.htm|website=Xinhuanet|accessdate= 11 August 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Zhangjiajie Glass Bridge}} * China Highlights [https://www.chinahighlights.com/zhangjiajie/attraction/zhangjiajie-glass-bridge.htm Zhangjiajie Glass Bridge — World’s Longest and Highest] * [http://www.highestbridges.com/wiki/index.php?title=Zhangjiajie_Grand_Canyon_Glass_Footbridge ''Zhangjiajie Grand Canyon Glass Footbridge''] iz highestbridges.com [[Kategorija:Mostovi na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2016]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Hunan]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] dnodm8prvco7wyqotafipalkxeyv1hk 0 453027 6752392 6723352 2026-09-18T09:37:21Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ jezik 6752392 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni gozdni park Džangdžiadžje | alt_name = | iucn_category = | photo = 1 tianzishan wulingyuan zhangjiajie 2012.jpg | photo_alt = | photo_caption = | photo_width = | map = Kitajska |relief=1 | map_alt = | map_caption = Map of China | coordinates = {{koord novi|29.327414|N|110.415977|E|region:CN|format=dms|display=inline, title}} | location = [[Džangdžiadžje]], [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | nearest_city = | area_ha = 4810 | established = 1982 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | world_heritage_site = od 1992 [http://whc.unesco.org/en/list/640] | url = }} '''Narodni gozdni park Džangdžiadžje''' ({{jezik-zh|c=湖南 张家界 国家 森林 公园|p=Húnán Zhāngjiājiè Guójiā Sēnlín Gōngyuán|l=Narodni gozdni park Hunan Džangdžiadžje}}) je edinstven narodni gozdni park, ki leži v mestu [[Džangdžiadžje]] v severnem delu province [[Hunan]] v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. To je eden od več narodnih parkov znotraj območja [[Wulingyuan|Vulingjuan]]. == Zgodovina == [[Image:ZhangjiajieNP1.jpg|thumb|Pogled na skalni stolp v parku]] Leta 1982 je bil priznan kot prvi kitajski narodni gozdni park s površino 4810 ha <ref name=trvnews>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/hunan/zhangjiajie/zhangjiajie.htm |title=Zhangjiajie Scenic Spot |publisher=www.travelchinaguide.com |accessdate=2008-07-30 |archive-date=2008-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080709020725/http://www.travelchinaguide.com/attraction/hunan/zhangjiajie/zhangjiajie.htm |url-status=dead }}</ref>. Je del precej večjega slikovitega območja Vulingjuan, ki je precej večji od 397,5 km². Leta 1992 je bil Vulingjuan uradno uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. <ref>{{navedi splet |url=http://www.zhangjiajie.com.cn/english/jianjie.asp |title=A Brief Account of Zhangjiajie |publisher=www.zhangjiajie.com.cn |accessdate=2008-07-30 |archive-date=2008-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201125119/http://www.zhangjiajie.com.cn/english/jianjie.asp |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 ga je Ministrstvo za zemljo in vire določilo kot državni [[Geopark]] (3600 km²). Leta 2004 je bil Geopark Džangdžiadžje naveden kot globalni geopark pri Unescu. Najbolj opazne geografske značilnosti parka so stolpom podobne formacije, ki se vidijo po celotnem parku. Kljub temu, da spominja na kraški teren, to področje ni nastalo zaradi [[apnenec|apnenca]] in ni proizvod kemične raztopitve, kar je značilno za apnenčasti [[kras]]. So rezultat več letne fizične erozije. Večina vremenskih vplivov, ki so ustvarili te stolpe, je posledica širjenja ledu pozimi in rastlin, ki rastejo na njih. Vreme je vlažno celo leto, zato je listje zelo gosto. Zdrobljen material prenašajo predvsem potoki. Te formacije so poseben simbol kitajske krajine in jih je mogoče najti na mnogih starih [[Tradicionalno kitajsko slikarstvo|kitajskih slikah]]. Eden od [[kvarc]]no-[[peščenjak]]ovih stolpov v parku, 1080 metrov visok ''Južni nebeški steber'', je bil januarja 2010 uradno preimenovan v ''Avatar Hallelujah Mountain'' ({{zh|c=阿凡达-哈利路亚山|p=Āfándá hālìlùyà shān}}) v čast [[Avatar (film)|istoimenskega]] filma.<ref>{{navedi splet |title="Avatar" inspires China province to rename mountain |date=January 26, 2010 |work=China Daily |url=http://www2.chinadaily.com.cn/life/2010-01/26/content_9375209.htm |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110606043905/http://www2.chinadaily.com.cn/life/2010-01/26/content_9375209.htm |archivedate=June 6, 2011 |df= }}</ref> Po mnenju uradnikov parka so fotografije iz Džangdžiadžjeja navdihnile lebdeče gore Hallelujah v filmu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/news/worldnews/article-1246457/China-renames-mountain-Avatar-movie-Avatar-Hallelujah-Mountain.html |title=Found! The stunning mountain that inspired Avatar's 'floating peaks' |date=January 27, 2010 |location=London |work=Daily Mail}}</ref> Režiser in producentski oblikovalci filma so dejali, da so jih navdihnile lebdeče skale iz gorskih območij po vsem svetu, vključno s tistimi v provinci Hunan.<ref name=1o9speak>{{navedi splet |url=http://io9.com/5444960/avatars-designers-speak-floating-mountains-amp-suits-and-the-dragon |title=Avatar's Designers Speak: Floating Mountains, AMP Suits And The Dragon |date=January 14, 2010 |last=Anders |first=Charlie Jane}}</ref><ref>{{navedi splet |work=Global Times |title=Stunning Avatar |url=http://life.globaltimes.cn/entertainment/2009-12/494242_2.html |date=December 24, 2009 |last=Renjie |first=Mao |accessdate=January 25, 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091228085058/http://life.globaltimes.cn/entertainment/2009-12/494242_2.html |archivedate=December 28, 2009 |df= }}</ref> == Zgradbe == [[Image:Zhangjiajie mountina elevator.jpg|thumb|Bailong dvigalo]] [[File:Zhangjiajie, National park - panoramio (1).jpg|thumb|right|Žičnica na goro Tianzi]] '''[[Dvigalo Bailong]]''', dobesedno ''dvigalo stotih zmajev'', je bilo za javnost odprto leta 2002. S 326 m je največje zunanje dvigalo na svetu. V manj kot dveh minutah lahko obiskovalce dvigne od tal do vrha. Strukturo sestavljajo tri ločena steklena dvigala, od katerih lahko vsako nosi do 50 ljudi hkrati. Avgusta 2016 so preko Velikega kanjona Džangdžiadžje odprli '''[[Stekleni most Zhangjiajie|Stekleni most Džangdžiadžje]]''', takrat najdaljši (430 m) in najvišji (300 m) steklen most za pešce na svetu.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-asia-china-37127725 Glass bridge: China opens world's highest and longest] BBC News. 20 August 2016 </ref> Trinajst dni po odprtju je bil most zaprt zaradi prevelikega števila obiskovalcev. Ponovno je bil odprta 30. septembra 2016 po prilagoditvi logističnih in varnostnih ukrepov za ravnanje z velikim številom turistov. V parku so trije sistemi gondolskih žičnic. Žičnica na [[Tianzi (gora)|goro Tianzi]],<ref>{{navedi splet |title=Tianzi Mountain Cable Car |url=https://www.zhangjiajietourguide.com/photo-p270-4787-tianzi-mountain-cable-car.html |access-date=23 July 2021}}</ref> žičnica Jangdžjadžje in žičnica Huangšidžai.<ref>{{navedi splet |title=New cable car in Yangjiajie |url=https://www.synotrip.com/hunan-province/grace-yang/new-cable-car-yangjiajie |access-date=23 July 2021}}</ref> Obstaja tudi enotirnica, ki obiskovalce popelje po galeriji Ten-Mile.<ref>{{navedi splet |title=Zhangjiajie National Park Monorail China 湖南张家界国家森林公园 |website = YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?v=6ZjDx6KvGq0 |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/6ZjDx6KvGq0 |archive-date=2021-12-21 |url-status=live|access-date=5 July 2021}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The monorail train running along ten-mile gallery in Wulingyuan. |url=https://www.alamy.com/the-monorail-train-running-along-ten-mile-gallery-in-wulingyuan-image348675803.html |access-date=5 July 2021}}</ref> Druga značilnost narodnega parka so [[kraška jama|kraške jame]], raztresene po celotnem območju. Aprila in maja 2025 so bili na spletu objavljeni posnetki jam, polnih smeti, kar je privedlo do obsežne čistilne akcije v teh jamah.<ref>{{navedi splet |last=Cripps |first=Fred He, Karla |date=2025-06-18 |title=Viral videos prompt mass cleanup of caves near China’s famed ‘Avatar’ mountains |url=https://www.cnn.com/2025/06/17/travel/china-zhangjiajie-garbage-caves-avatar-intl-hnk |access-date=2025-06-18 |website=CNN |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|Wulingyuan}} {{commons category|Zhangjiajie}} [[Kategorija:Narodni parki Kitajske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]] [[Kategorija:Geoparki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1988]] [[Kategorija:Hunan]] {{normativna kontrola}} gombgnklqr42x6h4kh2n8exb678ql61 0 453029 6752394 6718706 2026-09-18T09:40:47Z Ljuba24b 92351 /* Gora */ np 6752394 wikitext text/x-wiki {{Infobox Mountain | Name= Tjanmen | native_name = | other_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|天門山}}}} | Photo= Tian_Menshan_Mountain_10.jpg | Caption= | pushpin_map = | elevation_m=1518,6 | Location=[[Džangdžjadžje]], [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | Range= | prominence_m=1518,6 | map = Kitajska | Coordinates = <!-- wd --> | First ascent= | Easiest route= cesta, žičnica, pešpot }} '''Tjanmen''' (({{zh|s={{linktext|天|门|山}}|t=天門山|p=Tiānmén Shān|l=Gora nebeških vrat}}) je gora znotraj narodnega parka Tjanmen, [[Džangdžjadžje]], v severozahodnem delu [[province Kitajske|province]] [[Hunan]] na Kitajskem. == Gora == Žičnico je leta 2005<ref name="LiftMag">{{navedi splet |title=The Sky Gate Escalators |url=http://www.lift-report.de/index.php/en/23-archive-2015-issue-6/124-conny-elevator-completed-a-wonder-filled |website=Lift Magazine |accessdate=7 June 2018 |archive-date=2018-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804202445/http://www.lift-report.de/index.php/en/23-archive-2015-issue-6/124-conny-elevator-completed-a-wonder-filled |url-status=dead }}</ref> zgradila francoska družba Poma iz bližnje železniške postaje Džangdžjadžje do vrha gore. V turističnih publikacijah je žičnica na goro Tjanmen opisana kot »najdaljša žičnica na visoki hrib na svetu«, z 98 kabinami in skupno dolžino 7455 m ter vzponom na 1279 m. Najvišji naklon je 37 stopinj. Turisti lahko hodijo po kilometrih poti zgrajenih na skalnem vrhu gore, vključno z odseki s steklenimi tlemi. Tudi 11 km dolga cesta z 99 zavoji doseže vrh gore in obiskovalce pripelje do jame Tjanmen, naravne luknje visoke 131,5 m.<ref>{{citation|title=Tianmen Mountain |publisher=Hunan Zhangjiajie Tianmenshan Tourism Co. Ltd.}}</ref> Tako kot gora se tudi jama prevaja kot Nebeška vrata /天门 in ima vhod z 999 stopnicami, znan kot "Stopnišče v nebesa".<ref>{{navedi splet |last1=Rizzo |first1=Cailey |title=There's an Actual Stairway to Heaven — With 999 Steps — in China |url=https://www.travelandleisure.com/travel-news/gateway-to-heaven-tianmen-mountain-china#:~:text=There's%20an%20Actual%20Stairway%20to%20Heaven%20%E2%80%94%20With%20999%20Steps%20%E2%80%94%20in%20China,-To%20get%20to&text=From%20the%20center%20of%20Zhangjiajie,the%20top%20of%20Tianmen%20Mountain. |website=Travel + Leisure |publisher=Travel+Leisure |access-date=18 April 2023 |language=en}}</ref> Na vrhu stoji velik [[tempelj Tjanmenšan]], dosegljiv s sedežnico ali po pešpoti. Prvotni tempelj je bil zgrajen v času dinastije Tang in uničen v prvi polovici 20. stoletja. Leta 1949, ko se je kitajska komunistična revolucija bližala koncu, se je začela gradnja novega templja z arhitekturo dinastije Tang; tempelj zdaj stoji na urejenem posestvu, ki obsega 2 hektarja. Leta 2007 je Alain Robert splezal na pečino pod lokom, golih rok in brez zaščite; plošča spominja na njegov podvig. 25. septembra 2011 je Jeb Corliss prejadral skozi 30 m širok lok na gori s pomočjo [[wingsuit]] (krilobleka). Let se je začel s helikopterja na 1829 m in se je končal z varnim pristankom na bližnjem mostu. Svetovna liga Wingsuit je v Tjanmenu imela prvo in drugo svetovno prvenstvo Wingsuit. 8. oktobra 2013 je Viktor Kováts v času treninga na drugem svetovnem prvenstvu padel v smrt, ko ni mogel odpreti padala.<ref>{{navedi novice|last=Armstrong|first=Paul|title=Wingsuit flier Viktor Kováts dies after cliff crash horror|url=https://edition.cnn.com/2013/10/10/world/asia/china-wingsuit-flyer-kovats-death|access-date=December 1, 2013|date=October 12, 2013|agency=CNN|location=Hong Kong}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Cadenbach|first=Christoph|title=Sprung ins Ungewisse|date=November 25, 2013|url=http://sz-magazin.sueddeutsche.de/texte/anzeigen/41177/Sprung-ins-Ungewisse|publisher=Süddeutsche Zeitung Magazin|accessdate=December 1, 2013|language=German}}</ref> Avgusta 2016 se je za javnost odprla steklena pešpot s pogledom na Tongtianovo avenijo, imenovana ''Pečina ovijajočega zmaja''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.com.au/travel/travel-ideas/adventure/terrifying-skywalk-opens-in-china/news-story/bb42f8647cf351a1358f286e93e7d44f |title=Glass cliff walk in China: Scary Coiling Dragon Cliff walk opens |website=News.com.au |date=August 3, 2016 |accessdate=September 10, 2016}}</ref><ref name="glasswalk">{{navedi novice|last1=Yu|first1=Elaine|title=China's cliff-clinging glass skywalk opens to public|url=http://www.cnn.com/2016/08/02/travel/china-tianmen-mountain-glass-skywalk/|accessdate=August 2, 2016|agency=CNN|date=August 2, 2016}}</ref> Septembra 2016 je italijanski voznik Fabio Barone s svojim Ferrarijem 458 Italia postavil prvi svetovni hitrostni rekord, saj je skoraj 11 km dolgo pot prevozil v 10 minutah in 31 sekundah.<ref>{{navedi novice| last=BBC| first=NEWS| date=2016-09-23|title=Italian races up China daredevil road|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-37448970|access-date=2020-09-22}}</ref> V februarju 2018 je hibridni Range Rover SUV, ki ga je vozil Ho-Pin Tung, prevozil stopnišče z naklonom 45 o z 999 stopnicami do Nebeških vrat s kombinacijo moči bencinskega motorja in električnega akumulatorja. Aprila 2023 so na eni od pešpoti na gori Tjanmen v skupinskem samomoru umrle štiri osebe. Trije moški so skočili v smrt z zahodne pešpoti na višini približno 1430 m. Četrto osebo, žensko, so ustavili pred skokom, vendar je že pogoltnila strup, zaradi česar je umrla.<ref>{{navedi splet|title=4 people die in group suicide at China's famous glass skywalk|url=https://bnonews.com/index.php/2023/04/4-people-die-in-group-suicide-at-chinas-famous-glass-skywalk/|publisher=BNO News|accessdate=8 April 2023}}</ref> <gallery> Tianmen Mountain 38183-Zhangjiajie (48757755237).jpg|Pogled na Heaven-Linking Avenue File:Tian Menshan Mountain 5.jpg|Pogled na naravni lok in stopnišče do njega File:Tian Menshan Mountain 6.jpg|Pogled pod lok File:Tian_Menshan Mountain 7.jpg|Spominska plošča plezalcu Alainu Robertu, 2007 File:Tian Men Shan Temple 2.jpg|[[tempelj Tjanmenšan]] File:Stairway to Heaven's Door 38226-Zhangjiajie (49046800828).jpg|Stopnišče File:Tianmen Mountain 38218-Zhangjiajie (48757756147).jpg|Steklena pot ob pečini </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tianmen Mountain}} {{Wikivoyage|Tianmen Mountain}} * [http://china-attractions.info/heavens-gate-mountain-near-zhangjiajie/ Extraordinary Tianmen Mountain] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121104152911/http://china-attractions.info/heavens-gate-mountain-near-zhangjiajie/ |date=2012-11-04 }} *[https://www.zhangjiajietourguide.com/photo-p268-3669-tianmen-mountain-national-park-tongtian-avenue.html Tongtian Avenue] [[Kategorija:Gore na Kitajskem]] [[Kategorija:Tisočaki]] [[Kategorija:Hunan]] 7ole8khl6nu1itxxsca1o7ss4sclu0b 0 464348 6752203 6277806 2026-09-17T19:27:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752203 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Samostan Fécamp | infobox_width = | image = Fecamp Abbey Chevet10.jpg | pushpin map =<!-- wd --> | coordinates = {{coord|49|45|19.2|N|0|22|54.2|E|region:FR_type:landmark|display=title}} | location = Fécamp, Seine-Maritime, Francija | denomination = Rimskokatoliška | consecrated date = | status = | functional status = | heritage designation = Zgodovinski spomenik od 1840<ref name="PA00100659">{{Base Mérimée|PA00100659}}</ref>. | website = | architect = | architecture type = [[Karolinška arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] | style = | founder = Waningus | groundbreaking = 659 | completed date = | relics = Sveta kri | logo = }} '''Samostan svete Trojice Fécamp''' (francosko ''Abbaye de la Trinité de Fécamp'') je [[Benediktinci|benediktinski]] samostan v mestu [[Fécamp]] v departmaju [[Seine-Maritime]], Zgornja [[Normandija]], [[Francija]] in romarsko središče. Samostan je od leta 1840 na seznamu zgodovinskih spomenikov. Bil je prvi proizvajalec zeliščnega likerja ''Bénédictine'', narejenega na osnovi [[vinjak]]a. <ref>''Liqueurs'', M. Luisa Gonzalez-Sanjose, ''The Oxford Handbook of Food Fermentations'', ed. Charles W. Bamforth, Robert E. Ward, (Oxford University Press, 2014), 331.</ref> == Prva ustanovitev == Leta 658 je gradnjo začel [[Merovingi|merovinški]] grof Waningus za redovnice. <ref name="cathen">{{cite encyclopedia | author=Georges Goyau |title =Archdiocese of Rouen | encyclopedia =The Catholic Encyclopedia | volume =8 | publisher =Robert Appleton Company | year =1912 | url =http://www.newadvent.org/cathen/13208b.htm | accessdate =2008-01-03}}</ref> Še en samostan, ki ga je blizu mesta ustanovil leta 660 za dragocene relikvije ''Svete krvi'', so [[Vikingi]] uničili leta 842. Okrog vojvodske palače so našli temelje dveh kapelic. == Druga ustanovitev == Po več vikinških napadih je Rihard I. Normandijski (tudi Rihard Neustrašni) obnovil cerkev. Rihard II. Normandijski je leta 1001 povabil Viljema Volpianskega (Guglielmo da Volpiano), da znova obudi življenje samostana po benediktinskih pravilih. <ref>R. Allen Brown, ''The Normans and the Norman Conquest'', (The Boydell Press, 1994), 21-22.</ref> Ta dva normanska vladarja, ki sta bila prvotno pokopana zunaj <ref>Emma Mason, ''Westminster Abbey and Its People, C.1050-c.1216'', (The Boydell Press, 1996), 14.</ref>, je pozneje leta 1162 pokopal [[Henrik II. Angleški]] znotraj južnega [[transept]]a gotske samostanske cerkve <ref>Lindy Grant, ''Architecture and Society in Normandy 1120-1270'', (Yale University Press, 2005), 76.</ref>. Njihove posmrtne ostanke so večkrat premaknili in jih na več mestih pokopali, na koncu pa jih leta 1956 ponovno shranili v svinčene zaboje in ponovno pokopali v južni transept. Februarja 2016 so francoski, danski in norveški raziskovalci odprli svinčene zaboje, da bi opravili analizo ostankov DNK. Radiokarbonsko datiranje posmrtnih ostankov je pokazalo, da nobeno okostje ne more od Riharda I. ali Riharda II. Eno okostje je bilo iz 3. stoletja pred našim štetjem, drugo pa iz 8. stoletja našega štetja, oba že pred rojstvom obeh Rihardov. <ref>{{navedi splet | title =Mystery Of Viking Ruler Rollo Continues – Surprising Discovery In Ancient Grave | publisher =MessageToEagle.com | date =January 2017 | url =http://www.messagetoeagle.com/mystery-viking-ruler-rollo-continues-surprising-discovery-ancient-grave }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Guillaume de Volpiano je pokopan v eni od severnih kapelic. == Sredina 11. stoletja == Samostan pri Fécampu je bil pomemben pri normanskem osvajanju Anglije. [[Edvard Spoznavalec]] je podelil naziv kraljevi minster cerkvi v Steyningu za samostan, v zahvalo svojim normanskim zaščitnikom. Zaradi velikih, bogatih zemljišč in uspešnih pristanišč naj bi ta donacija začela veljati po smrti Aelfwina, škofa Winchestra, ki je bil zadolžen za Steyning. Škof je umrl leta 1047 in cerkvena pristojnost je nato prešla neposredno na [[papež Klemen II.|papeža Klemena II.]]. Na enak način samostan Fécamp ni bil odgovoren nobenemu normanskemu škofu, temveč samo papežu. Darilo je pozneje potrdil tudi [[Viljem Osvajalec]]. [[Image:Fécamp Sainte Trinité (02a) choir.jpg|thumb|upright|Prezbiterij v samostanski cerkvi Fécamp.]] V bližnjem pristanišču s kopnim okoli [[Rye, Vzhodni Sussex |Rya]], Winchelsea in [[Hastings]]a je kralj [[Knut Veliki]] že dal isti samostan, da bi izpolnil obljubo dano po njegovi ženi Emmi Normandijski, prvemu možu norveškemu kralju [[Ethelred II. Nepripravljeni |Ethelredu]]. Menihi se skoraj niso imeli časa usesti, ko jih je leta 1052 Godwin, grof Wessexški izgnal iz Steyninga in ga zasegel. Njegov sin [[Harold II., angleški kralj |Harold Godwinson]] se je odločil, da ga bo ob vzponu obdržal, namesto da bi ga obnovil. To je imelo komercialni in strateški smisel (Harold ni želel normanskega pristanka na morebitnem invazijskem pristanišču), Viljem pa se je odzval prisegajoč na nož, preden se je odpravil v Anglijo, da bi ga osvojil za menihe. <ref>{{navedi splet | title =Steyning: The Confessor's Gift and the Conqueror's Oath | publisher =Steyning Museum | date =June 2005 | url =http://steyningmuseum.org.uk/fecamp.htm | accessdate =2008-01-03 | archive-date =2007-10-08 | archive-url =https://web.archive.org/web/20071008084844/http://steyningmuseum.org.uk/fecamp.htm | url-status =mrtva | datum-arhiva =2007-10-08 | url-arhiva =https://web.archive.org/web/20071008084844/http://steyningmuseum.org.uk/fecamp.htm }}</ref> To mu je pridobilo ladjo iz samostana in ob [[Bitka pri Hastingsu|zmagi pri Hastingsu]] je izpolnil obljubo in vrnil Steyning samostanu, s katerim je ostal do 15. stoletja. Listina je podelila jamstvo oprostitve vse zemeljske službe in pokornost baronom, knezom in drugim ter jim podelila vse kraljeve svoboščine, navade in pravičnost za vse zadeve, ki se pojavljajo na njihovi zemlji in grozila vsem, ki bi morda kršili te svoboščine z zneskom 100 funtov zlata. <ref>{{navedi knjigo |last=Davis |first=H. W. C. |editor=H. A. Cronne |editor2=R. H. C. Davis |title=Regesta Regum Anglo-Normannorum 1066-1154 |volume=I |publisher=Oxford |year=1913}}</ref> Ostanke lokalnega svetnika, Cuthmana iz Steyninga, so premestili v materinski samostan v Fécampu. Samostanu je Viljem priskrbel tudi Remigiusa de Fécamp, benediktinskega meniha, prvi škof v Lincolnu. == Samostanska cerkev == Samostanska cerkev Svete Trojice je bila zgrajena med letoma 1175 in 1220 iz kamna v kremni barvi iz [[Caen]]a. Pod Plantageneti je [[skriptorij]] v Fécampu ustvaril številne iluminirane rokopise. Današnja cerkev, zgrajena okoli leta 1170–1220, je eden najpomembnejših zgodovinskih in zanimivih primerov prehoda iz [[romanska arhitektura|romanike]] v zgodnjo [[gotska arhitektura|gotiko]] v Normandiji. Od predhodnic, posvečenih leta 990 in 1099, je ostalo le malo: od slednje, ki je leta 1168 pogorela, sta na severni strani kora dve kapeli (posvečeni 1106, najstarejši na Normandiji). Takoj zatem se je začela gradnja nove stavbe v slogu zgodnje gotike. Bogastvo samostana, ki so ga zbrali romarji, je omogočilo gradbeni napredek, ki je bil hiter za srednjeveški čas. Pred letom 1219 so s petimi zahodnimi oboki ladje z vitkimi oblikami v prerezih stebrov in [[arkada]]mi [[empora|empor]] razvitejši v slogu kot pet vzhodnih obokov. Gradnja je bila s tem v bistvu končana. Nenavadno dolžino ladje (cerkev je dva metra daljša od Notre Dame v Parizu) in arhitekturne elemente, kot je [[ambulatorij]], je mogoče razložiti tudi z vlogo stavbe kot romarske cerkve. Kor in transept sta še iz 12. stoletja. <ref>Gall, S. 55, 298–301</ref> [[Marijina kapela|Marijino kapelo]] v kornem delu so obnovili proti koncu 15. stoletja. Leta 1748 je zahodno stavbo zamenjala fasada v klasičnem slogu francoskega [[baročna arhitektura|baroka]]. Vhod je obdan s kipoma vojvodov Riharda I. in Riharda II. kot najpomembnejšima donatorjema za samostan, ki sta v cerkvi, v južnem transeptu, tudi pokopana. Značilno za normanske gradbene navade je 65 metrov visok stolp nad križiščem. Oprema prihaja iz različnih obdobij. [[Vitraj]]i iz 13. stoletja so bili sestavljeni v Marijini kapeli, vitraji, iz 16. stoletja pa prikazujejo sv. Trojico, sv. Taurina in Suzano. Njihov ustvarjalec je bil Arnold von Nijmwegen, pomemben slikar na steklo iz [[Rouen]]a. Glavni oltar sega v [[renesančna umetnost|renesanso]]. V 18. stoletju so v kor postavili [[baldahin]] in korne klopi. <ref>Der Abschnitt folgt der Darstellung der Baugeschichte bei Schäfke, S. 119–123</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Katrin Brockhaus: ''L'abbatiale de La Trinité de Fécamp et l'architecture normande au Moyen Âge'' (= ''Mémoires de la Société des Antiquaires de Normandie.'' Bd. 44). Société des Antiquaires de Normandie, Caen 2009, ISBN 978-2-9510558-7-2. * Antoine Le Roux de Lincy: ''Essai historique et littéraire sur l'Abbaye de Fécamp.'' Édouard Frère, Rouen 1840, ([https://archive.org/stream/bub_gb_m_NJAAAAMAAJ#page/n9/mode/2up Digitalisat]). ==Zunanje povezave== {{commons category| Fécamp Abbey}} * High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/medieval-architecture-western-europe/f%C3%A9camp-%C3%A9glise-de-la-trinit%C3%A9 Fécamp Abbey | Art Atlas] [[Kategorija:Karolinška arhitektura]] [[Kategorija:Gotska arhitektura]] [[Kategorija:Benediktinski samostani]] [[Kategorija:Samostani v Franciji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 6. stoletju]] {{normativna kontrola}} hiucbbgv4ujtzii3exhnnupue3mhiuu 0 467372 6752091 5865641 2026-09-17T13:35:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Srbski film | director = Srđan Spasojević | producer = {{Plainlist| * Srđan Spasojević * Dragoljub Vojnov }} | writer = {{Plainlist| * Aleksandar Radivojević * Srđan Spasojević }} | starring = {{Plainlist| * [[Srđan Todorović]] * [[Sergej Trifunović]] }} | music = [[Sky Wikluh]] | cinematography = Nemanja Jovanov | editing = Darko Simić | studio = Contra Film | distributor = Jinga Films | released = [[11. junij]] [[2010]] | runtime = 104 min. | country = {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] | language = [[srbščina]]<br />[[švedščina]] | budget = | gross = [[ameriški dolar|$]]1.550 (Brazilija) }} '''''Srbski film''''' (izviren srbski naslov: ''Srpski film''; v [[Cirilica|cirilici]]: Српски филм) je srbska [[grozljivka]] iz leta 2010. Gre za prvi film režiserja in scenarista Srđana Spasojevića. == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Srbski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2010]] [[Kategorija:Grozljivke]] [[Kategorija:Filmi o igralcih]] [[Kategorija:Filmi o pedofiliji]] [[Kategorija:Filmi o pornografiji]] [[Kategorija:Filmi o incestu]] [[Kategorija:Filmi o nekrofiliji]] [[Kategorija:Filmi o posilstvu in maščevanju]] [[Kategorija:Neodvisni filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Kontroverzni filmi]] [[Kategorija:Filmi o filmskih režiserjih in producentih]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] 6m8rcn22a6egvsot44x69q6cu7odq8y 6752132 6752091 2026-09-17T15:11:43Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Srbski film | director = Srđan Spasojević | producer = {{Plainlist| * Srđan Spasojević * Dragoljub Vojnov }} | writer = {{Plainlist| * Aleksandar Radivojević * Srđan Spasojević }} | starring = {{Plainlist| * [[Srđan Todorović]] * [[Sergej Trifunović]] }} | music = [[Sky Wikluh]] | cinematography = Nemanja Jovanov | editing = Darko Simić | studio = Contra Film | distributor = Jinga Films | released = [[11. junij]] [[2010]] | runtime = 104 min. | country = {{ikonazastave|Srbija}}[[Srbija]] | language = [[srbščina]]<br />[[švedščina]] | budget = | gross = [[ameriški dolar|$]]1.550 (Brazilija) }} '''''Srbski film''''' (izviren srbski naslov: ''Srpski film''; v [[Cirilica|cirilici]]: Српски филм) je srbska [[grozljivka]] iz leta 2010. Gre za prvi film režiserja in scenarista Srđana Spasojevića. == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{film-stub}} [[Kategorija:Srbski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2010]] [[Kategorija:Grozljivke]] [[Kategorija:Filmi o igralcih]] [[Kategorija:Filmi o pedofiliji]] [[Kategorija:Filmi o pornografiji]] [[Kategorija:Filmi o incestu]] [[Kategorija:Filmi o nekrofiliji]] [[Kategorija:Filmi o posilstvu in maščevanju]] [[Kategorija:Neodvisni filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Kontroverzni filmi]] [[Kategorija:Filmi o filmskih režiserjih in producentih]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Beograd]] gfkkg9veui4kar8smutw1h1gm50cdz3 0 470636 6752106 6347259 2026-09-17T13:42:50Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o spolnosti]]; dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Manhattan | image = | caption = | director = [[Woody Allen]] | producer = [[Charles H. Joffe]] | writer = Woody Allen<br />[[Marshall Brickman]] | starring = Woody Allen<br />[[Diane Keaton]]<br />[[Michael Murphy (actor)|Michael Murphy]]<br />[[Mariel Hemingway]]<br />[[Meryl Streep]]<br />[[Anne Byrne (actress)|Anne Byrne]] | music = [[George Gershwin]]<br />izvajalci: [[New York Philharmonic]], [[Zubin Mehta]] in [[Buffalo Philharmonic Orchestra|Buffalo Philharmonic]], [[Michael Tilson Thomas]] | cinematography = [[Gordon Willis]] | editing = [[Susan E. Morse]] | distributor = [[United Artists]] | released = 25. april 1979 | runtime = 96 minut | country = ZDA | language = angleščina | budget = 9 milijonov $<ref>[http://powergrid.thewrap.com/project/manhattan Box Office Information for ''Manhattan''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151122111212/http://powergrid.thewrap.com/project/manhattan |date=2015-11-22 }} ''[[The Wrap]]''. Retrieved April 4, 2013.</ref> | gross = $39,9 milijona $<ref>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=manhattan.htm|title=Box Office Information for Manhattan|website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=January 28, 2012}}</ref> }} '''''Manhattan''''' je ameriški [[romantično komični film]] iz leta 1979, ki ga je režiral [[Woody Allen]], produciral pa [[Charles H. Joffe]]. Scenarij sta napisala [[Marshall Brickman]] in Allen, ki tudi igra 42-letnega dvakrat ločenega komičnega pisca, ki hodi s 17-letnim dekletom ([[Mariel Hemingway]]) in se zaljubi v ljubico ([[Diane Keaton]]) svojega najboljšega prijatelja ([[Michael Murphy (igralec)|Michael Murphy]]). V glavnih vlogah nastopata še [[Meryl Streep]] in [[Anne Byrne (igralka)|Anne Byrne]]. Film je posnet v [[črno bela|črno-beli]] in širokozaslonski tehniki. Glasbo je napisal [[George Gershwin]], tudi pesem ''[[Rhapsody in Blue]]'', ki je bila navdih za film. Allen je film označil za kombinacijo svojih filmov ''[[Annie Hall]]'' in ''[[Notranjosti]]''.<ref name="combo">{{harvnb|Brode|1987|p=}}{{page needed|date=July 2012}}</ref> Med kritiki je bil film dobro sprejet in je bil nominiral za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo stranko igralko (Hemingway) in najboljši scenarij (Allen in Brickman). Prejel je tudi nagradi [[BAFTA]] za najboljši film in [[César]] za najboljši tuji film. V Severni Ameriki je prinesel dohodek 39,9 milijona $, s čimer je drugi najdonosnejši Allenov film. Velja za enega najboljših njegovih filmov. Uvrstil se je na 46. mesto lestvice [[AFI's 100 Years...100 Laughs]] in 63. mesto Bravove lestvice stotih najbolj smešnih filmov.<ref>[https://movies.nytimes.com/person/79388/Woody-Allen/biography Woody Allen – Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080412071717/http://movies.nytimes.com/person/79388/Woody-Allen/biography |date=2008-04-12 }} by Jason Ankeny (Rovi), in ''[[The New York Times]]''</ref><ref>[http://altscreen.com/01/22/2012/saturday-editors-pick-manhattan-1979/ Article] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140226133915/http://altscreen.com/01/22/2012/saturday-editors-pick-manhattan-1979/ |date=2014-02-26 }} in ''[[New York (magazine)|New York]]'' by [[Bilge Ebiri]] on AFI Top 100</ref> Leta 2001 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zaradi njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«. == Vloge == * [[Woody Allen]] kot Isaac Davis * [[Diane Keaton]] kot Mary Wilkie * [[Michael Murphy (igralec)|Michael Murphy]] kot Yale Pollack * [[Mariel Hemingway]] kot Tracy * [[Meryl Streep]] kot Jill Davis * [[Anne Byrne (igralka)|Anne Byrne]] kot Emily Pollack * [[Michael O'Donoghue]] kot Dennis * [[Wallace Shawn]] kot Jeremiah * [[Karen Ludwig]] kot Connie * [[Charles Levin (igralec)|Charles Levin]], [[Karen Allen]] in [[David Rasche]] kot televizijski igralci * [[Mark Linn-Baker]] in [[Frances Conroy]] kot shakespearijanska igralca == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Woody Allen}} {{BAFTA Best Film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Woodyja Allena]] [[Kategorija:Filmi leta 1979]] [[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]] [[Kategorija:Ameriški romantično komični filmi]] [[Kategorija:Filmi o književnikih]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] [[Kategorija:Filmi o LGBT]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi United Artists]] [[Kategorija:Filmi o prešuštvu]] [[Kategorija:Filmi o jazzu]] [[Kategorija:Filmi o klasični glasbi]] q40b8i8knc6ttnpa7ndlmg4a2cw6f23 0 472967 6752073 6433330 2026-09-17T13:24:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Bližnja srečanja tretje vrste | image = Close Encounters of the Third Kind logo.png | caption = logotip filma | director = [[Steven Spielberg]] | producer = {{Plainlist| * [[Julia Phillips]] * [[Michael Phillips (producent)|Michael Phillips]] }} | writer = Steven Spielberg | starring = {{Plainlist| * [[Richard Dreyfuss]] * [[Teri Garr]] * [[Melinda Dillon]] * [[François Truffaut]] }} | music = [[John Williams]] | cinematography = [[Vilmos Zsigmond]] | editing = [[Michael Kahn (filmski montažer)|Michael Kahn]] | studio = [[EMI Films]] | distributor = [[Columbia Pictures]] | released = 16. november 1977 | runtime = 135 minut<ref>{{navedi splet | url=http://www.bbfc.co.uk/releases/close-encounters-third-kind-70mm | title=''Close Encounters of the Third Kind'' (A) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=December 16, 1977 | accessdate=September 16, 2016}}</ref> <br> 132 minutes (Special Edition) <br> 137 minutes (Director's Cut) | country = ZDA | language = angleščina | budget = 20 milijonov USD<ref name=BOM/> | gross = 306,1 milijona USD<ref name=BOM>{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=closeencountersofthethirdkind.htm|website=[[Box Office Mojo]]|title=Close Encounters of the Third Kind (1977) |accessdate=September 5, 2017}}</ref> }} '''''Bližnja srečanja tretje vrste''''' ({{jezik-en|Close Encounters of the Third Kind}}) je ameriški [[znanstvenofantastični film]] iz leta 1977, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Steven Spielberg]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Richard Dreyfuss]], [[Melinda Dillon]], [[Teri Garr]], [[Bob Balaban]], [[Cary Guffey]] in [[François Truffaut]]. Prikazuje zgodbo običajnega člana delavskega razreda iz [[Indiana|Indiane]] Royja Nearyja, ki mu spremeni življenje srečanje z [[Neznani leteči predmet|neznanim letečim predmetom]] (NLP). To je bil Spielbergov dolgo načrtovani projekt. Konec leta 1973 je dosegel dogovor s studiem [[Columbia Pictures]] za snemanje znanstvenofantastičnega filma. Čeprav je naveden kot edini scenarist, so mu pri pisanju tako ali drugače pomagali [[Paul Schrader]], [[John Hill (scenarist)|John Hill]], [[David Giler]], [[Hal Barwood]], [[Matthew Robbins (scenarist)|Matthew Robbins]] in [[Jerry Belson]]. Naslov je izpeljan iz klasifikacije [[bližnje srečanje|bližnjih srečanj]] [[ufolog]]a [[J. Allen Hynek|J. Allena Hyneka]], pri kateri tretja vrsta označuje, da očividec opazi [[Nezemeljsko življenje|Nezemljane]]«. [[Douglas Trumbull]] je bil nadzornik za [[posebni učinki|posebne učinke]], [[Carlo Rambaldi]] pa je oblikoval Nezemljane. Film je bil premierno prikazan v omejenem številu kinematografov 16. in 23. novembra 1977<ref>{{navedi knjigo|last1=Morton|first1=Ray|title=Close Encounters of the Third Kind: The Making of Steven Spielberg's Classic Film|url=https://archive.org/details/closeencounterso0000mort|date=2007|publisher=Applause Theatre & Cinema Books|isbn=978-1-55783-710-3|page=[https://archive.org/details/closeencounterso0000mort/page/298 298]}}<!--|accessdate=September 3, 2015--></ref>, mesec za tem so ga predvajali tudi drugje. Tako med kritiki kot finančno se je izkazal za uspešnico, saj je ob proračunu 20 milijonov ameriških dolarjev prinesel več kot 300 milijonov USD prihodkov. Na [[50. podelitev oskarjev|50. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v osmih kategorijah, osvojil pa le oskarja za fotografijo ([[Vilmos Zsigmond]]). Nominiran je bil tudi za devet nagrad [[BAFTA]] in štiri [[zlati globus|zlate globuse]]. Leta 2007 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.<ref name="loc-nfl">{{cite press release | title = Librarian of Congress Announces National Film Registry Selections for 2007 | publisher = [[Library of Congress]] | date = December 27, 2007 | url = https://www.loc.gov/today/pr/2007/07-254.html }}</ref> [[Slika:Smithsonian NASM - Close Encounters of the Third Kind Mother Ship spacecraft model (5177645602).jpg|thumb|right|250px|Model vesoljske ladje iz filma]] Leta 1980 je izšla posebna izdaja filma z nekaterimi skrajšanimi in novimi prizori. Spielberg se je z njo strinjal, da je lahko dodal prizore, ki jih ni mogel vključiti v prvotno izdajo, studio je zahteval kontroverzno sceno s prikazom notranjosti nezemeljske matične ladje.<ref>{{Navedi splet |url=http://screenprism.com/insights/article/was-the-original-theatrical-ending-of-close-encounters-different-than-the-e |title=arhivska kopija |accessdate=2020-02-05 |archive-date=2019-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121405/http://screenprism.com/insights/article/was-the-original-theatrical-ending-of-close-encounters-different-than-the-e |url-status=dead }}</ref> Režiserjevo nezadovoljstvo s spremenjenim zaključnim prizorom je pripeljal do tretje izdaje, znane kot ''Director's Cut'', ki je izšla na kasetah [[VHS]] in [[LaserDisc]] leta 1998. To je najdaljša različica filma, ki združuje Spielbergove najljubše elemente predhodnih izdaj, odstranjen pa je prizor v notranjosti nezemeljske matične ladje.<ref name="ifc.com">https://www.ifc.com/2011/06/match-cuts-close-encounters</ref> Ob 40-letnici filma <ref>{{navedi splet|author1=Timothy J. Seppala|title='Close Encounters' returns to theaters with a 4K remaster September 1st|url=https://finance.yahoo.com/news/apos-close-encounters-apos-returns-020800885.html|website=[[Yahoo!|finance.yahoo.com]]|date=July 26, 2017|access-date=July 27, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803095213/https://finance.yahoo.com/news/apos-close-encounters-apos-returns-020800885.html|archive-date=August 3, 2017|url-status=dead}}</ref> je bil leta 2017 film predelan v [[4K resolucija|4K]]. == Vloge == * [[Richard Dreyfuss]] kot Roy Neary * [[François Truffaut]] kot Claude Lacombe * [[Teri Garr]] kot Ronnie Neary * [[Melinda Dillon]] kot Jillian Guiler * [[Bob Balaban]] kot David Laughlin * J. Patrick McNamara kot vodja projekta * Warren Kemmerling kot Wild Bill * [[Roberts Blossom]] kot kmetovalec * Philip Dodds kot Jean Claude * [[Cary Guffey]] kot Barry Guiler, * [[Lance Henriksen]] kot Robert * [[Merrill Connally]] kot vodja ekipe * [[George DiCenzo]] kot major Benchley * [[Gene Dynarski]] kot Ike * [[Josef Sommer]] kot Larry Butler * [[Carl Weathers]] kot vojaški policist == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Steven Spielberg}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]] [[Kategorija:Filmi leta 1977]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi, posneti po urbani legendi]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi EMI Films]] [[Kategorija:Znanstvenofantastično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah nezemljanov]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] 4icb5zzput5meqdo9j00mrvg7u4gecd 0 473298 6752093 6749898 2026-09-17T13:35:33Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Léon | image = Leon the Professional.png | caption = logotip filma | director = [[Luc Besson]] | writer = Luc Besson | producer = [[Patrice Ledoux]] | starring = {{Plainlist| * [[Jean Reno]] * [[Gary Oldman]] * [[Natalie Portman]] * [[Danny Aiello]] }} | music = [[Éric Serra]] | cinematography = [[Thierry Arbogast]] | editing = Sylvie Landra | studio = Les Films du Dauphin<Ref name="bifi" /> | distributor = Gaumont Buena Vista International (France)<Ref name="bifi">{{navedi splet|url=http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=56053&_ga=2.122144267.1082295839.1563303675-262964486.1557257221|publisher=Bifi.fr|title=Léon (1993) Luc Besson|accessdate=July 16, 2019|language=fr}}</ref> | released = 14. september 1994<ref>{{navedi splet |url=https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |title=Leon the Professional - 1994 |website=natalieportman.com |access-date=16 July 2019 |archive-date=2019-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190716175540/https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |url-status=dead }}</ref> | runtime = 110 minut | country = Francija | language = angleščina | budget = 16 milijonov USD<ref name="the-numbers">{{navedi splet | title = Box Office Information for Léon | url = http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | website = [[The Numbers (website)|The Numbers]] | accessdate = 4 April 2010 | archive-date = 2011-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110611060614/http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | url-status = dead }}</ref> | gross = $46,1 milijona USD<ref>{{navedi splet|author=JP |url=http://www.jpbox-office.com/fichfilm.php?id=4251 |title=Léon (The Professional) (1994) |publisher=JPBox-Office |accessdate=25 November 2016}}</ref> }} '''''Léon''''' je francoski [[akcijski film|akcijski]] [[filmski triler]]<ref>{{cite magazine|url=https://www.maxim.com/entertainment/how-luc-bessons-leon-professional-created-new-type-action-movie|title=How Luc Besson's 'LEON: THE PROFESSIONAL’ created a new type of action movie|magazine=[[Maxim (magazine)|Maxim]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.allmovie.com/movie/the-professional-v133866|title=The Professional (1994) - Luc Besson - Synopsis, Characteristics, Moods, Themes and Related|website=AllMovie}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=professional.htm|title=The Professional (1994) - Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-professional-1994|title=The Professional Movie Review (1994)|last=Ebert|first=Roger|publisher=rogerebert.com|access-date=12 October 2016}}</ref> iz leta 1994, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Luc Besson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Jean Reno]], [[Gary Oldman]] in [[Natalie Portman]], za katero je bil to filmski debi. Zgodba prikazuje poklicnega morilca Léona (Reno), ki nerad prevzame skrb za 12-letno Mathildo (Portman) po tem, ko ji družino umori skorumpiran agent za boj proti mamilom Norman Stansfield (Oldman). Léon in Mathilda razvijeta nenavadni odnos, med tem ko jo uči za poklicno morilko. Film je bil premierno prikazan 14. septembra 1994 v francoskih kinematografih in je naletel na dobre ocene kritikov, bil je tudi zmerno finančno uspešen z več kot 46 milijonov USD prihodkov ob 16-milijonskem proračunu. Nominiran je bil za sedem [[nagrada César|nagrad César]], osvojil pa češkega leva za najboljši tujejezični film. Na strani [[Rotten Tomatoes]] ima oceno 73%.<ref>{{rotten-tomatoes|id=professional|title=Léon: The Professional}}. [[Flixster]]. Retrieved 28 October 2014</ref> == Vloge == * [[Jean Reno]] kot Léon Montana * [[Natalie Portman]] kot Mathilda Lando * [[Gary Oldman]] kot Norman Stansfield * [[Danny Aiello]] kot Tony * [[Michael Badalucco]] kot Mathildin oče * [[Ellen Greene]] kot Mathildina mačeha * Elizabeth Regen kot Mathildina sestra * Peter Appel kot Malky * [[Adam Busch]] kot Manolo * [[Joseph Malerba]] kot specialec * [[Maïwenn]] kot blondinka * [[George Martin (ameriški igralec)|George Martin]] kot receptor * [[Jean-Hugues Anglade]] kot Cameo * [[Keith A. Glascoe]] kot Benny == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Luc Besson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Luca Bessona]] [[Kategorija:Filmi leta 1994]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o ameriški mafiji]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o sirotah]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi o naročenih umorih]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] 6whuxn2j1946zi86qyy1rup752gzser 6752096 6752093 2026-09-17T13:37:16Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Fillmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Léon | image = Leon the Professional.png | caption = logotip filma | director = [[Luc Besson]] | writer = Luc Besson | producer = [[Patrice Ledoux]] | starring = {{Plainlist| * [[Jean Reno]] * [[Gary Oldman]] * [[Natalie Portman]] * [[Danny Aiello]] }} | music = [[Éric Serra]] | cinematography = [[Thierry Arbogast]] | editing = Sylvie Landra | studio = Les Films du Dauphin<Ref name="bifi" /> | distributor = Gaumont Buena Vista International (France)<Ref name="bifi">{{navedi splet|url=http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=56053&_ga=2.122144267.1082295839.1563303675-262964486.1557257221|publisher=Bifi.fr|title=Léon (1993) Luc Besson|accessdate=July 16, 2019|language=fr}}</ref> | released = 14. september 1994<ref>{{navedi splet |url=https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |title=Leon the Professional - 1994 |website=natalieportman.com |access-date=16 July 2019 |archive-date=2019-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190716175540/https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |url-status=dead }}</ref> | runtime = 110 minut | country = Francija | language = angleščina | budget = 16 milijonov USD<ref name="the-numbers">{{navedi splet | title = Box Office Information for Léon | url = http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | website = [[The Numbers (website)|The Numbers]] | accessdate = 4 April 2010 | archive-date = 2011-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110611060614/http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | url-status = dead }}</ref> | gross = $46,1 milijona USD<ref>{{navedi splet|author=JP |url=http://www.jpbox-office.com/fichfilm.php?id=4251 |title=Léon (The Professional) (1994) |publisher=JPBox-Office |accessdate=25 November 2016}}</ref> }} '''''Léon''''' je francoski [[akcijski film|akcijski]] [[filmski triler]]<ref>{{cite magazine|url=https://www.maxim.com/entertainment/how-luc-bessons-leon-professional-created-new-type-action-movie|title=How Luc Besson's 'LEON: THE PROFESSIONAL’ created a new type of action movie|magazine=[[Maxim (magazine)|Maxim]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.allmovie.com/movie/the-professional-v133866|title=The Professional (1994) - Luc Besson - Synopsis, Characteristics, Moods, Themes and Related|website=AllMovie}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=professional.htm|title=The Professional (1994) - Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-professional-1994|title=The Professional Movie Review (1994)|last=Ebert|first=Roger|publisher=rogerebert.com|access-date=12 October 2016}}</ref> iz leta 1994, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Luc Besson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Jean Reno]], [[Gary Oldman]] in [[Natalie Portman]], za katero je bil to filmski debi. Zgodba prikazuje poklicnega morilca Léona (Reno), ki nerad prevzame skrb za 12-letno Mathildo (Portman) po tem, ko ji družino umori skorumpiran agent za boj proti mamilom Norman Stansfield (Oldman). Léon in Mathilda razvijeta nenavadni odnos, med tem ko jo uči za poklicno morilko. Film je bil premierno prikazan 14. septembra 1994 v francoskih kinematografih in je naletel na dobre ocene kritikov, bil je tudi zmerno finančno uspešen z več kot 46 milijonov USD prihodkov ob 16-milijonskem proračunu. Nominiran je bil za sedem [[nagrada César|nagrad César]], osvojil pa češkega leva za najboljši tujejezični film. Na strani [[Rotten Tomatoes]] ima oceno 73%.<ref>{{rotten-tomatoes|id=professional|title=Léon: The Professional}}. [[Flixster]]. Retrieved 28 October 2014</ref> == Vloge == * [[Jean Reno]] kot Léon Montana * [[Natalie Portman]] kot Mathilda Lando * [[Gary Oldman]] kot Norman Stansfield * [[Danny Aiello]] kot Tony * [[Michael Badalucco]] kot Mathildin oče * [[Ellen Greene]] kot Mathildina mačeha * Elizabeth Regen kot Mathildina sestra * Peter Appel kot Malky * [[Adam Busch]] kot Manolo * [[Joseph Malerba]] kot specialec * [[Maïwenn]] kot blondinka * [[George Martin (ameriški igralec)|George Martin]] kot receptor * [[Jean-Hugues Anglade]] kot Cameo * [[Keith A. Glascoe]] kot Benny == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Luc Besson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Luca Bessona]] [[Kategorija:Filmi leta 1994]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o ameriški mafiji]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o sirotah]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi o naročenih umorih]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] [[Kategorija:Fillmi o mladostniški spolnosti]] ncxerynb8vdfafopdpcowg5bnvr35g5 6752097 6752096 2026-09-17T13:37:33Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Fillmi o mladostniški spolnosti]]; dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Léon | image = Leon the Professional.png | caption = logotip filma | director = [[Luc Besson]] | writer = Luc Besson | producer = [[Patrice Ledoux]] | starring = {{Plainlist| * [[Jean Reno]] * [[Gary Oldman]] * [[Natalie Portman]] * [[Danny Aiello]] }} | music = [[Éric Serra]] | cinematography = [[Thierry Arbogast]] | editing = Sylvie Landra | studio = Les Films du Dauphin<Ref name="bifi" /> | distributor = Gaumont Buena Vista International (France)<Ref name="bifi">{{navedi splet|url=http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=56053&_ga=2.122144267.1082295839.1563303675-262964486.1557257221|publisher=Bifi.fr|title=Léon (1993) Luc Besson|accessdate=July 16, 2019|language=fr}}</ref> | released = 14. september 1994<ref>{{navedi splet |url=https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |title=Leon the Professional - 1994 |website=natalieportman.com |access-date=16 July 2019 |archive-date=2019-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190716175540/https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |url-status=dead }}</ref> | runtime = 110 minut | country = Francija | language = angleščina | budget = 16 milijonov USD<ref name="the-numbers">{{navedi splet | title = Box Office Information for Léon | url = http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | website = [[The Numbers (website)|The Numbers]] | accessdate = 4 April 2010 | archive-date = 2011-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110611060614/http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | url-status = dead }}</ref> | gross = $46,1 milijona USD<ref>{{navedi splet|author=JP |url=http://www.jpbox-office.com/fichfilm.php?id=4251 |title=Léon (The Professional) (1994) |publisher=JPBox-Office |accessdate=25 November 2016}}</ref> }} '''''Léon''''' je francoski [[akcijski film|akcijski]] [[filmski triler]]<ref>{{cite magazine|url=https://www.maxim.com/entertainment/how-luc-bessons-leon-professional-created-new-type-action-movie|title=How Luc Besson's 'LEON: THE PROFESSIONAL’ created a new type of action movie|magazine=[[Maxim (magazine)|Maxim]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.allmovie.com/movie/the-professional-v133866|title=The Professional (1994) - Luc Besson - Synopsis, Characteristics, Moods, Themes and Related|website=AllMovie}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=professional.htm|title=The Professional (1994) - Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-professional-1994|title=The Professional Movie Review (1994)|last=Ebert|first=Roger|publisher=rogerebert.com|access-date=12 October 2016}}</ref> iz leta 1994, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Luc Besson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Jean Reno]], [[Gary Oldman]] in [[Natalie Portman]], za katero je bil to filmski debi. Zgodba prikazuje poklicnega morilca Léona (Reno), ki nerad prevzame skrb za 12-letno Mathildo (Portman) po tem, ko ji družino umori skorumpiran agent za boj proti mamilom Norman Stansfield (Oldman). Léon in Mathilda razvijeta nenavadni odnos, med tem ko jo uči za poklicno morilko. Film je bil premierno prikazan 14. septembra 1994 v francoskih kinematografih in je naletel na dobre ocene kritikov, bil je tudi zmerno finančno uspešen z več kot 46 milijonov USD prihodkov ob 16-milijonskem proračunu. Nominiran je bil za sedem [[nagrada César|nagrad César]], osvojil pa češkega leva za najboljši tujejezični film. Na strani [[Rotten Tomatoes]] ima oceno 73%.<ref>{{rotten-tomatoes|id=professional|title=Léon: The Professional}}. [[Flixster]]. Retrieved 28 October 2014</ref> == Vloge == * [[Jean Reno]] kot Léon Montana * [[Natalie Portman]] kot Mathilda Lando * [[Gary Oldman]] kot Norman Stansfield * [[Danny Aiello]] kot Tony * [[Michael Badalucco]] kot Mathildin oče * [[Ellen Greene]] kot Mathildina mačeha * Elizabeth Regen kot Mathildina sestra * Peter Appel kot Malky * [[Adam Busch]] kot Manolo * [[Joseph Malerba]] kot specialec * [[Maïwenn]] kot blondinka * [[George Martin (ameriški igralec)|George Martin]] kot receptor * [[Jean-Hugues Anglade]] kot Cameo * [[Keith A. Glascoe]] kot Benny == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Luc Besson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Luca Bessona]] [[Kategorija:Filmi leta 1994]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o ameriški mafiji]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o sirotah]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi o naročenih umorih]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] [[Kategorija:Filmi o familicidu]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] jwnxszbhb2rx09iu1r4xba9qh5meegu 0 474613 6752107 6410914 2026-09-17T13:43:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Spominjam se ... | image = Federico Fellini - Amarcord.png | caption = naslovni prizor | director = [[Federico Fellini]] | producer = [[Franco Cristaldi]] | writer = Federico Fellini<br />[[Tonino Guerra]] | starring = [[Bruno Zanin]]<br />[[Magali Noël]]<br />[[Pupella Maggio]]<br />Armando Brancia | music = [[Nino Rota]] | cinematography = [[Giuseppe Rotunno]] | editing = [[Ruggero Mastroianni]] | distributor = PIC Distribuzione {{small|(Italija)}}<br />[[Warner Bros.]] {{small|(medn.)}} | released = 18. december 1973 | runtime = 124 minut | country = Italija<br />Francija | language = italijanščina | budget = | gross = }} '''''Spominjam se ...''''' (tudi '''''Amarkord''''', {{jezik-it|Amarcord}}) je italijanski [[komično-dramski film]] iz leta 1973, ki ga je režiral [[Federico Fellini]] in zanj tudi napisal scenarij skupaj s [[Tonino Guerra|Toninom Guerro]]. Prikazuje delno avtobiografsko zgodbo o mladostniku Tittu, ki odrašča ob ekscentričnih likih v vasi Borgo San Giuliano pri [[Rimini]]ju<ref>[http://www.federicofellini.it/en/node/2611 Fellini Foundation]</ref> v času [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] v [[1930.|1930-ih]]. Naslov filma se nanaša na [[romagnolsko narečje|romagnolsko]] frazo {{lang|rgn|a m'arcôrd}} (»Spominjam se«)<ref>Pettigrew, 76. Fellini elaborated further by suggesting that the Italian words {{lang|it|amare}} ('to love'), ''cuore'' ('heart'), ''ricordare'' ('to remember') and ''amaro'' ('bitter') were contracted into the Romagnolo neologism, ''amarcord'' (''a m'arcôrd'', in Italian ''io mi ricordo'').</ref> in je v italijanščini postal [[neologizem]] s pomenom nostalgične ukinitve. Tittovo čustveno izobraževanje se simbolno nanaša na italijansko »izgubo vesti«.<ref>[[Peter Bondanella]], ''Amarcord: The Fascism Within Us'' in ''Federico Fellini: Essays in Criticism'', pp. 20-21.</ref> Fellini se posmehuje [[Benito Mussolini|Mussoliniju]] in [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]], ki sta »ujela Italijane v večno adolescenco.«<ref>Bondanella, 20. For other discussions of Fellini and fascism, see Bondanella's ''The Cinema of Federico Fellini'' and ''I'm a Born Liar: A Fellini Lexicon''.</ref> Film je bil premierno prikazan 18. decembra 1973 in naletel na dobre ocene kritikov. Na [[47. podelitev oskarjev|47. podelitvi]] je osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|najboljši tujejezični film]], nominiran pa je bil še za režijo in izvirni scenarij.<ref name="Oscars1975">{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/1975 |title=The 47th Academy Awards (1975) Nominees and Winners |accessdate=10 December 2011 |work=oscars.org}}</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Bruno Zanin]] kot Titta * [[Magali Noël]] kot Gradisca * [[Pupella Maggio]] kot Miranda Biondi * [[Armando Brancia]] kot Aurelio Biondi * Giuseppe Ianigro kot Tittov dedek * [[Nando Orfei]] kot Lallo * [[Ciccio Ingrassia]] kot Teo * Stefano Proietti kot Oliva * Donatella Gambini kot Aldina Cordini * Gianfranco Marrocco kot grofov sin * Ferdinando De Felice kot Cicco * Bruno Lenzi kot Gigliozzi * Bruno Scagnetti kot Ovo * [[Alvaro Vitali]] kot Naso * Francesco Vona kot Candela *[[Maria Antonietta Beluzzi]] kot trafikant * Josiane Tanzilli kot Volpina {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Federico Fellini}} {{Academy Award Best Foreign Language Film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Federica Fellinija]] [[Kategorija:Filmi leta 1973]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Italijanski komični filmi]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:Filmi o fašizmu]] [[Kategorija:Filmi o prostituciji]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] 3dycb8qvfqaj5ana9a81700wqzrwqsx 0 474800 6752108 6347475 2026-09-17T13:43:13Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = The Ice Storm | image = | caption = | director = [[Ang Lee]] | producer = [[Ted Hope]]<br />[[James Schamus]]<br />Ang Lee | based on = {{Based on|''[[The Ice Storm]]''|[[Rick Moody]]}} | screenplay = James Schamus | starring = {{Plainlist| * [[Kevin Kline]] * [[Joan Allen]] * [[Henry Czerny]] * [[Adam Hann-Byrd]] * [[Tobey Maguire]] * [[Christina Ricci]] * [[Jamey Sheridan]] * [[Elijah Wood]] * [[Sigourney Weaver]]}} | music = [[Mychael Danna]] | cinematography = [[Frederick Elmes]] | editing = [[Tim Squyres]] | production companies = {{Plainlist| * [[Fox Searchlight Pictures]] * [[Good Machine]] }} | distributor = [[20th Century Fox]] | released = 12. maj 1997 | runtime = 113 minut<!--Theatrical runtime: 113:11--><ref>{{navedi splet|title=''THE ICE STORM'' (15)|url=http://www.bbfc.co.uk/releases/ice-storm-1998-2|work=[[British Board of Film Classification]]|date=1998-01-21|accessdate=2012-12-02}}</ref> | country = ZDA | language = angleščina | budget = 18 milijonov USD | gross = 8 milijonov USD }} '''''Ledeni vihar''''' ({{jezik-en|The Ice Storm}}) je ameriški [[dramski film]] iz leta 1997, ki ga je režiral in koproduciral [[Ang Lee]] po scenariju [[James Schamus|Jamesa Schamusa]]. [[Ekranizacija|Temelji]] na romanu ''[[The Ice Storm]]'' [[Rick Moody|Ricka Moodyja]] iz leta 1994. V glavnih vlogah nastopajo [[Kevin Kline]], [[Joan Allen]], [[Tobey Maguire]], [[Christina Ricci]], [[Elijah Wood]], [[Katie Holmes]], [[Glenn Fitzgerald]], [[Jamey Sheridan]] in [[Sigourney Weaver]]. Dogajanje je postavljeno v čas [[Zahvalni dan|Zahvalnega dneva]] leta 1973, ko se dve disfunkcionalni družini zgornjega razreda iz [[New Canaan, Connecticut|New Canaana]] spopadata z družbenimi spremembami v začetku [[1970.|1970-tih]] in njihovem [[eskapizem|eskapizmu]] preko alkohola, prešuštva in spolnega eksperimentiranja. Film je bil premierno prikazan 12. maja 1997 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je Schamus osvojil nagrado za najboljši scenarij, v ameriških kinematografih pa 26. septembra 1997 v omejenem obsegu. Ni se izkazal za finančno uspešnega, vseeno pa je naletel na dobre ocene kritikov. Prejel je švedsko nagrado [[Guldbagge]] za najboljši tuji film leta, [[Sigourney Weaver]] je prejela nagrado [[BAFTA]] za najboljšo stransko igralko, v tej kategoriji pa je bila nominirana tudi za [[zlati globus]]. 18. marca 2008 je izšel na dvojen [[DVD]]-ju kot del zbirke [[Criterion]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.criterion.com/asp/release.asp?id=426|title=The Ice Storm|website=The Criterion Collection|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2008-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081116054132/http://www.criterion.com/asp/release.asp?id=426|url-status=dead}}</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Kevin Kline]] kot Ben Hood * [[Joan Allen]] kot Elena Hood * [[Christina Ricci]] kot Wendy Hood * [[Tobey Maguire]] kot Paul Hood * [[Jamey Sheridan]] kot Jim Carver * [[Sigourney Weaver]] kot Janey Carver * [[Elijah Wood]] kot Mikey Carver * [[Adam Hann-Byrd]] kot Sandy Carver * [[Henry Czerny]] kot George Clair * [[David Krumholtz]] kot Francis Davenport * [[Kate Burton (igralka)|Kate Burton]] kot Dorothy Franklin * [[Katie Holmes]] kot Libbets Casey * [[Glenn Fitzgerald]] kot Neil Conrad * [[Allison Janney]] kot Dot Halford * [[Larry Pine]] kot Dave Gorman {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Ang Lee}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Anga Leeja]] [[Kategorija:Filmi leta 1997]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o prešuštvu]] [[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]] [[Kategorija:Filmi o predmestju]] [[Kategorija:Filmi o Zahvalnem dnevu]] [[Kategorija:Eksistencialistični filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Fox Searchlight Pictures]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] g0kvdgjw114euz0vd69r9tnlg5lo8u9 0 474815 6752075 6347476 2026-09-17T13:25:42Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Večno sonce brezmadežnega uma | image = | caption = | director = [[Michel Gondry]] | producer = {{Unbulleted list|[[Steve Golin]]|[[Anthony Bregman]]}} | screenplay = [[Charlie Kaufman]] | story = {{Plainlist| * Charlie Kaufman * Michel Gondry * [[Pierre Bismuth]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Jim Carrey]] * [[Kate Winslet]] * [[Kirsten Dunst]] * [[Mark Ruffalo]] * [[Elijah Wood]] * [[Tom Wilkinson]] }} | music = [[Jon Brion]] | cinematography = [[Ellen Kuras]] | editing = [[Valdís Óskarsdóttir]] | studio = {{Unbulleted list|[[Anonymous Content]]|[[This is that Corporation|This is That]]}} | distributor = [[Focus Features]] | released = 19. marec 2004 | runtime = 108 minut | country = ZDA | language = angleščina | budget = 20 milijonov USD<ref name="BOM">{{navedi splet |title = Eternal Sunshine of the Spotless Mind |work = [[Box Office Mojo]] |url = http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=eternalsunshine.htm }}</ref> | gross = 72,3 milijona USD<ref name="BOM" /> }} '''''Večno sonce brezmadežnega uma''''' ({{jezik-en|Eternal Sunshine of the Spotless Mind}}) je ameriški [[romantični film|romantični]] [[znanstvenofantastični film|znanstvenofantastični]] [[tragikomični film]] iz leta 2004, ki ga je režiral [[Michel Gondry]] po scenariju [[Charlie Kaufman|Charlieja Kaufmana]]. Zgodba prikazuje nekdanji par, ki si je dal izbrisati spomin drug na drugega, napisali so jo [[Pierre Bismuth]], Kaufman in Gondry. V glavnih vlogah nastopajo [[Jim Carrey]], [[Kate Winslet]], [[Kirsten Dunst]], [[Mark Ruffalo]], [[Elijah Wood]] in [[Tom Wilkinson]]. Naslov je citat iz pesmi ''Eloisa to Abelard'' [[Alexander Pope|Alexandra Popea]] iz leta 1717. Film združuje elementa [[psihološki triler|psihološkega trilerja]] in [[Nelinearna naracija|nelinearno naracijo]] za raziskovanje narave [[spomin]]a in [[romantična ljubezen|romantične ljubezni]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.slantmagazine.com/dvd/review/eternal-sunshine-of-the-spotless-mind|title=Eternal Sunshine of the Spotless Mind|last=|first=|date=|work=Slant Magazine|access-date=September 25, 2004}}</ref> Premierno je bil prikazan 19. marca 2004 ter se izkazal za finančno uspešnega in naletel tudi na dobre ocene kritikov. Na [[77. podelitev oskarjev|77. podelitvi]] je osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši izvirni scenarij, nominiran pa je bil še za najboljšo igralko (Winslet). Nominiran je bil tudi za šest nagrad [[BAFTA]], od katerih je bil nagrajen za najboljši izvirni scenarij in montažo, ter štiri [[zlati globus|zlate globuse]]. Z leti je pridobil [[kultni film|kultni status]] in mnogi kritiki ga uvrščajo med najboljše filme [[21. stoletje|21. stoletja]].<ref>The film was ranked #6 on the [[BBC]]'s list of the 100 best films of the 21st century, compiled from a survey of 177 film critics. {{navedi splet |url=http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films |title=The 21st Century's 100 Greatest Films |date=August 23, 2016 |website=[[BBC]] |access-date=August 16, 2017}} See also {{navedi splet|last1=Dargis|first1=Manohla|last2=Scott|first2=A.O. |title=The 25 Best Films of the 21st Century ... So Far |url=https://www.nytimes.com/interactive/2017/06/09/movies/the-25-best-films-of-the-21st-century.html |date=Jun 9, 2017 |website=[[The New York Times]] |access-date=8 July 2017}}</ref> == Vloge == * [[Jim Carrey]] kot Joel Barish ** Ryan Whitney kot mladi Joel * [[Kate Winslet]] kot Clementine Kruczynski ** Lola Daehler kot mlada Clementine * [[Kirsten Dunst]] kot Mary Svevo * [[Elijah Wood]] kot Patrick * [[Tom Wilkinson]] kot dr. Howard Mierzwiak * [[Jane Adams (igralka)|Jane Adams]] kot Carrie Eakin * [[David Cross]] kot Rob Eakin * [[Deirdre O'Connell (igralka)|Deirdre O'Connell]] kot Hollis Mierzwiak * [[Thomas Jay Ryan]] kot Frank * Debbon Ayer kot mati Joela Barisha == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Michel Gondry}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Michela Gondryja]] [[Kategorija:Filmi leta 2004]] [[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]] [[Kategorija:Znanstvenofantastični komični filmi]] [[Kategorija:Fantazijsko komični filmi]] [[Kategorija:Znanstveno fantazijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o ponovni poroki]] [[Kategorija:Filmi o spremenjenih spominih]] [[Kategorija:Filmi o norem znanstveniku]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi z nelinearno naracijo]] [[Kategorija:Filmi Focus Features]] [[Kategorija:Kultni filmi]] [[Kategorija:Znanstvenofantastično dramski filmi]] [[Kategorija:Psihološko dramski filmi]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] ddiuhftk7a0t85e50sornyzcbhp4x8t 0 475149 6752076 6641547 2026-09-17T13:25:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Resnična zgodba | image = | caption = | director = [[David Lynch]] | producer = [[Mary Sweeney]]<br />[[Neal Edelstein]]<br />[[Alain Sarde]] | writer = [[John E. Roach|John Roach]]<br />Mary Sweeney | starring = {{plainlist| * [[Richard Farnsworth]] * [[Sissy Spacek]] * [[Harry Dean Stanton]]}} | music = [[Angelo Badalamenti]] | cinematography = [[Freddie Francis]] | editing = Mary Sweeney | studio = [[Walt Disney Pictures]]<br />[[David Lynch|Asymmetrical Productions]]<br />[[Canal+]]<br />[[Film4 Productions|Channel Four Films]]<br />[[Ciby 2000]]<br />[[Le Studio Canal+]] | distributor = [[Walt Disney Studios Motion Pictures|Buena Vista Pictures]] | released = maj 1999 | runtime = 112 minut | country = ZDA<br />Združeno kraljestvo<br />Francija | language = angleščina | budget = 10 milijonov USD | gross = 6,2 milijona USD {{Small|{{No wrap|(S. Amerika)}}}}<ref>{{mojo title|straightstory}}</ref> }} '''''Resnična zgodba''''' ({{jezik-en|The Straight Story}}) je koprodukcijski [[biografski film|biografski]] [[cestni film|cestni]] [[dramski film]] iz leta 1999, ki ga je režiral [[David Lynch]]. Montirala in producirala ga je [[Mary Sweeney]], Lynchova dolgoletna partnerka in sodelavka, ki je tudi napisala scenarij skupaj z [[John E. Roach|Johnom E. Roachom]]. [[Ekranizacija|Temelji]] na resnični zgodbi [[Alvin Straight|Alvina Straighta]], ki je leta 1994 na [[kosilnica|kosilnici]] prepotoval [[Iowa|Iowo]] in [[Wisconsin]]. Alvin, ki ga igra [[Richard Farnsworth]], je ostareli [[veteran]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ki živi z umsko prizadeto hčerko Rose ([[Sissy Spacek]]). Ko izve, da je njegov odtujeni brat Lyle ([[Harry Dean Stanton]]) doživel kap, se ga odloči obiskati in se z njim pred smrtjo pobotati. Zaradi težav z nogami in vidom nima [[vozniško dovoljenje|vozniškega dovoljenja]], zato se s kosilnico [[John Deere]] 110 Lawn Tractor, ki zmore okoli 8 km/h, odpravi na 390 km dolgo pot iz [[Laurens, Iowa|Laurensa]] do [[Mount Zion, Wisconsin|Mount Ziona]]. Film je bil premierno prikazan maja 1999 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], v ameriških kinematografih pa 15. oktobra. Naletel je na dobre ocene kritikov in gledalcev, čeprav ni dosegel pričakovanega prihodka. Kritiki so pohvalili izrazitost zaigranih likov in realistične dialoge, ki jih je filmski kritik [[Roger Ebert]] celo primerjal z deli [[Ernest Hemingway|Ernesta Hemingwayja]].<ref name="ebert">{{navedi splet|url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-straight-story-1999 |title=The Straight Story (1999) |last=Ebert |first=Roger |work=RogerEbert.com |access-date=February 15, 2016|date=October 15, 1999}}</ref> Film je bil nominiran za [[zlata palma|zlato palmo]], Farnsworth pa za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za glavnega igralca. == Vloge == {{div col}} * [[Richard Farnsworth]] kot [[Alvin Straight]] * [[Sissy Spacek]] kot Rose Straight * [[Harry Dean Stanton]] kot Lyle Straight * Jane Galloway Heitz kot Dorothy * Joseph Carpenter kot Bud * Donald Wiegert kot Sig * Ed Grennan kot Pete * Jack Walsh kot Apple * James Cada kot Danny Riordan * [[Wiley Harker]] kot Verlyn Heller * [[Kevin Farley]] kot Harald Olsen * [[John P. Farley]] kot Thorvald Olsen * Anastasia Webb kot Crystal * Barbara E. Robertson kot draga ženska * John Lordan kot duhovnik * [[Everett McGill]] kot Tom * [[Dan Flannery]] kot dr. Gibbons {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{David Lynch}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Davida Lyncha]] [[Kategorija:Filmi leta 1999]] [[Kategorija:Ameriški biografski filmi]] [[Kategorija:Ameriški cestni filmi]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Filmi o pokori]] [[Kategorija:Filmi o starosti]] [[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]] [[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]] [[Kategorija:Filmi Film4 Productions]] [[Kategorija:Filmi StudioCanal]] [[Kategorija:Filmi Walt Disney Pictures]] [[Kategorija:Filmi o odnosu očeta in hčere]] [[Kategorija:Filmi o veteranih]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] 4cqocnmxwgxtfude177xc2xkfvjg6wr 0 475165 6752077 6716615 2026-09-17T13:26:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Mulholland Drive | image = | caption = | director = [[David Lynch]] | producer = {{plainlist| * [[Mary Sweeney]] * [[Alain Sarde]] * [[Neal Edelstein]] * Michael Polaire * Tony Krantz }} | writer = David Lynch | starring = {{plainlist| * [[Naomi Watts]] * [[Laura Harring|Laura Elena Harring]] * [[Justin Theroux]] * [[Ann Miller]] * [[Robert Forster]] }} | music = [[Angelo Badalamenti]] | cinematography = [[Peter Deming]] | editing = Mary Sweeney | studio = {{plainlist| * [[Alain Sarde|Les Films Alain Sarde]] * Asymmetrical Productions * Babbo Inc. * [[Canal+ Group|Canal+]] * The Picture Factory }} | distributor = {{Plainlist| * [[Universal Studios|Universal Pictures]] (ZDA) * [[BAC Films]] (Francija) }} | released = 16. maj 2001 | runtime = 146 minut<!--Theatrical runtime: 146:27--><ref>{{navedi splet|url=https://bbfc.co.uk/releases/mulholland-drive-2002-1 |title=''MULHOLLAND DRIVE'' (15) |work=[[British Board of Film Classification]]|date=July 26, 2001 |accessdate=October 26, 2014 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141027043417/http://bbfc.co.uk/releases/mulholland-drive-2002-1 |archivedate=October 27, 2014}}</ref> | country = ZDA<ref>{{navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Catalog/moviedetails/53917|title=Mulholland Dr. (2001)|publisher=[[American Film Institute]]|access-date=July 19, 2018}}</ref> <br> Francija<ref>{{navedi splet|url=https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2b8379038e|title=Mulholland Dr. (2001)|publisher=[[British Film Institute]]|access-date=July 18, 2018}}</ref> | language = angleščina | budget = 15 milijonov USD<ref>{{navedi splet|url=https://www.the-numbers.com/movie/Mulholland-Drive#tab=summary|title=Mulholland Drive (2001)|website=[[The Numbers (website)|The Numbers]]|accessdate=January 27, 2018}}</ref> | gross = 20,1 milijona USD<ref name="mojo">{{navedi splet|title=Mulholland Drive (2001) – Box Office Mojo |url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=mulhollanddrive.htm |work=Box Office Mojo |accessdate=August 10, 2012 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021155322/http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=mulhollanddrive.htm |archivedate=October 21, 2012}}</ref> }} '''''Mulholland Drive''''' (tudi '''''Mulholland Dr.''''') je ameriško-francoski [[neo-noir]]<ref>{{navedi knjigo |title=The Philosophy of TV Noir |last1=Sanders |first1=Steven |last2=Skoble |first2=Aeon G. |publisher=University of Kentucky Press |year=2008 |page=3 |url=https://books.google.com/books?id=WqDm82G3co0C&pg=PA3 |isbn=978-0813172620 }}</ref><ref name="FilmNoir">{{navedi knjigo | first1=Alain | first2=Elizabeth | first3=James | first4=Robert | last1=Silver | last2=Ward | last3=Ursini | last4=Porfirio | title=Film Noir: The Encyclopaedia | url=https://archive.org/details/filmnoirencyclop0000unse | year=2010 | publisher=Overlook Duckworth (New York) | isbn=978-1-59020-144-2}}</ref> [[misteriozni film]] iz leta 2001, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[David Lynch]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Naomi Watts]], [[Laura Harring]], [[Justin Theroux]], [[Ann Miller]], [[Mark Pellegrino]] in [[Robert Forster]]. Zgodba prikazuje mlado in ambiciozno igralko Betty Elms (Watts), ki se preseli v [[Los Angeles]]. Tam se spoprijatelji z Rito (Harring), ki po avtomobilski nesreči trpi za [[amnezija|amnezijo]]. Prikazanih je več podzgodb in večje število likov, tudi [[Hollywood]]ski režiser (Theroux). Prvotno mišljen kot [[Pilot (televizija)|pilotna epizoda TV-serije]] in po glavnem snemanju leta 1999 je Lynch načrtoval odprti konec za morebitno serijo. Toda izvršni producenti so po ogledu Lyncheva reza idejo zavrnili. Tako je Lynch napisal konec za film, ni pa pojasnil svojih zamisli glede naracije, odhajajočih gledalcev, kritikov in članov ekipe, ki so o tem špekulirali. Film je le označil kot »ljubezensko zgodbo in mestu sanj«.<ref name="macaulay">{{cite journal |last=Macaulay |first=Scott |date=October 2001 |title=The dream factory |journal=[[Filmmaker (magazine)|FilmMaker]] |issue=10 |volume=1) |pages=64–67 }}</ref> Film je bil premierno prikazan 16. maja 2001 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je Lynch prejel nagrado ''Prix de la mise en scène'' za najboljšega režiserja, ki si jo je delil z [[Joel Coen|Joelom Coenom]] za film ''[[Mož, ki ga ni bilo]]''. Nominiran je bil tudi za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v tej kategoriji. Film je zagnal Harringovo kariero in dvignil kariero Wattsove, za veteranko [[Ann Miller]] pa je bila to zadnja vloga. Sodobni kritiki film označujejo za enega najboljših Lynchih del in enega najboljših filmov [[21. stoletje|21. stoletja]], leta 2012 se je v anketi filmskih kritikov revije [[Sight & Sound]] uvrstil na 28. mesto najboljših filmov vse časov<ref name="Christie 2012">{{navedi splet|url=http://www.bfi.org.uk/news/50-greatest-films-all-time|title=The Top 50 Greatest Films of All Time|last=Christie|first=Ian|year=2012|publisher=[[British Film Institute|bfi.org.uk]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170301135739/http://www.bfi.org.uk/news/50-greatest-films-all-time|archivedate=March 1, 2017|url-status=live|accessdate=August 17, 2012}}</ref><ref name="Critics' top 100">{{navedi splet|url=http://explore.bfi.org.uk/sightandsoundpolls/2012/critics/|title=Critics' top 100|work=bfi.org.uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131026034922/http://explore.bfi.org.uk/sightandsoundpolls/2012/critics|archivedate=October 26, 2013|url-status=live|accessdate=March 13, 2016}}</ref> in leta 2016 na prvo mesto lestvice najboljših filmov 21. stoletja [[BBC|BBC Culture]].<ref name="bbc.co.uk">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-37164880|title=Mulholland Drive tops BBC Culture greatest film poll|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160823222718/http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-37164880|archivedate=August 23, 2016|url-status=live|access-date=August 23, 2016|date=August 23, 2016}}</ref> == Vloge == {{div col}} * [[Naomi Watts]] kot Betty Elms/Diane Selwyn * [[Laura Elena Harring]] kot Rita/Camilla Rhodes * [[Justin Theroux]] kot Adam Kesher * [[Ann Miller]] kot Coco * [[Mark Pellegrino]] kot Joe * [[Robert Forster]] kot detektiv McKnight * [[Brent Briscoe]] kot detektiv Domgaard * [[Dan Hedaya]] kot Vincenzo Castigliane * [[Angelo Badalamenti]] kot Luigi Castigliane * [[Monty Montgomery (producent)|Monty Montgomery]] kot kavboj * [[Lee Grant]] kot Louise Bonner * [[James Karen]] kot Wally Brown * [[Chad Everett]] kot Jimmy Katz * [[Richard Green (igralec)|Richard Green]] kot čarodej * [[Rebekah Del Rio]] kot ona sama * [[Melissa George]] kot prva Camilla Rhodes * [[Jeanne Bates]] kot Irene * Dan Birnbaum kot Irenin spremljevalec * [[Lori Heuring]] kot Lorraine * [[Marcus Graham]] kot g. Darby * [[Michael J. Anderson]] kot Roque * [[Patrick Fischler]] kot Dan * Michael Cooke kot Herb * [[Bonnie Aarons]] kot Bum * [[Geno Silva]] kot Cookie/Emcee * [[Billy Ray Cyrus]] kot Gene * [[Vincent Castellanos]] kot Ed * Wayne Grace kot Bob Booker * [[Rita Taggart]] kot Linney James * [[Michele Hicks]] kot Nicki Pelazza * [[Lisa Lackey]] kot Carol * [[Tad Horino]] kot Taka * Melissa Crider kot Betty * Kate Forster kot Martha Johnson * [[Tony Longo]] kot Kenny * [[Michael Fairman]] kot Jason * [[Scott Coffey]] kot Wilkins * [[Rena Riffel]] kot Laney {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{David Lynch}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Davida Lyncha]] [[Kategorija:Filmi leta 2001]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmski trilerji]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Filmi z nelinearno naracijo]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Avantgardni in eksperimentalni filmi]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Filmi o biseksualnosti]] [[Kategorija:Lezbični filmi]] [[Kategorija:Filmi o igralcih]] [[Kategorija:Filmi o amneziji]] [[Kategorija:Filmi o nočnih morah]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]] [[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]] [[Kategorija:Filmi StudioCanal]] [[Kategorija:Psihološko dramski filmi]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] 1hpo912enzi81hg6i3ns65ttzzulsym 0 475320 6752169 6750532 2026-09-17T16:56:15Z Ljuba24b 92351 /* Demografija */ np 6752169 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Hubej | native_name = {{lang|zh|湖北}} | other_name = Hupeh | settlement_type = [[Province Kitajske|Provinca]] | official_name = Provinca Hubej | translit_lang1 = Ime | translit_lang1_type = kitajsko | translit_lang1_info = {{lang|zh|湖北省}} | translit_lang1_type1 = Okrajšava | translit_lang1_info1 = HB{{\}}{{linktext|lang=zh|鄂}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 290 | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Xiling Gorge 2016 2.jpg | caption1 = [[soteska Šiling]] | image2 = Yellow Crane Tower, 2013 photo.jpg | caption2 = [[Stolp rumenega žerjava]] | image3 = 三峡大坝.jpg | caption3 = [[Jez Treh sotesk]] | image4 = 赤壁图片-用于中文维基百科咸宁市条目.jpg | caption4 = Rdeči klifi | image5 = 武当山紫霄殿格子门.JPG | caption5 = [[Gorovje Vudang]] | image6 = Enshi grand canyon.jpg | caption6 = Veliki kanjon Enši | position = center | color = white | color_border = white | size = 270 }} | image_map = Hubei in China (+all claims hatched).svg | mapsize = 275px | map_caption = Lega Hubeja na Kitajskem | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[LR Kitajska]] | seat_type = glavno (in največje mesto) | seat = [[Vuhan]] | parts_type = Deli | parts_style = para | p1 = 13 prefektur | p2 = 102 okrožji | p3 = 1235 mest | government_type = Provinca | governing_body = Ljudski kongres province Hubej | leader_title = Sekretar partije | leader_name = Guan Zhi'ou | leader_title1 = Predsednik kongresa | leader_name1 = Wang Zhonglin | leader_title2 = Guverner | leader_name2 = Li Dianxun | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | area_footnotes = <ref name=mofcom>{{cite web|title=Hubei Survey |url=http://english.mofcom.gov.cn/aarticle/zt_business/lanmub/200704/20070404609936.htm |publisher=Ministry Of Commerce |date= 25 April 2007 |quote= Hubei {...} an area of 185,900 square km. |access-date=8 April 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180406185510/http://english.mofcom.gov.cn/aarticle/zt_business/lanmub/200704/20070404609936.html |archive-date=6 April 2018 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.gov.cn/test/2013-03/26/content_2362487.htm |script-title=zh:湖北 |trans-title=Hubei |language=zh |publisher=The Central People's Government of the People's Republic of China |date=26 March 2013 |script-quote=zh:全省国土总面积18.59万平方公里 |access-date=7 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160708151501/http://www.gov.cn/test/2013-03/26/content_2362487.htm |archive-date=8 July 2016 |url-status=live}}</ref> | area_total_km2 = 185.900 | area_rank = 13. | elevation_max_m = 3105 | elevation_max_point = [[Vrh Šenong]] | population_footnotes = <ref>{{Cite web |date=11 May 2021 |title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3) |url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html |access-date=11 May 2021 |publisher=[[National Bureau of Statistics of China]]}}</ref> | population_total = 58.300.000 | population_as_of = 2021 | population_rank = 10 | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 12 | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = Etnična sestava | demographics1_info1 = {{ubl | [[Kitajci Han|Han]]: 95,6% | [[Ljudstvo Tudžja|Tudžja]]: 3,7% | [[Mjaoji]]: 0,4% }} | demographics1_title2 = Jeziki in narečja | demographics1_info2 = Jugozahodna mandarinščina, Mandarinščina spodnjega toka Jangceja, Gan, Šjang | demographics_type2 = BDP {{nobold|(2024)}}<ref name="GDPdata">{{cite web |url=http://www.hubei.gov.cn/zwgk/hbyw/hbywqb/202403/t20240327_5135745.shtml |script-title=zh: 2023年湖北省国民经济和社会发展统计公报 |publisher=hubei.gov.cn |date=March 27, 2024 |access-date=June 19, 2024}}</ref> | demographics2_title1 = Skupaj | demographics2_info1 = CNY 6001 mrd (7.; US$842 mrd) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CNY 102.832 (9.; US$14.439) | iso_code = CN-HB | blank4_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2023) | blank4_info_sec2 = 0,803<ref name="SHDI">{{cite web |title=Human Development Indices (8.0)- China |url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/CHN/?levels=1+4&years=2023&interpolation=0&extrapolation=0 |access-date=24 November 2025 |website=Global Data Lab}}</ref> (10.){{snd}}{{color|green|very high}} | website = {{URL|hubei.gov.cn}} }} {{Infobox Chinese | upright = 0.3 | image = Hubei (Chinese characters).svg | c = 湖北 | l = "Severno od jezera (Dongting)" | psp = Hupeh | p = Húběi | gr = Hwubeei | bpmf = {{bpmfsp|ㄏㄨˊ|ㄅㄟˇ}} | w = {{tonesup|Hu2-pei3}} | mi = {{IPAc-cmn|h|u|2|b|ei|3}} | wuu = Wu^入 poh^平 | h = Fù-pet | j = Wu4-bak1 | ci = {{IPAc-yue|w|u|4|.|b|ak|1}} | y = Wùh-bāk | poj = Ô͘-pak | tl = Ôo-pak | buc = Hù-báe̤k | xej = خُ‌بُوِ }} '''Hubej''' ({{zh|t=湖北|labels= no}}; [[pinjin]]: ''Hubei'') je celinska [[province Kitajske|provinca]] [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], ki zavzema del srednjega porečja reke [[Jangce]]. Njeno ime v dobesednem prevodu pomeni »severno od jezera«, kar se nanaša na položaj glede na jezero [[Dongting]].<ref>{{in lang|zh}} [http://www.people.com.cn/GB/shenghuo/1090/2435218.html Origin of the Names of China's Provinces] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160427100058/http://www.people.com.cn/GB/shenghuo/1090/2435218.html |date=2016-04-27 }}, ''People's Daily Online''.</ref> Glavno mesto je [[Vuhan]], ki stoji ob sotočju rek [[Han (reka)|Han]] in Jangce, približno 950 km od izliva slednje v morje. Po velikosti gospodarstva je sedma med kitajskimi provincami, druga v osrednji Kitajski in tretja med celinskimi provincami. Na severu meji na [[Henan]], na vzhodu na [[Anhui]] in [[Džjangši]], na jugu na [[Hunan]] ter na zahodu na [[Chongqing]] in [[Šaanši]]. Na zahodu province, pri mestu [[Jičang]], je znameniti [[jez Treh sotesk]]. == Zgodovina == Provinca Hubej je bila domovanje naprednih neolitskih kultur.<ref>{{cite book |last1=Zhang |first1=Chi (張弛) |chapter=The Qujialing-Shijiahe Culture in the Middle Yangzi River Valley |title=A Companion to Chinese Archaeology |editor-first=Anne P. |editor-last=Underhill |location=Chichester |publisher=John Wiley & Sons |year=2013 |pages=510–34 |isbn=978-1-4443-3529-3 |doi=10.1002/9781118325698}}</ref><ref>{{cite book |last1=Flad |first1=Rowan K. |last2=Chen |first2=Pochan |title=Ancient Central China: Centers and Peripheries along the Yangzi River |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |year=2013 |isbn=978-0-521-72766-2}}</ref> V [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] (770–476 pr. n. št.) je ozemlje današnjega Hubeija spadalo v okvir mogočne države Ču. Ču, ki je bila nominalno vazalna država [[dinastija Džov|dinastije Džov]], je bila del kitajske civilizacije, nastale nekaj stoletij prej na severu; hkrati pa je Ču predstavljala kulturno edinstveno mešanico severnih in južnih kultur ter se razvila v mogočno državo, ki je nadzorovala velik del srednjega in spodnjega toka reke Jangce, njena moč pa je segala vse do [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] na severu.<ref>Constance A. Cook and John S. Major, eds. Defining Chu: Image and Reality in Ancient China, (Honolulu: University of Hawai’i Press, 1999); Lothar von Falkenhausen, Chinese Society in the Age of Confucius (1000–250 BC): The Archaeological Evidence (Los Angeles: Cotsen Institute of Archaeology, 2006), 262–88.</ref> V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] (475–221 pr. n. št.) je Ču postala glavni nasprotnik vzpenjajoče se države Čin na severozahodu (na območju današnjega Guandžonga v provinci [[Šaanši]]), ki se je začela uveljavljati z zunanjo ekspanzijo. V vojnah med državama Qin in Chu je Chu izgubljal vse več ozemlja: najprej prevlado nad kotlino Sečuan, nato (leta 278 pr. n. št.) še svoje osrednje ozemlje, ki ustreza današnjemu Hubeiju.<ref>《[[Han Feizi|韩非子]]·初见秦》：秦与荆人战，大破荆，袭郢，取洞庭、五渚、江南。荆王君臣亡走，东服于陈。</ref><ref>《[[Records of the Grand Historian|史记]]·卷七十三·白起王翦列传》：其明年，攻楚，拔郢，烧夷陵，遂东至竟陵。楚王亡去郢，东走徙陈。</ref> Leta 223 pr. n. št. je Qin uničil še ostanke režima Chu, ki se je med vojnami za združitev Kitajske umaknil proti vzhodu.<ref>《[[Records of the Grand Historian|史记]]·卷七十三·白起王翦列传》：王翦果代李信击荆。荆闻王翦益军而来，乃悉国中兵以拒秦。王翦至，坚壁而守之，不肯战。荆兵数出挑战，终不出。王翦日休士洗沐，而善饮食抚循之，亲与士卒同食。久之，王翦使人问军中戏乎？对曰：“方投石超距。”于是王翦曰：“士卒可用矣。”荆数挑战而秦不出，乃引而东。翦因举兵追之，令壮士击，大破荆军。至蕲南，杀其将军项燕，荆兵遂败走。秦因乘胜略定荆地城邑。岁馀，虏荆王负刍，竟平荆地为郡县。。</ref> Čin je leta 221 pr. n. št. ustanovil [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], prvo dinastijo združene Kitajske. Leta 206 pr. n. št. je dinastijo Čin nasledila [[dinastija Han]], ki je na območju današnjih provinc Hubej in Hunan ustanovila provinco (''[[Džov (upravna enota)|džov]]'') Džingdžov. Dinastiji Čin in Han sta imeli pomembno vlogo pri širjenju kmetijskih površin v Hubeiju, saj sta vzdrževali sistem rečnih nasipov za zaščito kmetij pred poletnimi poplavami.<ref>Brian Lander. State Management of River Dikes in Early China: New Sources on the Environmental History of the Central Yangzi Region . T'oung Pao 100.4-5 (2014): 325–362.</ref> Proti koncu obdobja Vzhodni Han, v začetku 3. stoletja, je v Džingdžovu vladal regionalni vojskovodja Liu Biao. Po njegovi smrti leta 208 so njegovi nasledniki ozemlje prepustili Cao Cau, mogočnemu vojskovodji, ki je pred tem osvojil skoraj vso severno Kitajsko; Vendar pa sta vojskovodji Liu Bei in Sun Quan v bitki pri Rdečih pečinah (leta 208 ali 209) pregnala Cao Caoja iz Džingdžova (''Jingzhou''). Liu Bei je nato prevzel nadzor nad Džingdžovom in imenoval Guan Yuja za upravitelja Šjangjanga (v današnjem Šjangjangu v provinci Hubej), da bi varoval provinco Džing; kasneje je osvojil Idžou (Sečuansko kotlino), a je Džingdžov izgubil v korist Sun Quana; naslednjih nekaj desetletij je bil Džingdžov pod nadzorom kraljestva Vu, ki mu je vladal Sun Quan s svojimi nasledniki.<ref>《[[Records of the Three Kingdoms|三国志]]·吴书·卷54/周瑜鲁肃吕蒙传·吕蒙传》：蒙入据城，尽得羽及将士家属，皆抚慰，约令军中不得干历人家，有所求取。蒙麾下士，是汝南人，取民家一笠，以覆官铠，官铠虽公，蒙犹以为犯军令，不可以乡里故而废法，遂垂涕斩之。于是军中震栗，道不拾遗。蒙旦暮使亲近存恤耆老，问所不足，疾病者给医药，饥寒者赐衣粮。羽府藏财宝，皆封闭以待权至。羽还，在道路，数使人与蒙相闻，蒙辄厚遇其使，周游城中，家家致问，或手书示信。羽人还，私相参讯，咸知家门无恙，见待过于平时，故羽吏士无鬬心。会权寻至，羽自知孤穷，乃走麦城，西至漳乡，众皆委羽而降。权使朱然、潘璋断其径路，即父子俱获，荆州遂定。</ref> Vdor severnih nomadskih ljudstev na to območje v začetku 4. stoletja (upor »petih barbarov« in katastrofa Jongdžja) je sprožil skoraj tri stoletja trajajočo razdeljenost na sever, ki so mu vladali nomadi (vendar je postajal vse bolj siniziran) in jug pod vladavino Han Kitajcev. Hubej, ki leži na jugu, je bil v tem celotnem obdobju pod južno oblastjo, vse do združitve Kitajske pod [[dinastija Sui|dinastijo Sui]] leta 589. Leta 617 je [[dinastija Tang]] nasledila dinastijo Sui; kasneje je dinastija Tang območje današnjega Hubeja razdelila med več upravnih območij (t. i. ''dao''): območje Džjangnanši na jugu, območje Šanandong (山南东道) na zahodu in območje Huajnan na vzhodu. Po razpadu dinastije Tang v začetku 10. stoletja je Hubej prišel pod nadzor več regionalnih režimov: Džingnan v osrednjem delu, Jang Vu in njegova naslednica Južni Tang na vzhodu, države obdobja petih dinastij na severu ter država Šu, ki je segala do Šidžova (施州 v današnjem Enšiju, v avtonomni prefekturi Enši Tudžja in Miao).<ref>{{Cite web |url=https://www.hubei.gov.cn/2018/local/2018gk/201810/t20181001_1348527_1.shtml |title=湖北省情概况·历史沿革 |date=2019-04-24 |access-date=2021-07-27 |website=HuBei China (HuBei Government's official website) |language=zh-hans |archive-date=2022-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221023155435/http://www.hubei.gov.cn/2018/local/2018gk/201810/t20181001_1348527_1.shtml |url-status=dead}}</ref> [[Dinastija Song]] je leta 982 ponovno združila regijo in večino Hubeja vključila v območje Džinghubej, kar je razširjena različica današnjega imena province Hubej. Mongoli so regijo osvojili leta 1279; pod njihovo oblastjo je bila ustanovljena provinca Huguang, ki je obsegala Hubej, Hunan ter dele provinc Guangdong in Guangši. [[Dinastija Ming]] (1368–1644) je leta 1368 pregnala Mongole. Njihova različica province Huguang je bila manjša in je skoraj v celoti ustrezala združenemu ozemlju sodobnih provinc Hubeji in Hunan. Hubej je geografsko ležal zunaj središč moči dinastije Ming. V zadnjih letih vladavine dinastije Ming so današnji Hubej večkrat opustošile uporniške vojske Džang Šjandžonga in Li Zičenga. Mandžurska [[dinastija Čing]], ki je leta 1644 prevzela nadzor nad večjim delom regije, je kmalu zatem razdelila Huguang na sodobni provinci Hubej in Hunan. Dinastija Čing je kljub temu ohranila položaj podkralja Huguanga; eden najbolj znanih nosilcev tega naziva je bil Džang Džidong (na položaju med letoma 1889 in 1907), čigar reforme za posodobitev so Hubej (zlasti Vuhan) spremenile v cvetoče središče trgovine in industrije. Območje Huangši/Dajye, jugovzhodno od Vuhana, je postalo pomembno središče rudarstva in metalurgije.<ref>{{Cite web |title=Huangshi {{!}} Resilient Cities Network |url=https://resilientcitiesnetwork.org/huangshi/ |access-date=2025-10-03 |language=en-GB}}</ref> Leta 1911 je v današnjem Vuhanu izbruhnila [[Vučangška vstaja|vstaja v Vučangu]]. Ta vstaja je sprožila revolucijo Šinhai, ki je strmoglavila dinastijo Čing in ustanovila [[Republika Kitajska|Republiko Kitajsko]]. Leta 1927 je Vuhan postal sedež vlade, ki so jo ustanovile levičarske frakcije stranke [[Kuomintang]] pod vodstvom Vang Džingveija; ta vlada se je kasneje združila z vlado [[Čjang Kajšek]]a v [[Nanking|Nanjingu]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Japonska osvojila in okupirala vzhodne dele Hubeija, medtem ko so zahodni deli ostali pod kitajskim nadzorom. V času [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] v 1960-ih je v Vuhanu prišlo do spopadov med rivalskimi frakcijami rdeče garde. Julija 1967 je mesto zajel notranji konflikt, znan kot vuhanski incident (ali »incident 20. julija«); šlo je za oborožen spopad med dvema sovražnima skupinama, ki sta se na vrhuncu kulturne revolucije borili za nadzor nad mestom.<ref>{{Cite journal |author=Thomas W. Robinson |jstor=652320 |title=The Wuhan Incident: Local Strife and Provincial Rebellion During the Cultural Revolution |journal=The China Quarterly |date=1971 |issue=47 |pages=413–18}}</ref> Ko so se v času kitajsko-sovjetskih mejnih sporov konec 1960-ih povečali strahovi pred jedrsko vojno, je bilo okrožje Šjaning v provinci Hubej izbrano za lokacijo ''projekta 131'' – podzemnega poveljniškega središča vojske.<ref>{{cite web |url=http://www.xjqmx.gov.cn/llb/printpage.asp?ArticleID=660 |script-title=zh:神秘131工程:60年代修建的防核地下指挥部 |trans-title=Mysterious Project 131: An underground nuclear command headquarters constructed in the 1960s |website=xjqmx.gov.cn |language=zh-hans |access-date=2020-03-16 |archive-date=2011-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110521032923/http://www.xjqmx.gov.cn/llb/printpage.asp?ArticleID=660 |url-status=dead}}</ref> Pokrajina – in zlasti mesto Vuhan – je leta 1954 utrpela hude posledice poplav reke Jangce. Sledila je gradnja jezov v velikem obsegu; gradnja jezu Gedžouba na reki Jangce blizu mesta Jičang se je začela leta 1970 in bila končana leta 1988, gradnja [[jez Treh sotesk|jezu Tri soteske]] višje gorvodno pa se je začela leta 1993. V naslednjih letih so oblasti preselile milijone ljudi iz zahodnega dela pokrajine Hubej, da bi sprostile prostor za gradnjo jezu. Na pritokih reke Jangce so zgradili tudi številne manjše jezove. V kraju Dafandžen (okrožje Tongšan, mesto Šjaning) je načrtovana jedrska elektrarna Šjaning, ki naj bi imela vsaj štiri tlačnovodne reaktorje tipa AP1000 z močjo 1250 megavatov (MW). Dela na lokaciji so se začela leta 2010; načrti so predvidevali začetek gradnje prvega reaktorja leta 2011 in njegov zagon leta 2015. Vendar pa se gradnja prve faze do leta 2018 še ni začela. 1. decembra 2019 so v mestu Vuhan zabeležili prvi primer okužbe v okviru [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]. Januarja 2020 so uradno identificirali virus [[SARS-CoV-2]], kar je lokalne in državne oblasti spodbudilo k uvedbi obsežnih karantenskih območij po vsej pokrajini Hubej, zlasti v prestolnici Vuhan (ki je bila epicenter izbruha). Oblasti so delno ali v celoti zaprle 15 mest, kar je neposredno prizadelo 57 milijonov ljudi. Po hudih izbruhih v številnih drugih državah in na različnih koncih sveta je Svetovna zdravstvena organizacija marca 2020 razglasila pandemijo covida-19. Vendar pa so po več kot osmih tednih ukrepe zaprtja v večini mest v pokrajini odpravili. <gallery> File:Chinese silk, 4th Century BC.JPG|Detajl obrednega oblačila iz vezene svilene gaze, najdenega v grobnici iz obdobja Džov (4. stoletje pr. n. št.) v kraju Mašan (okrožje Džjangling, Hubej) File:TRIBU TRES GARGANTAS-CHINA (35461639914).jpg|Območje Treh sotesk File:武汉·黄鹤楼 - panoramio.jpg|alt=|Stolp rumenega žerjava </gallery> == Geografija == [[File:Danjiangkou, Shiyan, Hubei, China - panoramio (1).jpg|thumb|Gorovje Vudang v Dandžjangkou, Hubej]] Planota Džjanghan zavzema večji del osrednjega in južnega Hubeija, medtem ko so zahodni in obrobni deli bolj gorati; tu se razprostirajo gorovja, kot so [[Gorovje Vudang|Vudang]], Džing, Daba in Vu (navedena približno v smeri od severa proti jugu). Gorovje Dabie leži severovzhodno od planote Džjanghan, na meji s provincama Henan in Anhui; gorovje Tongbai leži na severu, na meji s Henanom; na jugovzhodu pa gorovje Mufu tvori mejo s provinco Džjangši. Najvišji vrh Hubeija je Šenong, ki je v gorovju Daba na gozdnatem območju Šenongdžja in dosega nadmorsko višino 3105 m.<ref>{{Cite web |last=UNEP-WCMC |date=2017-05-22 |title=Hubei Shennongjia |url=http://world-heritage-datasheets.unep-wcmc.org/datasheet/output/site/hubei-shennongjia |access-date=2024-01-25 |website=World Heritage Datasheet |language=en}}</ref> [[File:Qing river.jpg|alt=|left|thumb|Reka Čing v avtonomnem okrožju Čangjang Tujia v jugozahodnem Hubeiju]] Dve glavni reki v Hubeiju sta [[Jangce]] in njegov levi pritok, [[Han (reka)|reka Han]]; po njiju je poimenovana planota Džjanghan – pri čemer ''Džjang'' predstavlja Jangce, ''Han'' pa reko Han. Reka Jangce vstopi v Hubej z zahoda skozi območje Treh sotesk; vzhodna polovica Treh sotesk (soteska Šiling in del soteske Vu) leži v zahodnem Hubeiju, medtem ko je zahodna polovica v sosednjem [[Čongčing]]u. Reka Han vstopi v provinco s severozahoda. Potem ko prečkata večji del province, se ti dve veliki reki združita v središču mesta Vuhan, glavnega mesta province. Med pomembnejšimi pritoki Jangceja v provinci so Šenong (majhen severni pritok, ki ga je močno prizadel projekt jezu Tri soteske), reka Čing (pomembna vodna pot v jugozahodnem Hubeiju), reka Huangbo pri mestu Jičang in reka Fušui na jugovzhodu. Pokrajino planote Džjanghan v Hubeiju zaznamuje na tisoče jezer, zaradi česar Hubej imenujejo tudi »provinca jezer«; največji med njimi sta jezeri Liangzi in Hong. Številni jezovi so ustvarili vrsto velikih akumulacijskih jezer, med katerimi je največje akumulacijsko jezero Dandžjangkou na reki Han, na meji med Hubeijem in Henanom. Hubej ima vlažno subtropsko podnebje (po Köppnovi klasifikaciji oznaki ''Cfa'' ali ''Cwa'') s štirimi izrazitimi letnimi časi. Zime so hladne do mrzle, s povprečnimi januarskimi temperaturami med 1 in 6 °C, poletja pa vroča in vlažna, s povprečnimi julijskimi temperaturami med 24 in 30 °C; za glavno mesto province, Vuhan, so značilne tudi izjemno visoke temperature, ki dosežejo ali presežejo 40 °C. Gorska območja v zahodnem delu province Hubej – zlasti Šenongdžja – zaradi hladnejših poletij privabljajo številne obiskovalce iz Vuhana in drugih mest na nižje ležečih območjih. Poleg glavnega mesta Vuhan so pomembna mesta še Džingmen; Šijan, središče avtomobilske industrije in izhodišče za obisk gorovja Vudang; [[Jičang]], glavno središče za ogromne hidroenergetske projekte v jugozahodnem delu province; ter [[Šaši, Hubej|Šaši]]. === Upravna delitev === Provinca Hubej je razdeljena na trinajst upravnih enot na ravni prefekture (od katerih je dvanajst mest na ravni prefekture – vključno z enim mestom s statusom podprovince – in ena avtonomna prefektura) ter tri mesta na ravni okrožja, ki so neposredno podrejena provinci (vsa imajo status mesta pod ravnjo prefekture) in eno gozdarsko območje na ravni okrožja, ki je prav tako neposredno podrejeno provinci. Konec leta 2017 je skupno število prebivalcev znašalo 59,02 milijona. Trinajst prefektur in štiri neposredno upravljana območja na ravni okrožja v provinci Hubej so razdeljeni na 103 enote na ravni okrožja (39 mestnih okrožij, 24 mest na ravni okrožja, 37 okrožij, 2 avtonomni okrožji in 1 gozdarsko območje; vključena so tudi neposredno upravljana območja na ravni okrožja). Te enote se nadalje delijo na 1234 enot na ravni občine (737 mest, 215 občin, devet etničnih občin in 273 podokrožij). == Demografija == Velika večina prebivalcev pripada ljudstvu [[Han (ljudstvo)|Han]] in govori skoraj čisto [[mandarinščina|mandarinščino]]. V jugozahodnem delu province, zlasti v avtonomni prefekturi Enši živi precejšnje število pripadnikov ljudstev [[Mjaoji]] in [[ljudstvo Tujia|Tujia]]. Večina prebivalcev pa živi v podeželskih naseljih. 18. oktobra 2009 so kitajske oblasti začele preseljevati 330.000 prebivalcev iz provinc Hubej in Henan, na katere bo vplivalo nastajajoče akumulacijsko jezero Dandžjangkou na reki Han. To jezero je del obsežnejšega projekta preusmerjanja vode s juga na sever.<ref>[http://www.philly.com/inquirer/world_us/20091019_In_the_World.html China to resettle 330,000 people] The Philadelphia Inquirer {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20091021135706/http://www.philly.com/inquirer/world_us/20091019_In_the_World.html |date=2009-10-21}}</ref> === Religija === Prevladujoče vere v Hubeiju so kitajske ljudske vere, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na raziskave iz let 2007 in 2009 6,5 % prebivalstva verjame v čaščenje prednikov in v njem sodeluje, medtem ko se 0,58 % prebivalstva opredeljuje za kristjane (leta 2004 je ta delež znašal 0,83 %).<ref name="Wang2015">China General Social Survey 2009, Chinese Spiritual Life Survey (CSLS) 2007. Report by: [https://baylor-ir.tdl.org/baylor-ir/bitstream/handle/2104/9326/WANG-THESIS-2015.pdf?sequence=1 Xiuhua Wang (2015, p. 15)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150925123928/https://baylor-ir.tdl.org/baylor-ir/bitstream/handle/2104/9326/WANG-THESIS-2015.pdf?sequence=1 |date=2015-09-25 }}</ref> Poročila niso navedla podatkov za druge vrste ver; 92,92 % prebivalstva je lahko bodisi nevernih bodisi vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizem, [[konfucijanstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. <gallery mode="packed" style="line-height:130%"> File:Jingzhou Taihui Guan 2014.04.20 14-20-48.jpg|Taoistični tempelj Taihui v Džingdžovu File:Wuhan Baotong Si 2012.11.21 11-29-10.jpg|Budistični tempelj Baotong v Vuhanu File:Xiangyang Guangde Si 2013.08.23 11-27-24.jpg|Budistični tempelj Guangde v Šjangjangu File:Worship at an ancestral temple in Hong'an, Hubei, China.jpg|Svetišče prednikov v Hong'anu (Huangang) File:Xianning-temple-under-construction-9740.jpg|Tempelj podeželske budistične skupnosti v Šjaningu </gallery> == Gospodarstvo == [[File:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|thumb|222x222px|Jez Treh sotesk na reki Jangce]] Hubej pogosto imenujejo »dežela rib in riža« ({{lang|zh-cn|鱼米之乡}}). Med pomembne kmetijske pridelke v Hubeiju spadajo [[bombaž]], [[riž]], [[pšenica]] in [[čaj]], industrijski sektorji pa vključujejo avtomobilsko industrijo, metalurgijo, strojegradnjo, proizvodnjo električne energije, tekstilno industrijo, predelavo hrane in proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov.<ref name="thechinaperspective.com">{{Cite web |url=http://www.thechinaperspective.com/topics/province/hubei-province/ |title=China Economy @ China Perspective |access-date=2011-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170630092219/http://www.thechinaperspective.com/topics/province/hubei-province/ |archive-date=2017-06-30 |url-status=dead}}</ref> Med mineralnimi surovinami, ki jih v Hubeiju najdemo v znatnih količinah, so [[boraks]], hongshiit, volastonit, [[granat]], [[lapor]], [[železo]], [[fosfor]], [[baker]], [[sadra]], rutil, [[kamena sol]], zlati amalgam, [[mangan]] in [[vanadij]]. Izkoristljive zaloge [[premog]]a v provinci znašajo 548 milijonov ton, kar je v primerjavi z drugimi kitajskimi provincami skromna količina. Hubej je znan po rudnikih kakovostnega [[turkiz]]a in zelenega favstita. Hubej je bil v času kampanje »tretje fronte« eden glavnih prejemnikov kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref name=":6">{{Cite book |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} [[File:VM 5278 Muyu hills tea fields.jpg|thumb|222x222px|Čajne plantaže na zahodnih pobočjih doline Muju]] Od dokončanja leta 2012 jez Treh sotesk v zahodnem delu province Hubej zagotavlja obilo hidroelektrične energije s povprečno letno proizvodnjo 95 TWh. Med obstoječimi hidroelektrarnami so Gedžouba, Dandžjangkou, Gehejan, Handžjang, Duhe, Huanglongtan, Bailianhe, Lušui in Fušui. Hubej je po velikosti gospodarstva sedma provinca na Kitajskem, druga največja v regiji osrednje Kitajske (za Henanom), tretja največja v regiji južne osrednje Kitajske (za Guangdongom in Henanom) ter tretja največja med celinskimi provincami (za Henanom in Sečuanom). Leta 2021 je nominalni BDP Hubeija znašal 787 milijard USD (5 bilijonov CNY). Nominalni BDP na prebivalca je presegel 13.000 USD, s čimer je provinca postala najbogatejša celinska provinca, najbogatejša provinca v regiji osrednje Kitajske in druga najbogatejša provinca v regiji južne osrednje Kitajske za Guangdongom.<ref name=":0">{{Cite web |date=2022-02-07 |title=Decoding China's 2021 GDP Growth Rate: A Look at Regional Numbers |url=https://www.china-briefing.com/news/chinas-2021-gdp-performance-a-look-at-major-provinces-and-cities/ |access-date=2022-09-15 |website=China Briefing News}}</ref> === Območja gospodarskega in tehnološkega razvoja === * Območje gospodarskega razvoja ''Hubei Jingzhou Chengnan'' je bilo ustanovljeno leta 2012 z odobritvijo vlade province Hubej. Tri glavne industrijske panoge so tekstilna industrija ter predelava nafte in kemikalij; njihov skupni proizvodni obseg predstavlja 90 % celotne proizvodnje območja. Območje odlikuje tudi dobro razvita prometna mreža – do letališča je le 6 kilometrov, do železniške postaje pa 4 kilometre.<ref>{{Cite web |url=http://rightsite.asia/en/industrial-zone/hubei-jingzhou-chengnan-economic-development-zone/ |title=RightSite.asia {{!}} Hubei Jingzhou Chengnan Economic Development Zone |access-date=2010-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101113200807/http://rightsite.asia/en/industrial-zone/hubei-jingzhou-chengnan-economic-development-zone |archive-date=2010-11-13 |url-status=live}}</ref> * Območje za razvoj visokih tehnologij ''Vuhan East Lake (ELHTZ)'' je območje za razvoj visokih tehnologij na državni ravni. Ključne panoge tega območja so optoelektronika, telekomunikacije in proizvodnja opreme, spodbujata pa se tudi zunanje izvajanje razvoja programske opreme in elektronika. ELHTZ je največje kitajsko proizvodno središče za optoelektronske izdelke, v katerem delujejo ključna podjetja, kot so ''Changfei Fiber-optical Cables'' (največji kitajski proizvajalec optičnih kablov), ''Fenghuo Telecommunications'' in Raziskovalni inštitut za pošto in telekomunikacije Vuhan (največji kitajski raziskovalni inštitut na področju optičnih telekomunikacij). Območje ELHTZ v Vuhanu predstavlja razvojno središče kitajske laserske industrije; na njem delujejo ključna podjetja, kot sta HUST Technologies in Chutian Laser.<ref>{{Cite web |url=http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-donghu-hi-tech-industrial-development-zone/ |title=RightSite.asia {{!}} Wuhan East Lake High-Tech Development Zone |access-date=2010-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150526030744/http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-donghu-hi-tech-industrial-development-zone |archive-date=2015-05-26 |url-status=live}}</ref> * Območje za gospodarski in tehnološki razvoj Vuhan je industrijsko območje na državni ravni, ustanovljeno leta 1993.[35] Obsega približno 10–25 km², načrtovana pa je širitev na 25–50 km². Panoge, ki se spodbujajo na tem območju, vključujejo proizvodnjo in sestavljanje avtomobilov, biotehnologijo in farmacevtsko industrijo, proizvodnjo in predelavo kemikalij, predelavo hrane in pijače, težko industrijo ter proizvodnjo telekomunikacijske opreme. * Območje za predelavo izvoznih izdelkov Vuhan je bilo ustanovljeno leta 2000. Je znotraj Območja za gospodarski in tehnološki razvoj Vuhan, načrtovana površina pa znaša 2,7 km². Prvi del območja v velikosti 0,7 km² je že začel delovati.<ref>{{Cite web |url=http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-export-processing-zone/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150526024518/http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-export-processing-zone |url-status=dead |title=RightSite.asia &#124; Wuhan Export Processing Zone |archive-date=May 26, 2015}}</ref> * Tehnološki park za programsko opremo ''Wuhan Optical Valley (Guanggu)'' je znotraj Območja za razvoj visokih tehnologij Wuhan East Lake. Park skupaj razvijata Območje za razvoj visokih tehnologij East Lake in podjetje Dalian Software Park Co., Ltd.<ref name="RightSite.asia">{{Cite web |url=http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-optical-valley-software-park/ |title=RightSite.asia {{!}} Wuhan Optical Valley (Guanggu) Software Park |access-date=2010-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150111083111/http://rightsite.asia/en/industrial-zone/wuhan-optical-valley-software-park |archive-date=2015-01-11 |url-status=live}}</ref> Načrtovano območje meri 0,67 km² in ima skupno tlorisno površino 600.000 kvadratnih metrov. Območje je od državne ceste 316 oddaljeno 8,5 km, od letališča Wuhan Tianhe pa 46,7 km. * Industrijska razvojna cona za nove in visokotehnološke dejavnosti Šjangjang === Turizem === Vuhan, glavno mesto province, je pomembno železniško vozlišče. Mesto leži na progi za hitre vlake med [[Guangdžov]]om in [[Peking]]om ter na prometni povezavi v smeri vzhod–zahod, ki povezuje [[Šanghaj]] s [[Kunming]]om in [[Šjan]]om. Trajekti na reki Jangce redno vozijo proti vzhodu (v [[Nanking]] in Šanghaj) ter proti zahodu (v [[Čongčing]]). [[Slika:YangtzeWuhanFirstBridge.jpg|thumb|Most čez reko Jangce v Wuhanu]] Most čez reko Jangce je dvonivojski most, dolg 1156 metrov, ki premošča reko na višini 80 metrov. Dokončan je bil leta 1957 kot prvi most čez Jangce in povezuje severni ter južni del Kitajske. Z njegovo izgradnjo je odpadla potreba po prevozih s trajekti, ki so bili v času visoke vodostaja ali megle pogosto nevarni. Gorovje v zahodnem Hubeiju, zlasti v okrožju Šenongdžja, ponuja prijeten oddih od poletne vročine v mestih Wuhan in Yichang ter možnosti za smučanje pozimi. Turistična ponudba na tem območju je skoncentrirana okoli kraja Muju v južnem delu Šenongdžje, ki predstavlja vstopno točko v Nacionalni naravni rezervat Šenongdžja ({{lang|zh-hans|神农架国家自然保护区}}). Bližje prestolnici province, Vuhanu, leži narodni park gore Džjugong (Džjugongšan) v okrožju Tongšan, blizu meje s provinco Džjangši. Posebej pomembna lokacija, ki združuje naravne in kulturne vrednote, je [[gorovje Vudang]] (Vudangšan) na severozahodu province. Kompleks stavb, ki je nastal v zgodnjem obdobju dinastije Ming, je od leta 1994 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Med druge zgodovinske znamenitosti v Hubeiju spadajo: [[File:Muraille Est de Jingzhou.JPG|thumb|Staro mesto Džingdžov]] *Vzhodni del starega mestnega obzidja Džingdžova *Mavzolej Šjanling, ki ga je cesar Džjadžing iz dinastije Ming zgradil za svoja starša na njunem fevdu blizu mesta Džongšjang<ref>Eric N. Danielson, "[http://www.chinaheritagenewsletter.org/articles.php?searchterm=016_mingancestor.inc&issue=016 The Ming Ancestor Tomb] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141230125814/http://www.chinaheritagenewsletter.org/articles.php?searchterm=016_mingancestor.inc&issue=016 |date=2014-12-30 }}"</ref> *Stolp rumenega žerjava (Huanghelou) v Vuhanu *Pokrajinski muzej Hubej v Vuhanu, ki hrani obsežne arheološke in kulturne zbirke ter ponuja predstave stare glasbe in plesa. To je eno najboljših mest za spoznavanje starodavne države Ču, ki je cvetela na ozemlju današnjega Hubeija v času dinastije Vzhodni Džov in razvila svojo edinstveno kulturo, precej drugačno od kulture civilizacije Šang/Džov iz severne Kitajske. Provinca se ponaša tudi z zgodovinskimi lokacijami, povezanimi z novejšo kitajsko zgodovino, kot so spominsko območje Vučangške vstaje v Vuhanu, lokacija ''Projekta 131'' (podzemni vojaški poveljniški center iz časa kulturne revolucije) v Šjaningu in Nacionalni rudarski park ({{lang|zh-Hans|国家矿山公园}}) v Huangšiju.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/bizchina/2008-09/22/content_7046446.htm "Mining for tourism in Hubei"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011211155/http://www.chinadaily.com.cn/bizchina/2008-09/22/content_7046446.htm |date=2008-10-11 }}, By Li Jing (China Daily). Updated: 2008-09-22</ref> == Kultura == Prebivalci Hubeija govorijo narečja mandarinščine; večina teh narečij spada v skupino jugozahodne mandarinščine, ki zajema tudi narečja mandarinščine v večjem delu jugozahodne Kitajske. Morda najbolj znana specialiteta kuhinje Hubeija je vučangski krap (vrsta sladkovodne ribe), ki ga običajno pripravljajo na pari. Med vrstami tradicionalne kitajske opere, priljubljenimi v Hubeiju, sta Handžu in Čuju ({{lang-zh|c=楚剧 |p=Chǔ Jù |labels=no}})). Območje Šeongdžja velja za domnevni dom bitja Jeren – divjega, neodkritega hominida, ki naj bi živel v gozdnatih gričih. Drugi Kitajci prebivalcem Hubeija nadenejo manj laskav vzdevek »ptice z devetimi glavami«; ime izhaja iz mitološkega bitja, za katerega velja, da je izjemno agresivno in ga je težko pokončati. »Na nebu živijo ptice z devetimi glavami. Na zemlji živijo ljudje iz Hubeija.« ({{lang-zh|s=天上九头鸟，地上湖北佬<!--|t=天上九頭鳥，地上湖北佬-->|p=Tiānshàng jiǔ tóu niǎo, dìshàng Húběi lǎo |labels=no}}) Wuhan je eno glavnih kulturnih središč na Kitajskem. Velja prepričanje, da je Hubej pokrajina, v kateri je nastala igra s kartami ''dou didžu'', igra v žanru lopov in iger na srečo. ''Dou didžu'' je opisan kot enostaven za učenje, vendar ga je težko obvladati, saj zahteva matematično in strateško razmišljanje ter skrbno načrtovano izvedbo. <gallery> File:Hubei Provincial Museum.JPG|Pokrajinski muzej Hubej File:Hubei-Museum-of-Art-0142.jpg|Umetnostni muzej Hubej File:Hubei Provincial Library.jpg|Pokrajinska knjižnica Hubej </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Hubei |title=Hubei |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-03-16}} * {{navedi splet |url=http://thechinaperspective.com/topics/province/hubei/ |title=Hubei |work=The China Perspective |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170701235324/http://thechinaperspective.com/topics/province/hubei/ |archivedate=2017-07-01 |accessdate=2020-03-16}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Hubei}} {{Wikivoyage|Hubei}} * [https://web.archive.org/web/20090917031326/http://www.hubei.gov.cn/ Hubei Government official website] * [https://www.google.com/maps/place/Hubei Google Maps Hubei] {{Province Kitajske}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hubej| ]] [[Kategorija:Province Kitajske]] nbgt2nmhbtac8btyv01wfhbyt49r3nd 0 475800 6752113 5750698 2026-09-17T13:52:36Z ~2026-45085-22 264465 /* Življenjepis */ 6752113 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. [[Slika:Rado Riha foto MancaJuvan 021.jpg|sličica|Rado Riha leta 2017]] == Znanstveno delo == Raziskovalno delo Rada Rihe sega na področje filozofije, predvsem filozofije [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]], sodobne francoske filozofije in francoske [[Epistemologija|epistemologije]], psihoanalize [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]] in [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], v zadnjem času pa tudi filozofije arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Freud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Osrednje področje njegovega znanstvenega raziskovanja je delo Immanuela Kanta. Rihova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' V svojem delu Riha poudarja pomen kreativnih miselnih dejavnosti. Utemeljuje in prikazuje jih kot dejavnosti, ki v zadnji instanci ne služijo ničemur drugemu kot mišljenju samemu.<ref>{{Navedi revijo|last=Krečič|first=Jela|date=12.6.2006|title=Vulgoekonomizem razbija znanstveni porcelan. Pogovor s filozofom Radom Riho|magazine=Delo|page=8}}</ref> Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov, v katerih utemeljuje arhitekturo kot eno od kreativnih miselnih dejavnosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Čeferin|first=Petra|date=2018|title=Arhitektura: redefiniranje človeškega prebivanja. Pogovor z Radom Riho|magazine=Časopis za kritiko znanosti|volume=XLVI|issue=274|pages=185-195}}</ref> Riha je dejaven tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] je uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}</ref> Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Njegovo temeljno prevajalsko delo sodi na področje filozofije Immanuela Kanta. Poleg Kantove ''Utemeljitve metafizike nravi'' je prevedel tudi dve od treh Kantovih Kritik, in sicer ''Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči.'' Sodeloval je tudi pri prevodu knjige Immanuel Kant ''Zgodovinsko–političnih spisi''.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994/95) in Nemčiji (1992). Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih sodeloval pri ustanovitvi Društva za teoretsko psihoanalizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}</ref> Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Leta 1980 se je Riha zaposlil na Inštitutu za marksistične študije in leta 1987 postal njegov predstojnik. Na njegovo pobudo se je leta 1988 inštitut preimenoval v Filozofski inštitut. Riha je bil predstojnik Filozofskega inštituta ZRC do svoje upokojitve leta 2021. V letih 1999-2000 in 2000-2001 je Riha predaval na [[Collège International de Philosophie]]. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in v njenem okviru koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani. Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Riha|first=Rado|date=2.7.2021|title=Ali smo se za to borili?|magazine=Mladina|page=27}}</ref> == Zasebno življenje == Rado Riha se je rodil leta 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Münchnu. V Münchnu je obiskoval klasično gimnazijo (Wilhelmsgymnasium). Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]]. == Dela == === Raziskovalni program === * Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025) === Raziskovalni projekti === * Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017) * Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013) * Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014) * SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017) * BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015) === Knjige === * Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982. * Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek). * Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), <nowiki>ISBN 86-7347-049-8</nowiki>. * Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia & Kant, 1993, <nowiki>ISBN 3-85132-039-5</nowiki>. * Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, <nowiki>ISBN 978-961-254-408-9</nowiki>. * Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, <nowiki>ISBN 978-3-85132-901-8</nowiki>. == Sklici == {{sklici}} == Viri == === Viri v slovenščini === * ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=riha%20radivoj</nowiki> >. * ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ</nowiki>>. * ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v</nowiki>>. * ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: <<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/</nowiki>>. * KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00. * SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Riha, Rado}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] 1krg2gcch3rngczqpmmn215yvlwf9b8 0 476791 6752109 6374363 2026-09-17T13:43:20Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752109 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Mesečina | image = Moonlight Film Logo.png | caption = logotip filma | director = [[Barry Jenkins]] | producers = {{plainlist| * [[Adele Romanski]] * [[Dede Gardner]] * [[Jeremy Kleiner]] }} | screenplay = Barry Jenkins | story = [[Tarell Alvin McCraney]] | based on = {{Based on|''In Moonlight Black Boys Look Blue''|Tarell Alvin McCraney}}<ref>[http://shadowandact.com/2016/10/21/director-barry-jenkins-playwright-tarell-alvin-mccraney-the-men-of-moonlight-talk-redefining-black-male-identity-in-film-narratives/ Moonlight Interview Barry Jenkins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220123546/http://shadowandact.com/2016/10/21/director-barry-jenkins-playwright-tarell-alvin-mccraney-the-men-of-moonlight-talk-redefining-black-male-identity-in-film-narratives/ |date=2016-12-20 }}, accessed December 13, 2016.</ref> | starring = {{Plainlist| * [[Trevante Rhodes]] * [[André Holland]] * [[Janelle Monáe]] * [[Ashton Sanders]] * [[Jharrel Jerome]] * [[Naomie Harris]] * [[Mahershala Ali]] }}<!--DO NOT change per poster billing block--> | music = [[Nicholas Britell]] | cinematography = [[James Laxton]] | editing = {{Plainlist| * [[Nat Sanders]] * [[Joi McMillon]] }} | studio = {{Plainlist| * [[A24 (družba)|A24]]<!--DO NOT DELETE A24, IT IS THE COMPANY'S FIRST PRODUCTION, if you want to remove it, make your case in the talk page first--> * [[Plan B Entertainment]] * Pastel Productions }} | distributor = A24 | released = 2. september 2016 | runtime = 111 minut<!--Theatrical runtime: 111:09--><ref>{{navedi splet |url=https://www.bbfc.co.uk/releases/moonlight-film |title=''Moonlight'' |work=[[British Board of Film Classification]] |accessdate=January 20, 2017}}</ref> | country = ZDA | language = angleščina | budget = 1,5–4 milijone USD<ref>{{cite tweet |user=BarryJenkins |author-link=Barry Jenkins |number=968985836439052288 |date=February 28, 2018 |title=Yes fellas by why on earth is the budget of Moonlight quoted as 4 million dollars here? I point it out because it would be a disservice to our hard working crew if that were the budget of the film. The budget was roughly 1.2 million and rose to 1.5 through post.}}</ref><ref name="BOM"/> | gross = 65,3 milijona USD<ref name="BOM">{{navedi splet|url= https://www.boxofficemojo.com/title/tt4975722/?ref_=bo_se_r_1 |title=Moonlight (2016)|website=[[Box Office Mojo]]|accessdate=March 4, 2020}}</ref> }} '''''Mesečina''''' ({{jezik-en|Moonlight}}) je ameriški [[dramski film|dramski]] [[film o odraščanju]] iz leta 2016, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Barry Jenkins]] ter temelji na neobjavljeni pol-avtobiografski igri ''In Moonlight Black Boys Look Blue'' [[Tarell Alvin McCraney|Tarella Alvina McCraneyja]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Trevante Rhodes]], [[André Holland]], [[Janelle Monáe]], [[Ashton Sanders]], [[Jharrel Jerome]], [[Naomie Harris]] in [[Mahershala Ali]]. V filmu so prikazana tri obdobja glavnega lika, njegovo ostroštvo, najstniška leta in zgodnja odrasla doba. Ukvarja se s težavami pri soočanju s [[spolnost]]jo in spolno identiteto ter prikazuje psihološke in čustvene zlorabe, ki jih je moral pretrpti ob odraščanju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/film/2016/sep/03/moonlight-review-devastating-drama-is-vital-portrait-of-black-gay-masculinity-in-america|title=Moonlight review – devastating drama is vital portrait of black gay masculinity in America|last=Lee|first=Benjamin|date=September 3, 2016|work=The Guardian|access-date=February 28, 2017|issn=0261-3077}}</ref> Snemanje je potekalo v [[Miami]]ju leta 2015. Film je bil premierno prikazan 2. septembra 2016 na [[Filmski festival v Telluridu|Filmskem festivalu v Telluridu]]. Naletel je na dobre ocene kritikov, ki so ga označili za enega najboljših filmov [[21. stoletje|21. stoletja]]<ref>{{navedi novice|last1=Dargis|first1=Manohla|last2=Scott|first2=A.O.|title=The 25 Best Films of the 21st Century ... So Far|url=https://www.nytimes.com/interactive/2017/06/09/movies/the-25-best-films-of-the-21st-century.html|newspaper=The New York Times|accessdate=July 8, 2017|date=2017-06-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/film/2019/sep/13/100-best-films-movies-of-the-21st-century|title=The 100 best films of the 21st century|date=September 13, 2019|accessdate=November 12, 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.indiewire.com/gallery/best-movies-of-2010s-decade/under-the-skin-4/|title=The 100 Best Movies of the 2010s|date=July 22, 2019|accessdate=November 12, 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rogerebert.com/balder-and-dash/the-best-films-of-the-2010s|title=The Best Films of the 2010s|date=November 4, 2019|accessdate=November 12, 2019}}</ref>, in prinesel več kot 65 milijonov USD prihodka po svetu. Na [[89. podelitev oskarjev|89. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v osmih kategorijah, nagrajen pa je bil za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], stranskega igralca (Ali) in prirejeni scenarij. Postal je prvi film s povsem temnopolto igralsko zasedbo, prvi film o [[LGBT]] in drugi najmanj donosni film, ki je osvojil oskarja za najboljši film.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2017/02/27/entertainment/moonlight-oscars-win/index.html|title=Oscar mistake overshadows historic moment for 'Moonlight'|last=France|first=Lisa Respers|date=February 28, 2017|website=CNN|access-date=March 1, 2017}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/film/filmblog/2017/feb/27/dont-let-that-oscars-blunder-overshadow-moonlights-monumental-achievement?CMP=fb_us|title=Don't let that Oscars blunder overshadow Moonlight's monumental achievement|last=Rose|first=Steve|newspaper=[[The Guardian]]|accessdate=February 27, 2017|date=2017-02-27}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vulture.com/2017/02/dont-let-the-oscars-mix-up-overshadow-moonlights-great-win.html|title=Don't Let the Best Picture Debacle Overshadow Moonlight's Great Win|last=Lincoln|first=Kevin|work=Vulture|access-date=February 28, 2017}}</ref> Osvojil je tudi [[zlati globus]] za najboljši dramski film. [[Joi McMillon]] je bila kot prva temnopolta ženska nominirana za oskarja za najboljšo montažo, Ali pa prvi muslimanski dobitnik oskarja za igro.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/2017/live-updates/arts-entertainment-news/oscars-2017-live-coverage-red-carpet-winners-and-biggest-moments/joi-mcmillon-the-first-african-american-woman-to-be-nominated-for-best-editing/|title=Joi McMillon, the first African American woman to be nominated for best editing|last=Zak|first=Dan|newspaper=The Washington Post|date=February 26, 2017|accessdate=March 1, 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2017/02/27/entertainment/mahershala-ali-first-muslim-oscar-winner-trnd/|title=Mahershala Ali becomes first Muslim actor to win an Oscar|last=Yan|first=Holly|date=February 27, 2017|accessdate=March 1, 2017|publisher=CNN}}</ref> == Vloge == * [[Trevante Rhodes]] kot Chiron ** [[Ashton Sanders]] kot najstniški Chiron ** Alex Hibbert kot otroški Chiron *[[André Holland]] kot Kevin **[[Jharrel Jerome]] kot najstniški Kevin ** Jaden Piner kot otroški Kevin * [[Naomie Harris]] kot Paula * [[Mahershala Ali]] kot Juan * [[Janelle Monáe]] kot Teresa * Patrick Decile kot Terrel == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Academy Award Best Picture}} {{Zlati globus za najboljši dramski film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2016]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Ameriški romantični filmi]] [[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]] [[Kategorija:Magično realistični filmi]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:Filmi o ustrahovanju]] [[Kategorija:Filmi o mamilih]] [[Kategorija:Gejevski filmi]] [[Kategorija:Filmi o predsodkih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Atlanto]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Miami]] [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film]] [[Kategorija:Filmi A24]] [[Kategorija:Filmi Plan B Entertainment]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]] [[Kategorija:Filmi o mladostniški spolnosti]] ghap66g20sfpibgtvua24fxwysf073l 0 476833 6752078 6458228 2026-09-17T13:26:08Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752078 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti | image = Birdman movie poster.jpg | caption = logotip filma | director = [[Alejandro G. Iñárritu]] | producer = {{Plain list| * Alejandro G. Iñárritu * [[John Lesher (producent)|John Lesher]] * [[Arnon Milchan]] * [[James W. Skotchdopole]] }} | writer = {{Plain list| * Alejandro G. Iñárritu * [[Nicolás Giacobone]] * [[Alexander Dinelaris Jr.|Alexander Dinelaris, Jr.]] * [[Armando Bó (scenarist)|Armando Bo]] }} | starring = {{Plain list| * [[Michael Keaton]] * [[Zach Galifianakis]] * [[Edward Norton]] * [[Andrea Riseborough]] * [[Amy Ryan]] * [[Emma Stone]] * [[Naomi Watts]] <!--- Per poster order ---> }} | music = [[Antonio Sánchez (bobnar)|Antonio Sánchez]] | cinematography = [[Emmanuel Lubezki]] | editing = {{Plain list| * [[Douglas Crise]] * [[Stephen Mirrione]] }} | production companies = {{Plain list| * [[Regency Enterprises]] * [[New Regency]] * M Productions * Le Grisbi Productions * [[TSG Entertainment]] * [[Worldview Entertainment]] }} | distributor = [[Fox Searchlight Pictures]] | released = 27. avgust 2014 | runtime = 119 minut<!--Theatrical runtime: 119:12--><ref>{{navedi splet|url=http://bbfc.co.uk/releases/birdman-film |title=Birdman |publisher=[[British Board of Film Classification]] |date=2014-09-11 |accessdate=2015-09-19}}</ref> | country = ZDA | language = angleščina | budget = 18 milijonov USD<ref name="financiers">{{navedi splet |title=How 'Birdman' Got Made: Fox Searchlight and New Regency Partners Tell All (Keaton, Norton, Stone VIDEOS) |last=Thompson |first=Anne |author-link=Anne Thompson (film critic) |date=2014-10-21 |publisher=Thompson on Hollywood |url=http://blogs.indiewire.com/thompsononhollywood/how-birdman-got-made-fox-searchlight-and-new-regency-partners-tell-all-keaton-norton-stone-videos-20141021 |accessdate=2015-02-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150225134236/http://blogs.indiewire.com/thompsononhollywood/how-birdman-got-made-fox-searchlight-and-new-regency-partners-tell-all-keaton-norton-stone-videos-20141021 |archivedate=2015-02-25 |url-status=dead }}</ref><ref name="Mojo">{{navedi splet|title=Birdman (2014) |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=birdman.htm |publisher=[[Box Office Mojo]] |accessdate=2015-09-19}}</ref> | gross = 103,2 milijona USD<ref name="Mojo">{{navedi splet|title=Birdman (2014) |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=birdman.htm |publisher=[[Box Office Mojo]] |accessdate=2015-09-19}}</ref> }} '''''Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti''''' (tudi le '''''Birdman''''', {{jezik-en|Birdman or (The Unexpected Virtue of Ignorance)}}) je ameriški [[črna komedija|črno komično]]-[[dramski film]] iz leta 2014, ki ga je režiral [[Alejandro G. Iñárritu]] in zanj tudi napisal scenarij skupaj z [[Nicolás Giacobone|Nicolásom Giacobonejem]], [[Alexander Dinelaris Jr.|Alexandrom Dinelarisom, Jr.]], in [[Armando Bó (scenarist)|Armandom Bojem]]. V glavni vlogi nastopa [[Michael Keaton]], v stranskih vlogah pa [[Zach Galifianakis]], [[Edward Norton]], [[Andrea Riseborough]], [[Amy Ryan]], [[Emma Stone]] in [[Naomi Watts]]. Zgodba prikazuje Riggana Thomsona (Keaton), pozabljenega [[hollywood]]skega igralca, znanega po igranju superjunaka ''Birdmana'', ki se trudi z [[Broadway]]sko adaptacijo kratke zgodbe [[Raymond Carver|Raymonda Carverja]]. Film pokriva obdobje predogledov, ki vodijo do premiere igre, in je s krajšo izjemo posnet tako, da se zdi le iz enega prizora, kar je imel Iñárritu v mislih že od začetka projekta. Posnet je bil v [[New York]]u spomladi 2013 s proračunom 16,5 milijona USD, ki so ga financirale družbe [[Fox Searchlight Pictures]], [[Regency Enterprises|New Regency Pictures]] in [[Worldview Entertainment]]. Premierno je bil prikazan 27. avgusta 2014 na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]], v ameriških kinematografih pa 17. oktobra. Naletel je na dobre ocene kritikov in prinesel več kot 103 milijone USD prihodkov po svetu. Na [[87. podelitev oskarjev|87. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v devetih kategorijah, nagrajen pa je bil za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], režijo, izvirni scenarij in fotografijo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2015 |title=The 87th Academy Awards (2015) Nominees and Winners |accessdate=2015-02-23 |publisher=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik|Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik (AMPAS)]] |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150223171100/http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2015 |archivedate=2015-02-23}}</ref> Nominiran je bil tudi za sedem [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljšega igralca v glasbenem ali komičnem filmu (Keaton) in scenarij<ref>{{navedi splet|title=Golden Globe Winners 2015: Complete List|url=https://variety.com/2015/film/news/golden-globe-winners-2015-updated-list-1201400369/|work=Variety|date=2015-01-11|accessdate=2015-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180109063744/https://variety.com/2015/film/news/golden-globe-winners-2015-updated-list-1201400369/|archivedate=January 9, 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Birdman|url=https://www.goldenglobes.com/film/birdman|publisher=[[Hollywood Foreign Press Association]]|accessdate=2015-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170607234017/http://www.goldenglobes.com/film/birdman|archivedate=June 7, 2017|url-status=live}}</ref> ter deset nagrad [[BAFTA]], od katerih je bil nagrajen za najboljšo fotografijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bafta.org/media-centre/press-releases/ee-british-academy-film-awards-winners-announced-0|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170217233210/http://www.bafta.org/media-centre/press-releases/ee-british-academy-film-awards-winners-announced-0|archivedate=2017-02-17|title=EE British Academy Film Awards Winners Announced|publisher=[[British Academy Film Awards]]|date=February 8, 2015|accessdate=January 9, 2015|type=Press release|location=London}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://awards.bafta.org/award/2015/film|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170330235227/http://awards.bafta.org/award/2015/film|archivedate=2017-03-30|title=Film in 2015|publisher=British Academy Film Awards|accessdate=January 9, 2015}}</ref> == Vloge == * [[Michael Keaton]] kot Riggan * [[Zach Galifianakis]] kot Jake * [[Edward Norton]] kot Mike * [[Andrea Riseborough]] kot Laura * [[Amy Ryan]] kot Sylvia * [[Emma Stone]] kot Sam * [[Naomi Watts]] kot Lesley * [[Lindsay Duncan]] kot Tabitha * [[Merritt Wever]] kot Annie * [[Jeremy Shamos]] kot Ralph * [[Bill Camp]] kot norec * [[Damian Young]] kot Gabriel == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Alejandro González Iñárritu}} {{Academy Award Best Picture}} {{film-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi v režiji Alejandra Gonzáleza Iñárrituja]] [[Kategorija:Filmi leta 2014]] [[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]] [[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Ameriški satirični filmi]] [[Kategorija:Psihološki filmi]] [[Kategorija:Samorefleksivni filmi]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:Magično realistični filmi]] [[Kategorija:Filmi o krizi srednjih let]] [[Kategorija:Filmi o igralcih]] [[Kategorija:Filmi o stripih]] [[Kategorija:Filmi o gledališču]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]] [[Kategorija:Filmi Fox Searchlight Pictures]] [[Kategorija:Filmi Regency Enterprises]] [[Kategorija:Filmi Worldview Entertainment]] [[Kategorija:Filmi o odnosu očeta in hčere]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] e68dix6owewe17owik9l2lf6qfvy71v 10 478251 6752345 5507709 2026-09-18T08:15:46Z Sporti 5955 pp 6752345 wikitext text/x-wiki {{navbox |name = František Čap |title = Filmi v režiji [[František Čap|Františka Čapa]] |listclass = hlist |group1 = Filmi |list1 = * ''[[Ognjeno poletje]]'' (1939) * ''[[Devica (film, 1940)|Devica]]'' (1940) * ''[[Babica (film, 1940)|Babica]]'' (1940) * ''[[Jan Cimbura (film)|Jan Cimbura]]'' (1941) * ''[[Nočni metulj (film)|Nočni metulj]]'' (1941) * ''[[Preludij (film)|Preludij]]'' (1941) * ''[[Knez Vaclav (film)|Knez Vaclav]]'' (1942, nedokončan) * ''[[Plesalke]]'' (1943) * ''[[Megle nad barjem]]'' (1943) * ''[[Deklica iz Bezkida]]'' (1944) * ''[[Z ruze kvítek]]'' (1945, nedokončan) * ''[[Možje brez kril]]'' (1946) * ''[[V znamenju sidra]]'' (1947) * ''[[Križišče (film)|Križišče]]'' (1947, nedokončan) * ''[[Muzikant (film)|Muzikant]]'' (1948) * ''[[Bela tema]]'' (1948) * ''[[Kronjuwelen]]'' (1950) * ''[[Das Ewige Spiel]]'' (1951) * ''[[Sled vodi do Berlina]]'' (1952) * ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' (1953) * ''[[V začetku je bil greh]]'' (1954) * ''[[Trenutki odločitve]]'' (1955) * ''[[Na pomoč, ljubi me!]]'' (1956) * ''[[Orlovsko dekle]]'' (1956) * ''[[Kruh in sol]]'' (1957) * ''[[Ne čakaj na maj]]'' (1957) * ''[[Vrata ostanejo odprta]]'' (1959) * ''[[X-25 javlja]]'' (1960) * ''[[Srečala se bova zvečer]]'' (1962) * ''[[Naš avto]]'' (1962) * ''[[Piran (film)|Piran]]'' (1965) | group2 = TV serije | list2 = * ''[[Mafia - Die ehrenwerte Gesellschaft]]'' (1966) * ''[[Rinaldo Rinaldini]]'' (1968) * ''[[La Kermesse des brigands]]'' (1968) * ''[[Das Kamel geht durch das Nadelöhr]]'' (1970) {{nowrap end}} }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za filmske ustvarjalce]] </noinclude> nl0ba57853usvijypzd82xswiy8h5mr 0 479523 6752125 6505344 2026-09-17T14:36:30Z ~2026-45085-22 264465 6752125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Vesna Pisarović |image = |caption = |image_size = |background = solo_singer |birth_name = Vesna Pisarović |alias = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |origin = [[Hrvaška]] |instrument = klavir, vokal |genre = pop, [[teen pop]] 1997–2006<br />[[jazz]] 2012–sedaj |occupation = <!-- WD --> |years_active = 1997–sedaj |associated_acts = |website = <!-- WD --> }} '''Vesna Pisarović''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pop]] in [[jazz]] [[pevka]]; * [[9. april]] [[1978]], [[Brčko]], [[Bosna in Hercegovina]]. Vesna Pisarović je rojena v Brčkem v Bosni in Hercegovini, otroštvo pa je preživljala v [[Požega|Požegi]]. Že zgodaj v otroštvu je začela obiskovati glasbeno šolo, kjer se je učila igranja [[flavta|flavte]], prepevala v zborih in se udeleževala različnih glasbenih tekmovanj. Sredi 90-ih let dvajsetega stoletja se je preselila v [[Zagreb]], kjer je študirala fonetiko in kroatistiko ter začela nastopati kot pevka v klubih in pisati svoje pesmi.<ref>https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/showbiz/sa-scene-je-naprasno-nestala-na-vrhuncu-karijere-otisla-vani-i-udala-se-veceras-nastupa-nakon-dugo-vremena-znace-li-najave-velikih-koncerata-njen-definitivan-povratak-638804, vpoged: 13. 5. 2020.</ref> Leta 2002 je zmagala na [[DORA|Dori]], hrvaškem nacionalnem izboru za [[Pesem Evrovizije]], in zastopala Hrvaško na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] v [[Talin]]u s pesmijo ''[[Everything I Want]]''.<ref>{{navedi knjigo|last=Bohlman|first=Philip V.|title=The music of European nationalism|year=2004|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara, Calif.|isbn=978-1-57607-270-7|url=https://books.google.com/books?id=fkQf7k2OaDcC&pg=PA2&dq=the+eurovision+song+contest+2002#v=onepage&q=the%20eurovision%20song%20contest%202002&f=false|accessdate=6. 2. 2011|page=2}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2002|url=http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=316|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=6.2.2011}}</ref> Zasedla je 11. mesto.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/hrvaska-izbrala-razvpite-stikle/142849, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> Uveljavila kot pop pevka na domačem Hrvaškem, pa tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kasneje je se bolj usmerila v jazz in v den Haagu končala študij jazz petja.<ref>https://www.mladina.si/180561/vesna-pisarovic-nasa-velika-pjesmarica-the-great-yugoslav-songbook/, vpogled: 13. 5. 2020.</ref> Od 2009 je poročena s filozofom [[Ozren Pupovac|Ozrenom Pupovcem]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisarović, Vesna}} [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Predstavniki Hrvaške na Pesmi Evrovizije]] k9t90u3g188u1093dyvwz7vurih0phb 0 483234 6752270 6675999 2026-09-17T23:36:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Pavel Evgenjevič Demidov | image = <!-- WD --> | caption = v [[Abhazija|Abhaziji]]i, 2019 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | home_town = Moskva | years_active = 1994 &#x2013; 2020 | known_for = [[speleologija]], visokogorske jame | alma_mater = Pomorska akademija v [[Odesa|Odesi]] | spouse = Elena Demidova (poročen 1994–2013) | signature = <!-- WD --> }} '''Pavel Evgenjevič Demidov''' (tudi {{Jezik-ru|Павел Евгеньевич Демидов|translit=Pavel Evgen'evič Demidov}}{{efn|name=fn1}}), [[Rusi|ruski]] [[speleologija|speleolog]] in [[jamar]], * [[13. avgust]] [[1971]], Moskva), † [[23. avgust]] [[2020]], gorovje Arabika v Abhaziji. Najbolj znan je po raziskovanju zelo globokih jam, še posebej kot vodja odprav skupine Perovo-speleo v jamo Verëvkina v gorovju Arabika v [[Abhazija|Abhaziji]] ob [[Črno morje|Črnem morju]], ki je od leta 2017 [[Seznam najglobljih jam|najgloblja jama]] na svetu.<ref name="EFSCSL"/><ref name="MDCE1"/><ref name="MDCE2"/><ref name="CR2003"/><ref name="OITPSNGA"/> == Življenje in delo == Rodil se je v Moskvi, oče Evgenij Pavlovič Demidov je [[Agrotehnika|agrotehnični inženir]], mati Elvira Ivanovna Mazeina je delala kot elektrotehnica v montaži [[Raketni motor|raketnih motorjev]]. Po šoli št. 668 (1978–1988) v Moskvi je diplomiral iz [[Navigacija|navigacije]] na Državni pomorski akademiji v [[Odesa|Odesi]] (1988–1994).<ref name="MDCE1"/> Študij je vključeval poldrugo leto usposabljanja na morju, plovbo po [[Črno morje|Črnem]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], na učnih in [[Trgovska ladja|trgovskih ladjah]]. Ker po diplomi ni našel primerne zaposlitve v ruski trgovski floti, se je leta 1994 vrnil v Moskvo. Opravljal je različna dela, med drugim je dobrega pol leta služboval na ruski tunolovki ob otočju [[Fidži]] leta 2004 kot predstavnik lastnika, nato pa se je preživljal z delom na višini.<ref name="MDCE1"/> == Jamarstvo == Med šolskimi izleti v gore [[Krim (polotok)|Krima]], na Zahodni [[Kavkaz]] in med vsakoletnimi potovanji v vas Verhnjaja Sysert na jugu [[Ural]]a, kjer je živela njegova babica, se je Demidov začel zanimati za naravo in za plezanje.<ref name="MDCE1"/> Da bi se usposobil za vrvno tehniko se je leta 2000 udeležil jamarske šole Jamarskega kluba Perovo iz Moskve. Jama zablodelih (Peščera Zabludših) v gorovju Alek nad [[Soči, Rusija|Sočijem]], blizu [[Črno morje|Črnega morja]] je bila njegova prva jama, februarja 2000.<ref name="MDCE1"/><ref name="CLHSEBS"/> Jama je bila odkrita leta 1966 in pogosto na programu jamarskih šol, saj je dovolj težka in dovolj globoka, do končnega sifona na -420 m. Demidov in še trije udeleženci jamarske šole: Pëtr Ljubimov - Petja, Konstantin Zverev - Kostja in Roman Zverev so uspeli priti mimo tega sifona in na drugi strani se je odprl nov rokav jame.<ref name="MDCE1"/> Leta 2000 je četverica naredila še 5 odprav, 3 v isto jamo,<ref name="PSFCL"/>, eno v jamo v Skalnem grebenu (Skalistij hrebet) na Severnem [[Kavkaz]]u, in eno v Jamo Verëvkina. Ta je bila odkrita leta 1968, ponovno odkrita leta 1982 in leta 1986 raziskana do -440 m. Odprava leta 2000 je bila prva v to jamo po vojni v Abhaziji v letih 1992 in 1993 ter tudi prva odprava vanjo z uporabo vrvne tehnike. Ker v osrednji Rusiji ni primernih jam so jamarske ekskurzije vedno v obliki odprav, ki običajno trajajo od treh tednov do enega meseca.<ref name="MDCE1"/> Leta 2002 so Demidov, Ljubimov in oba Zvereva ustanovili društvo Perovo-speleo in prvo jamo, kjer so se izkazali, je bila jama Only Stones avgusta 2002 na gorovju Arabika v Abhaziji, na območju Dzou.<ref name="THPSTP"/> Jamo so odkrili Italijani, je blizu jezera, 2000 m nad morjem, in ima visok vhod. Takrat je bila globoka 200 m in uspeli so jo poglobiti na 360 m. Med odpravo avgusta 2004 so na istem področju odkrili tudi jamo Vjatskaja.<ref name="VCHB"/> Only Stones se je končala z velikim podorom, medtem ko je Vjatskaja šla naprej in tako so vanjo izvedli še več odprav. Po nekaj letih so prišli 453 m globoko.<ref name="VCNMFA"/> Po letu 2001 so Demidov in ekipa raziskovali tudi več jam na gorovju Bzyb, ki meji na Arabiko, jamo Habju leta 2001,<ref name="HAF2001"/>, jamo Napra v letih 2001–2003,<ref name="ENCNJZ"/><ref name="PSTENC"/> in jamo Pantjuhinskaja leta 2008.<ref name="PCIM"/> Sodelovali so tudi pri odpravah v jame drugih jamarskih klubov, od jame [[Kruberjeva jama|Voronja]] na Arabiki leta 2005,<ref name="KVU2005"/> do jame Snežnaja na Bzybu leta 2016.<ref name="PCNAC"/> [[File:Peščera Verëvkina - profil s poverhnostju - sever-jug s zapada.svg|thumb|upright=2.0|left|Jama Verëvkina - profil s površjem - sever-jug z zahoda]] == Jama Verëvkina == Ko so leta 2000 začeli delati v Verëvkini, je bila jama globoka 440 m in končala se je z ozkim in dolgim meandrom.<ref name="DHRCV"/> Kar so izkopali je bilo treba prenašati zelo daleč. Novembra 2002 je bila še ena odprava na dno: Demidov, Kostja, Petja, Grigorij Sanevič - Griša, ter Danila in Filip Čeredničenko iz [[Sankt Peterburg]]a. Odločili so se, da bodo poskusili najti kako drugo nadaljevanje, na poti od dna do vhoda. Na globini 120 m so odkrili še en ozek meander, skozi katerega se je Demidov uspel pretolči, do vrha brezna. Jama je šla naprej.<ref name="EAVC"/> Vsako leto do leta 2010 so jamarji iz društva spet šli v to jamo, na šestih odpravah so vedno sledili prepihu v oknih nad sicer slepim dnom brezna. Leta 2010 so prišli do meandra na globini od 320 do 340 m, kjer so se ustavili. Ni šlo več naprej, opustili so nadaljnje raziskovanje jame.<ref name="VCRE2009"/> Februarja 2007 so jamarji društva Perovo-speleo, z Demidovim, začeli nadaljevati raziskovanje jame Moskovskaja. Tudi ta se nahaja na območju Dzou, v osemdesetih letih je bila raziskana do globine 980 m; vhod je 2307 m nad morjem. Evgenij Starodubov, edini še preostali član društva, ki je prva raziskovala jamo, jo je prepustil društvu Perovo-speleo, da bi jo raziskovali naprej. Bilo je 5 odprav in na drugi odpravi so prekopali ozek meander, zaobšli sifon ter dosegli globino 1.000 m.<ref name="MCLAB"/><ref name="NOKA"/> Nadaljnje odprave so prinesle globino 1.250 m, kjer se podzemski potok zliva v sifon.<ref name="MCNOK"/> Za delo v Moskovski jami je društvo, vodil ga je Demidov, prejela medaljo A. Morozova za leto 2011, najvišje rusko priznanje za dosežke v speleologiji.<ref name="AMMAS"/> Nadaljnje odprave, zadnja je bila leta 2015, so odkrile več stranskih delov jame, a nikjer niso prišli globlje od končnega sifona. Ko se se člani društva avgusta 2015 vrnili na abhazijsko obalo, v mesto [[Gagra]], so tam srečali Alekseja Baraškova, novega predsednika jamarskega kluba Perovo, kjer se je začela jamarska pot društva Perovo-speleo. Perovci so tudi raziskovali Verëvkino in leta 2009 med potjo iz Gagre do jame, na kolovozu visoko na gori, se je džip, [[GAZ]]-66 prevrnil in dva jamarja sta se poškodovala, eden zelo resno. Zato je jamarski klub Perovo za nekaj časa, do leta 2012, prenehal z raziskovanjem v Verëvkini. Leta 2013 so prebili ožino na novem dnu (kjer so se jamarji iz društva Perovo-speleo ustavili leta 2010), na -340 m, in prišli do križišča dveh meandrov. Eden je imel močan prepih, drugi pa tekočo vodo (rokav Narnia). Sledili so vodi in izgubili dve leti v tistem rokavu, vse je bilo zelo ozko, ožina na ožino. Leta 2015 so se odločili, da bodo poskusili še meander s prepihom in z le malo kopanja dosegli naslednje brezno, na globini približno 360 m, kjer so se ustavili zaradi pomanjkanja vrvi in ​​časa. Ker sta jamo raziskovali obe društvi, so se v Perovo-speleo pod vodstvom Demidova odločili, da nadaljujejo na tej točki, na -360 m. Pozimi 2015/2016 bi bil dostop pretežak, zato so naslednjo, zelo majhno odpravo naredili junija 2016. Za ovinkom na dnu zadnjega, 30-metrskega brezna, se je Evgenij Kuzmin znašel na stropu Babatunde, največje dvorane v jami, visoke 155 m. Skupna globina jame je tako prišla do 630 m. [[File:Veryovkina cave. Babatunda pit.jpg|thumb|upright=1.5|right|Demidov med vzponom v breznu Babatunda, foto Pëtr Ljubimov]] Avgusta 2016 je sledila skupna odprava obeh ekip in dosegla globino 1000 m, z odprtim nadaljevanjem.<ref name="FKVC"/> Med novo odpravo obeh ekip oktobra in novembra 2016 so jamo poglobili na 1350 m. Jih je pa naslednje jutro po vrnitvi na površje presenetil prvi sneg, ceste so postale neprevozne tudi za terenski tovornjak, ki bi moral priti ponje in 3 dni so gazili globok sneg, da so prispeli v dolino.<ref name="VCNKS"/> Ob naslednji odpravi februarja 2017 so potovali do vhoda s helikopterjem. Dosegli so globino 1832 m, in Verëvkina je postala druga najglobja na svetu,<ref name="VCABSDW"/> za jamo Voronja. Dosežek je prinesel ekipi Perovo-speleo, ki jo je zastopal Demidov, nagrado [[Mednarodna speleološka zveza|Mednarodne speleološke zveze]] (UIS) za leto 2017 v kategoriji ''Najpomembnejše odkritje / raziskava''.<ref name="MSD"/> Na začetku avgusta 2017 so se jamarji speleo kluba Perovo spustili na -2155 m, kjer so prišli do sifona, in se vrnili. Takoj zatem, sredi avgusta, je odprava Perovo-speleo s češkim jamarjem Zdenekom Dvořakom izmerila 7&nbsp;km novih vodoravnih roovov, dosegla podzemno reko s pretokom 500 litrov na sekundo in dvema končnima sifonoma na globini 2204 m.<ref name="ASDVC2204"/><ref name="OREAVC"/> Verëvkina je postala najglobja jama na svetu.<ref name="DC"/><ref name="SGM"/><ref name="WDCRBW"/><ref name="DCW"/> Februarja 2018 je majhna ekspedicija štirih jamarjev, ki jo je vodil Demidov, dosegla -2212 m, končno globino jame, na dnu sifona Kapitan Nemo.<ref name="EVDCR"/><ref name="DCPDRCA"/> Sledilo je več odprav,<ref name="J2018EVCE"/><ref name="VAIDCW"/>, vključno s fotografsko odpravo na dno jame za revijo [[National Geographic Society|National Geographic]] septembra 2018, z angleškim jamskim fotografom Robbiejem Shoneom.<ref name="PTRS"/> Med odpravo je močno deževje na površju povzročilo poplavni val v jami, ki je zalil spodnje nadstropje jame več kot sto metrov visoko.<ref name="EFSCSL"/><ref name="CHL"/><ref name="TLRS"/> Končna dolžina jame, 17500 m, je bila izmerjena avgusta 2019.<ref name="V"/> V jami Verëvkina je mogoče brez potapljanja priti do obsežne mreže lahko prehodnih rovov, več kot 2000 m globoko in je zato zanimiva za znanost, kar je hitro spoznal tudi Demidov.<ref name="MDCE1"/> Spodbujal je znanstvene raziskave, od meritev temperature in vodnega tlaka do iskanje novih [[Speleobiologija|živalskih vrst]].<ref name="MDCE2"/><ref name="PRIA"/> Raziskovanje te jame je predstavil na več mednarodnih dogodkih,<ref name="IMEDCW"/><ref name="VC"/> imelo je velik odmev v širši javnosti,<ref name="MDCE1"/><ref name="AE"/><ref name="SSI"/><ref name="I6PDR"/> izkušnje Demidova pa so bile upoštevane tudi ob zanimivih dogodkih po svetu, povezanih z jamami.<ref name="TCREMW"/><ref name="SPDSCT"/> == Druge dejavnosti == Oktobra 2006 je Demidov sodeloval v mednarodni odpravi v jamo Ghar Parau v Iran,<ref name="ICEIP"/> julija 2007 se je pridružil skupini CAVEX v jamo Sima GESM v naravnem parku gorovja Sierra de las Nieves v [[Španija|Španiji]], septembra in oktobra 2007 ter septembra 2010 je sodeloval v kitajsko-angleško-ruski odpravi v globoke jame Tianxinga, [[Kitajska]].<ref name="IECCT2007"/> Novembra 2012 je obiskal jamo Gran Caverna de Santo Tomás v dolini Viñales na [[Kuba|Kubi]], avgusta 2013 jame v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], avgusta 2014 pa je sodeloval v drugi odpravi skupine CAVEX v Španijo, v brezno Sima de las Puertas Illamina (BU56).<ref name="MDCE2"/> Januarja 2017 se je udeležil Mednarodnega jamarskega srečanja FinalMenteSpeleo2017 v Italiji, novembra 2017 pa se je udeležil usposabljanja za reševanje jam v jamah gorovja Chatyr-Dag na [[Krim (polotok)|Krimu]].<ref name="ICMFMS2017"/> Junija 2018 se je pridružil raziskovanju jame W le Donne v Italiji.<ref name="GVCA"/> Leta 2004 je delal na tunolovki ob otokih [[Fidži]], kjer živi tudi veliko ruskih izseljencev, kasneje pa se je na Fidži še večkrat vrnil.<ref name="MDCE2"/><ref name="PD"/> Od novembra 2008 do marca 2009 je prehodil glavni otok Viti Levu,<ref name="APDIF2008"/> med potjo prek drugega največjega otoka Vanua Levu leta 2012 pa ga je pičila osa, pot je moral prekiniti, in končalo se je v bolnišnici. Od januarja do maja 2019 je opravil pohod po gorah otoka Viti Levu. Na Fidžiju je tudi veliko jam, ki pa niso globoke in ga niso zanimale.<ref name="MDCE2"/> == Smrt == Zaradi [[COVID-19|pandemije COVID-19]] so bile vse jamarske odprave v jame na grebenu Arabika poleti 2020 odpovedane, ko pa je bila meja z Abhazijo 1. avgusta spet odprta, je vseeno sledilo nekaj manjših odprav.<ref name="AOBR"/> Demidov se je pridružil odpravi skupine CAVEX v brezno Integral, severno od jame Verëvkina, 2345 m nad morjem, ki je bila prej raziskana do globine 200 m. 23. avgusta sta s Stanislavom Homjakovim prišla do meandra, ki je bila zadnja raziskana točka jame, na globini 305 m. Meander se začne z ozkim prehodom med kamni in balvani na dnu [[Zemeljski plaz|podorne]] dvorane. Oba sta ožino zlahka premagala in na koncu meandra prišla do majhne police. Demidov se je vrnil po vrv, Homjakov pa je ostal in čistil s police kamenje, ki bilo nevarno za spust v brezno pod njo. Ko Demidova dolgo ni bilo, je Homjakova zaskrbelo in povzpel se je nazaj. Našel je nov podor gline in kamenja, sredi njega pa Demidova, brez znakov življenja.<ref name="OITPSNGA"/><ref name="GIOITSGA"/> == Opomba == {{notelist|refs= {{efn|name=fn1 |Izvirna cirilska imena so v tem prispevku romanizirana po [[:en:Scientific transliteration of Cyrillic]].}} }} == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="EFSCSL">{{navedi splet | first1 = Andrew | last1 = Bisharat | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Epic flood sends cavers scrambling for their lives / A National Geographic photographer recounts his fight to escape the world's deepest cave. | trans-title = V poplavi epskih razsežnosti so jamarji reševali svoja življenja / Fotograf revije National Geographic pripoveduje o mukah pri pobegu iz najgloblje jame na svetu. | date = 18. oktober 2018 | publisher = National Geographic | url = https://www.nationalgeographic.com/adventure/2018/10/flood-escape-deepest-cave-veryovkina-abkhazia/ | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="CR2003">{{navedi splet | title = Чемпионат России - 2003 - Официоз / Спелео 4-5 к.с. | trans-title = Prvenstvo Rusije - 2003 - Uradni rezultati / Speleo stopnja 4-5 | language = ru | date = 2003 | publisher = Туристско-спортивный союз России / Tourism and Sports Union of Russia | url = http://poxod.ru/trip/championship2003/p_championship2003_speleo2003_a.html | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="OITPSNGA">{{navedi splet | first = Evgenij | last=Snetkov | title = Операция по извлечению тела погибшего спелеолога началась в горах Абхазии | trans-title = Operacija za izvlek telesa ponesrečenega jamarja v gorah Abhazije se je začela | language = ru | date = 26. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200826/1030826152/Operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-pogibshego-speleologa-nachalas-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> <ref name="MDCE1">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part I | language = en | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, I. del | date = December 2019 | issue = 271 | pages = 36–38 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-271 | accessdate = 8. decembra 2019 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="CLHSEBS">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = История спелеологических исследований засифонной части пещеры Заблудших | trans-title = Zgodovina speleoloških raziskav zasifonskega dela Jame Zablodelih | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/xrebet-alek-krasnodarskij-kraj/istoriya-speleologicheskix-issledovanij-zasifonnoj-chasti-peshhery-zabludshix/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSFCL">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = «Перово-спелео»: впятером в пещере Заблудших | trans-title = "Perovo-speleo": peterica v Jami Zablodelih | language = ru | date = 27. november 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n813.html | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="THPSTP">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Команда - История команды «Перово-спелео» в фотографиях | trans-title = Ekipa - Zgodovina društva "Perovo-speleo" na fotografijah | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/komanda/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCHB">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Вятская, как все начиналось (экспедиции 2004–2006 года) | trans-title = Jama Vjatskaja, kako se je vse začelo (odprave v letih 2004–2006) | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/peshhera-vyatskaya-kak-vse-nachinalos-ekspedicii-2004-2006-goda/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNMFA">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = "Пещера Вятская - новые метры первопрохода" 2008 г. | trans-title = "Jama Vjatskaja - novi metri prvih raziskav" leta 2008 | language = ru | date = avgust 2008 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-vyatskaya-novye-metry-pervoproxoda-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="HAF2001">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Хабю. (Абхазия. Февраль 2001г.) | trans-title = Jama Habju. (Abhazija, februar 2001) | language = ru | date = 2001 | publisher = Перово Спелеоклуб / Jamarski klub Perovo | url = http://www.perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2017-07-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170709030021/http://perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | url-status = dead }}</ref> <ref name="ENCNJZ">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Исследования Пещеры Напра (имени Ю. Зубени) | trans-title = Raziskovanje jame Napra (imenovane po Juriju Zubeniju) | language = ru | date = 2001–2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/issledovaniya-peshhery-napra-imeni-yu-zubeni/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSTENC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Экспедиция команды «Перово-спелео» в пещеру Напра | trans-title = Odprava društva "Perovo-speleo" v jamo Napra | language = ru | date = 8. oktober 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n754.html | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="PCIM">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Пантюхинская вместо Московской (февраль-март 2008 г.) | trans-title = Jama Pantjuhinskaja namesto Moskovskaje (februar-marec 2008) | language = ru | date = 18. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-pantyuxinskaya-vmesto-moskovskoj-fevral-mart-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="KVU2005">{{navedi splet | title = Крубера (Воронья) - УСА, октябрь 2005 / Вышли | trans-title = Krubera (Voronja) - UkrSA, oktober 2005 / Prišli ven | language = ru | date = oktober 2005 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Photos/Photo.aspx?PhotoID=5F0D7356-77C7-46EE-B40D-D117338A1EBD | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PCNAC">{{navedi splet | first = Talija | last = Jakupova | title = «Кавказские пленники, или Новые приключения спелеологов.» (п. «Снежная» январь 2016 г.) | trans-title = "Ujetniki na Kavkazu, ali Nove dogodivščine jamarjev." (Jama "Snežnaja" januar 2016) | language = ru | date = 20. januar 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/snejnaya-expedition-moscow-cave-teame/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="DHRCV">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Открытие и история исследования пещеры им. А. Веревкина (1968–1986 г.) | trans-title = Odkritje in zgodovina raziskovanja jame, imenovane po A. Verevkinu (1968–1986) | language = ru | date = 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/otkrytie-i-istoriya-issledovaniya-peshhery-im-a-verevkina-1968-1986-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="EAVC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Исследование пещеры имени А. Веревкина 2001–2002 год. Новое направление. | trans-title = Raziskovanje jame A. Verevkina v letih 2001–2002. Nove smeri. | language = ru | date = December 2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/issledovanie-peshhery-im-a-verevkina-2001-2002-god-novoe-napravlenie/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCRE2009">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Пещера «Веревкина», возобновление исследований 2009 г. | trans-title = Jama "Verevkina", obnovitev raziskav leta 2009 | language = ru | date = 2009 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-verevkina-vozobnovlenie-issledovanij-2009-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCLAB">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Долгожданный прорыв (Абхазия, зап. Кавказ, хр. Гагринский, массив Арабика) (март 2010 г.) | trans-title = Jama Moskovskaja. Težko pričakovani preboj (Abhazija, zahodni Kavkaz, Gagrsko gorstvo, gorovje Arabika) (marec 2010) | language = ru | date = 1. september 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/moscowcave_2010/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="NOKA">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Новый старый километр на Арабике | trans-title = Novi stari kilometer na Arabiki | language = ru | date = 16. marec 2010 | publisher = Ukrainian Cavers Mailing List | url = https://cml.happy.kiev.ua/cgi-bin/cml.cgi?num=11668 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCNOK">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Новый старый километр | language = ru | trans-title = Novi stari kilometer | date = marec 2011 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pavel-demidov-peshhera-moskovskaya-novyj-staryj-kilometr-mart-2011-g/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="AMMAS">{{navedi splet | title = Медаль памяти А.Морозова "За успехи в спелеологии" | trans-title = Medalja v spomin na A. Morozova "Za uspehe v speleologiji" | language = ru | date = 2018 | publisher = Комиссия спелеологии и карстоведения Московского центра Русского географического общества | url = http://rgo-speleo.ru/projects/medal/laureate.htm | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="FKVC">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Первый километр в пещере Верёвкина | trans-title = Prvi kilometer v jami Verëvkina | language = ru | date = 21. avgust 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pervyj-kilometr-v-peshhere-verevkina/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNKS">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера им. Веревкина: Остался километр до моря. | trans-title = Jama Verevkina: Še kilometer je ostal do morja. | language = ru | date = 6. november 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-im-verevkina-ostalsya-kilometr-do-morya/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCABSDW">{{navedi splet | title = Пещера имени Веревкина в Абхазии стала второй по глубине в мире! | trans-title = Jama Verevkina v Abhaziji je postala druga najglobja na svetu! | language = ru | date = 10. marec 2017 | publisher = 4sport.ua | url = https://4sport.ua/news?id=27373 | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="MSD">{{cite journal | title = UIS Prizes 2017 Final Result / Category 4 a / The most significant discovery / exploration | trans-title = Nagrade UIS 2017 Končni rezultati / Kategorija 4 a / Najpomembnejše odkritje / raziskovanje | date = december 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 44–44 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 18. maja 2019 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="ASDVC2204">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = По данным топосъемки глубина пещеры Верёвкина от входа составила 2204 метра. | trans-title = Glede na meritve znaša globina jame Verëvkina od vhoda (do dna) 2204 metre. | language = ru | date = 11. september 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/po-dannym-toposemki-glubina-peshhery-veryovkina-ot-vxoda-sostavila-2204-metra/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="OREAVC">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Официальный доклад об экспедиции в пещеру им. А. Верёвкина (видеозапись) | trans-title = Uradno poročilo o odpravi v jamo, imenovano po A. Verëvkinu (videozapis) | language = ru | date = 2. oktober 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/oficialnyj-doklad-ob-ekspedicii-v-peshheru-im-a-veryovkina-videozapis/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DC">{{navedi splet | title = Deepest Cave | trans-title = Najgloblja jama | date = marec 2018 | publisher = Guinness World Records Limited | url = https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/deepest-cave/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SGM">{{cite journal | title = Самая глубокая в мире | language = ru | trans-title = Najgloblja na svetu | date = april 2018 | volume = 4 | issue = 191 | pages = 6 | journal = Абхазский меридиан | publisher = Центр гуманитарных миротворческих инициатив | url = http://www.abkhazski-meridian.com/2018/AM-2018-04.pdf | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="WDCRBW">{{navedi splet | first = Marcia | last = Wendorf | title = The World's Deepest Caves and the Race to the Bottom of the World | date = 21. avgust 2019 | trans-title = Najgloblje jame na svetu in tekma na dno sveta | publisher = Interesting Engineering, Inc. | url = https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2019-11-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191111103059/https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | url-status = dead }}</ref> <ref name="DCW">{{cite journal | first = Pavel | last = Demidov | title = The deepest cave in the world | trans-title = Najgloblja jama na svetu | date = December 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 49–51 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 19. februarja 2020 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="EVDCR">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Экспедиция в Верёвкина март 2018. Глубина пещеры достигла -2212 метров. | trans-title = Odprava v Verëvkino marca 2018. Globina jame je dosegla -2212 metrov. | language = ru | date = 12. marec 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/2024-2/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DCPDRCA">{{navedi splet | first = Olivija | last = Dmitrickaja | title = Самую глубокую пещеру на планете открыли спелеологи России в Абхазии | trans-title = Najglobljo jamo na planetu so ruski speleologi odkrili v Abhaziji | language = ru | date = 9. april 2017 | publisher = The Caucasus Post | url = https://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2017-04-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170413170017/http://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii | url-status = dead }}</ref> <ref name="J2018EVCE">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Завершилась июньская экспедиция 2018 года в пещеру Верёвкина | trans-title = Junijska odprava leta 2018 v jamo Verëvkina je končana | language = ru | date = 5. julij 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/zavershilas-iyunskaya-ekspediciya-2018-goda-v-peshheru-veryovkina/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VAIDCW">{{navedi novice | first1 = Christian | last1 = Roccati | first2 = Francesco | last2 = Caprile | title = Sima Veryovkina: italiani nell’antro più profondo al mondo | trans-title = Brezno Verëvkina: Italijani v najgloblji jami na svetu | language = it | date = 23. julij 2019 | publisher = Mountain Blog Italia | url = http://www.mountainblog.it/redazionale/sima-veryovkina-italiani-nellantro-piu-profondo-al-mondo/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="PTRS">{{navedi splet | first = Shannon | last = Walford | title = Pro Team: Robbie Shone | trans-title = Ekipa Pro: Robbie Shone | language = en | date = 16. maj 2019 | publisher = 3 Legged Thing LTD | url = https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2020-09-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200924201237/https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="CHL">{{cite journal | first = Robbie | last = Shone | title = The Climb of His Life | trans-title = Vzpon življenja | date = avgust 2020 | journal = National Geographic | pages = 34–36 | issn = 0027-9358 | language = en | volume = 238 | issue = 2 | url = https://www.nationalgeographic.com/magazine/2020/08/photographer-robbie-shone-climbs-for-his-life-out-of-flooded-veryovkina-cave/ | accessdate = 25. julija 2020}}</ref> <ref name="TLRS">{{cite conference | first = Robbie | last = Shone | title = Through the Lens with Robbie Shone | language = en | trans-title = Skozi objektiv z Robbiejem Shoneom | conference = National Geographic Talk | publisher = National Geographic Society | date = 26. marec 2020 | location = Washington, DC | url = https://www.nationalgeographic.org/events/event/through-lens-robbie-shone/ | accessdate = 18. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="V">{{navedi splet | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Oleg | last2 = Parfёnov | title = Верёвкина | trans-title = Verëvkina | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 3. april 2020 | publisher = Русское географическое общество | url = https://speleoatlas.ru/caves/veryevkina-5828/ | accessdate = 12. avgusta 2020}}</ref> <ref name="PRIA">{{cite conference | first1 = Ilya S. | last1 = Turbanov | first2 = Pavel E. | last2 = Demidov | first3 = Vasiliy B. | last3 = Kolesnikov | first4 = Anastasia A. | last4 = Turbanova | title = Предварительные резултаты изучения беспозвомочных животных пещеры имени А. Верёвкина (Западный Кавказ, Абхазия) | trans-title = Predhodni rezultati raziskav nevretenčarjev v jami A. Verëvkina (Zahodni Kavkaz, Abhazija) | language = ru | conference = Speleology and Spelestology | date = 2018 | book-title = Speleology and Spelestology. Collection of materials of IX International scientific conference. | pages = 360–368 | location = Набережные Челны | publisher = Издательство Нижегородского педагогического университета | url = https://www.researchgate.net/publication/335203290_Preliminary_results_of_invertebrate_animals_study_in_the_Veryovkina_Cave_The_Western_Caucasus_Abkhazia_In_Russian | accessdate = 9. decembra 2019}}</ref> <ref name="IMEDCW">{{cite conference | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Inside Mountains - Exploring the deepest cave in the world | trans-title = Notranjost gora - raziskovanje najgloblje jame na svetu | conference = International Mountain Conference 2019 | date = 8–12 september 2019 | publisher = Universität Innsbruck | location = Innsbruck | url = https://www.uibk.ac.at/congress/imc2019/special-events.html.en | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="VC">{{cite conference | first = Pavel | last = Demidov | title = Veryovkina cave | trans-title = Jama Verëvkina | language = en, pl | conference = Wyprawa „Lampo 2018” laureatem Nagrody im. Waldka Muchy 2018 / "Lampo 2018" expedition, the laureate of the Waldka Mucha 2018 Award | date = 17. november 2018 | location = Podlesice | url = http://speleonews.pl/nagrodawm/wyprawa-lampo-2018-laureatem-nagrody-im-waldka-muchy-2018/#more-1488 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AE">{{navedi knjigo | first = Simon | last = Tyler | title = Adventures on Earth | trans-title = Pustolovščine na Zemlji | pages = 96 | publisher = Pavilion Children’s Books | location = London | year = 2019 | isbn = 9781843654278 | url = https://issuu.com/pavilionbooks/docs/adventures_on_earth | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SSI">{{cite journal | first1 = Theo | last1 = Pfarr | first2 = Natalia | last2 = Novik | title = Speläologische Streiflichter international | trans-title = Mednarodna speleološka scena | language = de | date = 2018 | volume = 69 | issue = 1-4 | pages = 143–145 | issn = 0018-3091 | journal = Die Höhle | publisher = Verband Österreichischer Höhlenforscher}}</ref> <ref name="I6PDR">{{navedi splet | first1 = Cvetan | last1 = Kosturkov | first2 = Milena | last2 = Nenova | title = Interview #6 &#x2013; Pavel Demidov, Russia | trans-title = Intervju št. 6 - Pavel Demidov, Rusija | language = en | date = 26. junij 2020 | publisher = Pod RB | url = https://pod-rb.eu/en/blog/2020/06/26/interview-6-pavel-demidov-russia/#more-5861 | accessdate = 29. junija 2020}}</ref> <ref name="TCREMW">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Thai Cave Rescue: Elon Musk was Wrong | trans-title = Reševanje v jami na Tajskem: Elon Musk ni imel prav | language = en | date = 2019 | publisher = Mountain Planet | url = https://mountainplanet.com/thai-cave-rescue-elon-musk-was-wrong | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SPDSCT">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kofanov | title = Спелеолог Павел Демидов об истории спасения детей в Таиланде | trans-title = Speleolog Pavel Demidov o zgodovini reševanja otrok na Tajskem | language = ru | date = 17. julij 2018 | publisher = RISK.RU | url = https://www.risk.ru/blog/214868 | accessdate = 10. decembra 2019 | archive-date = 2020-10-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201023092015/https://risk.ru/blog/214868 | url-status = dead }}</ref> <ref name="ICEIP">{{navedi splet | first = Artëm | last = Oganov | title = Международная экспедиция в пещеры Ирана - Парау 2006 | trans-title = Mednarodna odprava v iranske jame - Parau 2006 | language = ru | date = 13. november 2006 | publisher = Mountain.RU | url = http://www.mountain.ru/expeditions/current_expedition.php?expedition_id=32 | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="IECCT2007">{{navedi splet | first = Dmitrij | last = Paršin | title = Международная экспедиция в пещеры Китая. Тяньсин 2007 | trans-title = Mednarodna odprava v jame Kitajske. Tianxing 2007 | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/tyansin-2spediciya-007-speleologicheskaya-ekspediciya-v-kitaj/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MDCE2">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part II | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, II. del | language = ru | date = februar 2020 | issue = 272 | pages = 19–24 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-272 | accessdate = 15. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="ICMFMS2017">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Слёт итальянских спелеологов FinalMenteSpeleo2017 | trans-title = Srečanje italijanskih jamarjev FinalMenteSpeleo2017 | language = ru | date = 26. januar 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/slyot-italyanskix-speleologov-finalmentespeleo-2017/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="GVCA">{{navedi novice | first = Federico | last = Magni | title = Grigna, viaggio al centro delle Alpi | trans-title = Grigna, potovanje v središče Alp | language = it | date = 24. marec 2018 | publisher = Il Giorno | location = Lecco | url = https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2023-05-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230501225606/https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | url-status = dead }}</ref> <ref name="PD">{{navedi splet | title = Павел Демидов | trans-title = Pavel Demidov | language = ru | date = 6. april 2007 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Persons/Person.aspx?PersonID=ba629500-c92a-409c-97c4-0fbd4f3d3484 | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="APDIF2008">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Приключения Павла Демидова на острове Фиджи 2008 г. | trans-title = Dogodivščine Pavla Demidova na otoku Fidži leta 2008 | language = ru | date = 31. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/priklyucheniya-pavla-demidova-na-ostrove-fidzhi-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AOBR">{{navedi splet | title = Абхазия открыла границу с Россией | trans-title = Abhazija je odprla mejo z Rusijo | language = ru | date = 1. avgust 2020 | publisher = Известия / Izvestija | url = https://iz.ru/1042810/2020-08-01/abkhaziia-otkryta-granitcu-s-rossiei | accessdate = 26. avgusta 2020}}</ref> <ref name="GIOITSGA">{{navedi splet | first1 = Tigran | last1 = Delibaltjan | first2 = Badrak | last2 = Avidzba | title = На глубине: как идет операция по извлечению тела спелеолога в горах Абхазии | trans-title = Iz globin: kako poteka operacija za izvlek telesa jamarja v gorah Abhazije | language = ru | date = 29. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200828/1030834239/Na-glubine-kak-idet-operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-speleologa-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> }} {{DEFAULTSORT:Demidov Pavel Evgenjevič}} [[Kategorija:Jamarji]] [[Kategorija:Speleologi]] [[Kategorija:Umrli v delovnih nesrečah]] n8t6o656i9qfsamf2f9z2r960qax3f8 0 486386 6752079 6423169 2026-09-17T13:26:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = The Princess Bride | image = Princess bride.jpg | caption = Theatrical release poster | director = [[Rob Reiner]] | producer = {{Plainlist| * Rob Reiner * [[Andrew Scheinman]] }} | screenplay = [[William Goldman]] | based_on = {{Based on|''[[The Princess Bride (roman)|The Princess Bride]]''|William Goldman}} | starring = {{Plainlist| * [[Cary Elwes]] * [[Mandy Patinkin]] * [[Chris Sarandon]] * [[Christopher Guest]] * [[Wallace Shawn]] * [[André the Giant]] * [[Robin Wright]] * [[Peter Falk]] * [[Billy Crystal]] }} | music = [[Mark Knopfler]] | cinematography = [[Adrian Biddle]] | editing = [[Robert Leighton (montažer)|Robert Leighton]] | studio = {{Plainlist| * [[Act III Communications]] * Buttercup Films * The Princess Bride Ltd. }} | distributor = [[20th Century Fox]] | released = 25. september 1987<ref name=HR>{{navedi splet | url = https://www.hollywoodreporter.com/lists/princess-bride-cast-photos-then-and-now-1021697 | title = The Cast of 'The Princess Bride,' Then and Now | archive-url= https://web.archive.org/web/20181022113400/https://www.hollywoodreporter.com/lists/princess-bride-cast-photos-then-and-now-1021697 |archive-date=2018-10-22 | work = The Hollywood Reporter}}</ref> | runtime = 98 minut | country = Združene države Amerike | language = angleščina | budget = 16 milijonov USD | gross = 30,9 milijona USD }} '''''Princesa nevesta''''' (v izvirniku {{jezik-en|The Princess Bride}}) je ameriški komični [[fantazija|fantazijski]] in pustolovski [[film]] režiserja in producenta [[Rob Reiner|Roba Reinerja]], ki je izšel leta 1987 v distribuciji [[20th Century Fox]]. Zgodba temelji na [[The Princess Bride (roman)|istoimenskem romanu]] pisatelja [[William Goldman|Williama Goldmana]], ki jo je tudi predelal v [[scenarij]], in govori o skromnem pomočniku na kmetiji Westleyju, ki je zaljubljen v princeso Zlatico in se jo odpravi rešit pred grdim princem Humperdinckom, spremljajo pa ga prijatelji, ki jih spozna na poti. V filmu je ohranjen pripovedni prijem iz romana, v katerem je dogajanje predstavljeno kot [[okvirna zgodba|zgodba]], ki jo dedek bere bolnemu vnuku. V glavnih vlogah so zaigrali [[Cary Elwes]], [[Robin Wright]], [[Mandy Patinkin]], [[Chris Sarandon]], [[Wallace Shawn]], [[André the Giant]] in [[Christopher Guest]], pripovedovalca igra [[Peter Falk]], njegovega vnuka pa [[Fred Savage]]. V Združenih državah Amerike je film izšel 25. septembra 1987<ref name=HR/> in sprva doživel le zmeren uspeh, z izdajo za [[domači video]] pa je sčasoma pridobil med oboževalci [[Seznam kultnih filmov|kulten status]].<ref name="our-time">{{navedi splet |last=Clarke |first=Suzan | url=https://abcnews.go.com/blogs/entertainment/2011/10/princess-bride-reunion-thanks-to-entertainment-weekly-magazine/ | title= 'Princess Bride' Reunion, Thanks to Entertainment Weekly Magazine |publisher=[[American Broadcasting Company|ABC]] |date=2011-10-07 | accessdate=2018-03-09 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008023923/https://abcnews.go.com/blogs/entertainment/2011/10/princess-bride-reunion-thanks-to-entertainment-weekly-magazine/ |archivedate=2011-10-08}}</ref> Osvojil je [[Nagrada hugo|nagrado hugo]] za najboljši dramski izdelek.<ref>{{navedi splet |title= 1988 Hugo Awards |url= http://www.thehugoawards.org/hugo-history/1988-hugo-awards/ |website= thehugoawards.org |accessdate= 2020-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622160935/http://www.thehugoawards.org/hugo-history/1988-hugo-awards/ |archive-date=2020-06-22 |url-status= live}}</ref> Leta 2016 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben film« uvrstila tudi v [[Narodni filmski register]].<ref>{{navedi splet |date=2016-12-14 |first=Camila |last=Domonoske |title= 'Lion King,' 'Princess Bride,' 'The Birds' Among Additions To Film Registry |url= https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/12/14/505556002/lion-king-princess-bride-the-birds-among-additions-to-film-registry |website= NPR.org |accessdate=2016-12-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171201131509/https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/12/14/505556002/lion-king-princess-bride-the-birds-among-additions-to-film-registry |archive-date=2017-12-01 |url-status= live }}</ref> == Vsebina == Dogajanje je uprizoritev zgodbe iz knjige, ki jo dedek bere bolnemu vnuku v sodobnem [[Chicago|Chicagu]]. Deček sprva viha nos nad »otročjo« zgodbo, film občasno prekinejo njegovi komentarji. Na kmetiji v izmišljenem kraljestvu Florin živi čudovito dekle Zlatica (''Buttercup''). Vedno, ko kaj naroči pomočniku Westleyju, ta uslužno odvrne s »kot želite«. Sčasoma spozna, da je to njegov izraz ljubezni in da ima tudi ona njega rada. Nekega dne on odide, da bi zaslužil dovolj denarja za poroko, a njegovo ladjo napade strašni pirat Roberts, ki slovi po tem, da za seboj nikoli ne pušča preživelih. Pet let kasneje je Zlatica prisiljena v poroko s princem Humperdinckom, prestolonaslednikom Florina. Pred poroko pa jo ugrabijo trije razbojniki: sicilijanski šef Vizzini, orjak Fezzik z Grenlandije in španski sabljaški mojster Inigo Montoya. Slednji se želi maščevati možu s šestimi prsti, ki je ubil njegovega očeta. Za skupino se požene skrivnosten zamaskiran mož v črnem in, ločeno od njega, princ Humperdinck z oboroženim spremstvom. Mož v črnem jih ujame na vrhu Pečine norosti. V dvoboju premaga Iniga in ga onesvesti z udarcem, nato pa s prijemom spravi v nezavest še Fezzika. Vizzini ga poskuša prelisičiti s čašo, v kateri je strup, a je zasledovalec bolj zvit in strup spije Vizzini ter umre. Z Zlatico počivata na robu vzpetine nad sotesko, ko ona odkrije, da je on strašni pirat Roberts. Besna, ker misli, da je ubil Westleyja, in ga pahne po hribu ter mu zaželi smrt, on pa med kotaljenjem zavpije »kot želite!«. Takrat Zlatica spozna, da je on Westley in skoči za njim. Ko prideta k sebi, ji razloži, da je prevzel naziv »strašni pirat Roberts« od prejšnejga nosilca, ki se je želel v miru upokojiti. Nato morata skozi goreče močvirje, v katerem živijo »glodavci nenavadne velikosti«. To jima uspe, a ju na drugi strani ujame Humperdinck. Zlatica privoli, da bo šla z njim, ker obljubi, da bo izpustil Westleyja, vendar Humperdinck skrivoma naroči svojemu [[vezir]]ju, sadističnemu grofu Rugenu, da ga odpelje v mučilnico, znano kot Brezno obupa. Preden ga Rugen z udarcem onesvesti, Westley opazi, da ima šest prstov. Buttercup pove Humperdincku, da se ne želi poročiti z njim, on pa ji obljubi, da bo poiskal Westleyja. Njegov skrivni načrt je zanetiti vojno s sosednjo državo Guilder pod pretvezo, da so oni krivi za Zlatičino smrt (z istim namenom je najel Vizzinija). Medtem se spet srečata Inigo in Fezzik, slednji Inigu pove za Rugena. Inigo sklene, da potrebujejo Westleyjevo pomoč, da bi prišli v grad. Zlatica očita Humperdincku, da ni poskušal najti Westleyja, on pa se razjezi in jo zapre v njeno sobo ter z mučenjem ubije Westleyja. Inigo in Fezzik s pomočjo njegovih krikov najdeta mučilnico in odneseta njegovo truplo ljudskemu zdravilcu, Čudežnemu Maxu. Max izjavi, da je Westley samo »pretežno mrtev« na račun »prave ljubezni« do Zlatice in ga oživi, toda Westley ostane skoraj v celoti paraliziran. Med poroko Westley, Inigo in Fezzik z zvijačo vdrejo v grad mimo stražarjev, zato preplašeni Humperdinck ukaže duhovniku, naj skrajša obred. Inigo najde Rugena in ga v dvoboju ubije, s čimer maščuje očetovo smrt, Westley pa najde Zlatico tik preden ta stori samomor in jo pomiri, da je poroka neveljavna, saj ni rekla »da«. Še vedno je delno paraliziran, zato se z blefom izogne dvoboju s Humperdinckom in z Zlatico pobegneta iz gradu. Ko vsi odjezdijo, se vroče poljubita. Deček, ki mu je zgodba prirasla k srcu, prosi dedka, naj mu naslednji dan spet prebere zgodbo, na kar dedek odgovori: »kot želite«. == Igralska zasedba == === Okvirna zgodba === * [[Peter Falk]] kot dedek/pripovedovalec * [[Fred Savage]] kot vnuk * [[Betsy Brantley]] kot mati ===Glavna zgodba=== * [[Cary Elwes]] kot Westley/strašni pirat Roberts/mož v črnem * [[Robin Wright]] kot Zlatica/princesa nevesta * [[Mandy Patinkin]] kot Inigo Montoya * [[Chris Sarandon]] kot princ Humperdinck * [[Christopher Guest]] kot grof Tyrone Rugen * [[Wallace Shawn]] kot Vizzini * [[André the Giant]] kot Fezzik * [[Billy Crystal]] kot Čudodelni Max * [[Carol Kane]] kot Valerie, Maxova žena * [[Peter Cook]] kot impresivni duhovnik * [[Mel Smith]] kot albin * [[Margery Mason]] kot zlovoljna starka * [[Malcolm Storry]] kot Yellin, vojščak iz Florina * [[Anne Dyson]] kot kraljica * [[Willoughby Gray]] kot kralj == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]] [[Kategorija:Ameriški pustolovsko komični filmi]] [[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]] [[Kategorija:Filmi leta 1987]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi o članih kraljevih družin]] [[Kategorija:Filmi o poroki]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v izmišljeno državo]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na grad]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] 0qf3mooyy6ib5psfw9e5pobnkhvfbp7 0 489953 6752337 6368856 2026-09-18T08:04:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Ekart''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec]], in [[režiser]], * [[11. marec]] [[1963]], [[Maribor]]. Primož Ekart se je rodil v Mariboru. Študiral je v Ljubljani na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je iz dramske igre diplomiral leta 1990. Med študijem in po diplomi je igral v predstavah raznih gledališč ([[Cankarjev dom]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Gledališče Glej]], [[SLG Celje]], [[SSG Trst]], [[Mestno gledališče Ptuj]], [[Špas teater]], [[Gledališče Koper]] ...), od leta 1996 pa deluje kot samostojni kulturni delavec.<ref>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Ekart {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210119154627/https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Ekart |date=2021-01-19 }}, vpogled: 22. 1. 2021.</ref> Na televiziji je kot igralec nastopal med drugim v priljubljeni televizijski nanizanki ''[[TV dober dan]]'' (1999–2002).<ref>https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/custveno-srecanje-igralci-tv-dober-dan-po-15-letih-spet-skupaj.html, vpogled: 22. 1. 2021.</ref> Bil je v zvezi s slovensko-srbsko igralko [[Iva Babić|Ivo Babić]], s katero ima dva otroka.<ref>https://www.razglej.se/pogovor-z-igralskim-parom-babic-ekart/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128155754/https://www.razglej.se/pogovor-z-igralskim-parom-babic-ekart/ |date=2021-01-28 }}, vpogled: 22. 1. 2021.</ref><ref>https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/56fa24ce0681e/znanega-slovenca-locitev-mocno-dotolkla, vpogled: 22. 1. 2021.</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ekart, Primož}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Ekart, Primož]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] fl1fn9ffgp0o7bqmnic1roi57gheegi 0 491694 6752343 5720577 2026-09-18T08:13:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752343 wikitext text/x-wiki '''Princesa Vrtoglavka''' je komična [[opera]] v treh dejanjih, slovenskega skladatelja [[Josip Ipavec|Josipa Ipavca]] in libretistke [[Mara Čop Berksova|Mare Čop-Berksove]].<ref>{{Navedi splet|title=Biografija - Josip Ipavec|url=https://josipipavec.si/sl/biografija/|website=josipipavec.si|accessdate=2021-02-09}}</ref> Zgodba je postavljena v [[Pariz]] v 19. stoletju. Delo je Ipavec dokončal v rodnem [[Šentjur|Šentjurju]] in si kasneje prizadeval za njeno uprizoritev, a se za čas njegovega življenja to ni zgodilo. Kasneje so bili nekajkrat uprizorjeni le določeni deli operete, v celoti pa je bila prvič izvedena [[29. november|29. novembra]] [[1997]] v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskem narodnem gledališču Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=PRINCESA VRTOGLAVKA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1035|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2021-02-09|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012044/https://repertoar.sigledal.org/predstava/1035|url-status=dead}}</ref> Po naključju je razmočene partiture opere odkril [[Igor Grdina|ddr. Igor Grdina]], ki je bil za praizvedbo tudi avtor [[Libreto|libreta]] po motivih Čop-Berksove. == Vloge == * Vojvoda des Esseintes *Maud *Majordom * Babette * Grof Suvarin * Deček * Kneginja * Deček * Filomela == Premierna uprizoritev == V premierni uprizoritvi opere, ki je potekala 29. novembra 1997 v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili solisti [[Andreja Zakonjšek Krt]], [[Vinko Paič]], [[Emil Baronik]], [[Dragica Kladnik]], [[Lovro Čučko]], [[Marjana Zelko]], [[Svetlana Čursina]], [[Stevan Stojanovič]] in [[Jaki Jurgec]]. Režiser urpizoritve je bil [[Jan Zakonjšek]], dramaturg [[Pavel Mihelčič]], scenograf [[Tomaž Marolt]], kostumografinja [[Barbara Stupica]], koreograf [[Marko Mlačnik]], dirigent [[Simon Robinson]] in zborovodja [[Robert Mracsek|Robert Mracsek.]]<ref name=":0" /> == Glej tudi: == * [[Ipavci]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Dela Josipa Ipavca]] [[Kategorija:Slovenske opere]] [[Kategorija:Dela Igorja Grdine]] 6na0d3pvmlx6xpic2vrld3ubt2p34v2 0 491778 6752336 6656087 2026-09-18T08:02:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210421005458/https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak |date=2021-04-21 }}, vpogled: 10. 2. 2021.</ref><ref name=":0" /> Od leta 2008 je zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], s katerim je sodeloval že prej, poleg tega pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov.<ref name="sigledal" /> Igral je v več slovenskih filmih.<ref name=":0">https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Zasebno == Vrsto let je v zvezi z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]], ki je prav tako članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Imata hčer Milo, ki se je rodila leta 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/igralec-patelinji-zajtrk-primoz-bezjak-838838|title=Takšen je danes glavni igralec filma Petelinji zajtrk|date=20. 7. 2025|accessdate=5. 4. 2026|website=www.svet24.si}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * [[Barabe!|Barabe]] (2001) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * Codelli (2017) * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * Antigona – Kako si upamo! (2020) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona – Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] rzogkv4mytqiru8x8ahi1cy756wxs1y 0 493832 6752143 6748081 2026-09-17T15:42:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=http://ninadragicevic.com/}} '''Nina Dragičević''', [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], [[esejist]]ka in [[skladatelj|skladateljica]], * [[3. september]] [[1984]], [[Novo mesto]] Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade [[Vitez poezije]] prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Istega leta je prejela svečano listino [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] za izjemne dosežke in priznanje [[Fakulteta za družbene vede|Fakultete za družbene vede]].<ref name = "pranger">{{navedi splet|url=http://pranger.si/biografije/nina-dragicevic/|title=Nina Dragičević|publisher=pranger.si|accessdate=11. marca 2021}}</ref> Leta 2020 je za pesniško knjigo ''Ljubav reče greva'' prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]], leta 2021 [[Jenkova nagrada|Jenkovo]] za knjigo ''To telo, pokončno'' in nagrado Lastovka (2025) Je doktorica sociologije. Od leta 2017 je umetniška vodja festivala Topografije zvoka, od leta 2022 pa tudi urednica zbirke [[Vizibilija]] pri Založbi [[ŠKUC|Škuc]]. Nina Dragičević je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. ==Bibliografija== * ''Kdo ima druge skrbi'' (2014, Založba Škuc) * ''Slavne neznane'' (2016, Založba Škuc) * ''Med njima je glasba'' (2017, Parada ponosa) * ''Ljubav reče greva'' (2019, Založba Škuc) *''To telo, pokončno'' (2021, Založba Škuc) *''Kako zveni oblast?'' (2022, Založba /*cf) *''Ampak, kdo?'' (2023, Založba Škuc) *AM KÖRPER: Gedichte (2023, Axel Dielmann Verlag; ur. in prev. Matthias Göritz) *''Audtiory Poverty and its Discontents: An Essay'' (2024, Errant Bodies Press) *''Nemogoče'' (2025, Beletrina) *''JE JE'' (2026, Črna skrinjica) Njeni teksti so bili prevedeni v angleški, nemški, češki in španski jezik.<ref name = "pranger" /> ==Skladateljsko delo== * ''vox populi(st)'' (2014, Kapelica, Sonoretum)<ref>{{Navedi splet|title=Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje|url=https://www.mladina.si/176066/deset-kulturnih-dogodkov-od-cetrtka-do-nedelje/|website=Mladina.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * ''Parallellax'' (2016, Založba Kamizdat)<ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević: Parallellax - emanat|url=https://emanat.si/si/zalo%C5%BEni%C5%A1tvo/nina-dragi%C4%8Devi%C4%87--parallellax/|website=emanat.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * elektroakustična [[opereta]] ''Gospa, tega v realnosti ni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042910376/kultura/glasba/mesto-zensk-zvocenje-kot-politicno-dejanje|title=Mesto žensk: Zvočenje kot politično dejanje|publisher=Dnevnik|date=8. oktober 2019|accessdate=11. marca 2021|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101005025/https://www.dnevnik.si/1042910376/kultura/glasba/mesto-zensk-zvocenje-kot-politicno-dejanje|url-status=dead}}</ref> (2019, Založba Kamizdat)<ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević: Gospa, tega v realnosti ni - emanat|url=https://emanat.si/si/zalo%C5%BEni%C5%A1tvo/nina-dragicevic--gospa-tega-v-realnosti-ni/|website=emanat.si|accessdate=2023-04-06}}</ref> * zvočna instalacija ''Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure'' (2019)<ref>{{Citat|title=Nina Dragičević - Ekstenzije užitka / Extensions of Pleasure|url=https://vimeo.com/364621767|date=2019-10-06|accessdate=2023-04-06|first=City of|last=Women}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 Palma Ars Acustica Award ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]])<ref>{{Navedi splet|title=Auszeichnung für Klangkunst - Palma Ars Acustica|url=https://www.hoerspielundfeature.de/auszeichnung-fuer-klangkunst-palma-ars-acustica-102.html|website=Hörspielportal|accessdate=2023-04-06|language=de|last=hoerspielundfeature.de}}</ref> – ožji izbor * 2018 Nagrada [[Vitez poezije]] 2018, nagrada občinstva<ref>{{Navedi revijo|date=2023-01-02|title=Pesniški turnir|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pesni%C5%A1ki_turnir&oldid=5871159|language=sl}}</ref> * 2018 Nagrada Vitez poezije 2018, nagrada strokovne žirije<ref>{{Navedi splet|title=Vitezinja poezije Nina Dragičević|url=https://www.dnevnik.si/1042819485|website=Dnevnik|accessdate=2023-04-06|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406182740/https://www.dnevnik.si/1042819485|url-status=dead}}</ref> * 2019 Mednarodni festival sodobnih umetnosti – [[Mesto žensk]] – avtorica v fokusu<ref>{{Navedi splet|title=Avtorica v fokusu 25. Mesta žensk Nina Dragičević se predstavlja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/avtorica-v-fokusu-25-mesta-zensk-nina-dragicevic-se-predstavlja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-04-06|language=sl|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406182742/https://veza.sigledal.org/prispevki/avtorica-v-fokusu-25-mesta-zensk-nina-dragicevic-se-predstavlja|url-status=dead}}</ref> * 2019 Veronikina nagrada – ožji izbor<ref>{{Navedi splet|title=Najboljše s Parnasa: nominiranci za Veronikino nagrado|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-s-parnasa-nominiranci-za-veronikino-nagrado/494793|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-06|language=sl}}</ref> * 2019 Jenkova nagrada – ožji izbor * 2020 [[Kritiško sito]] – ožji izbor * 2020 [[Festival Pranger]] – kritiški izbor * 2020 10 books from Slovenia – kritiški izbor * 2020 [[Župančičeva nagrada]]<ref>{{Navedi splet|title=Znani so prejemniki Župančičevih nagrad|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/znani-so-prejemniki-zupancicevih-nagrad/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2023-04-06|language=sl}}</ref> * 2021 [[Jenkova nagrada]]<ref>{{Navedi splet|title=Jenkova nagrada 2021 – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/jenkova-nagrada-2021/|accessdate=2023-04-06|language=sl-SI|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406182740/https://drustvo-dsp.si/jenkova-nagrada-2021/|url-status=dead}}</ref> * 2022/2023 Werner Düttmann Fellowship (Akademie der Künste, Berlin)<ref>{{Navedi splet|title=Fellows of the JUNGE AKADEMIE 2022/2023|url=https://www.adk.de/en/press/press-releases.htm?we_objectID=64769|website=www.adk.de|accessdate=2023-04-06|language=en}}</ref> * 2023 nagrada [[Ana Mayer Kansky|Ane Mayer Kansky]] za odmevno doktorsko delo * 2026 10 books from Slovenia – kritiški izbor * 2025 [[nagrada Lastovka]] * 2026 [[Cankarjeva nagrada]] == Sklici == {{sklici}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Jenkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Dragičević, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Dragičević, Nina]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dragičević, Nina]] pnavt597mde6riy78k7hpyt20g3z2il 0 494163 6752437 6750268 2026-09-18T11:38:34Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6752437 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[odbojka]]rjev'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Nika Blagne]] * [[Petra Blažič]] * [[Vesna Blažič]] * [[Sonja Borovinšek]] * [[Beno Božič]] (trener) * [[Mojca Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Miha Bregar]] == C == * Gheorghe Crețu (trener) * [[Marina Cvetanovič]] * [[Anja Cvirn]] == Č == * [[Tone Čargo]] (*1932) * [[Davor Čebron]] * [[Klemen Čebulj]] * [[Matej Černic]] * [[Žiga Čopi]] == D == * [[Nada Dimitrovič]] * [[Tamara Dobrinja]] * [[Žiga Donik]] == E == * [[Darja Eržen]] == F == * [[Andrej Flajs]] == G == * [[Lena Gabršček]] * [[Mitja Gasparini]] * [[Andreja Gašper]] * [[Bojana Gašper]] * [[Maksimilijan Gergolet|Maks Gergolet]] * [[Aleksandra Gosak]] * [[Tina Grudina]] == H == * [[Matjaž Hafner]] * [[Svit Hafner]] * [[Hajdi Hauptman]] * [[Sara Hutinski]] == I == * [[Urška Igličar]] * [[Maja Ilić]] * [[Alenka Iršič]] == J == * [[Vid Jakopin]] * [[Tjaša Jančar]] (na mivki) *[[Meta Jerala]] *[[Gregor Jerončič]] *[[Martin Jerončič]] *[[Zoran Jerončič]] (trener) *[[Jure Jež]] *[[Katja Jontes]] == K == * [[Tina Kaker]] * [[Matevž Kamnik]] *[[Barbara Kislinger]] *[[Jan Klobučar]] *[[Matej Kök]] *[[Alan Komel]] *[[Danijel Koncilja]] *[[Bogdan Kotnik]] *[[Tjaša Kotnik]] (na mivki) * [[Jani Kovačič (odbojkar)]] * [[Jan Kozamernik]] * [[Iztok Kšela]] * [[Petra Kraigher]] * [[Petra Kramolc]] * [[Janž Janez Kržič]] == L == * [[Selena Leban]] * [[Eva Lepej]] Dragšič * [[Alenka Lešnik]] * [[Tina Lipicer Samec]] * [[Lorena Lorber Fijok]] * [[Tajda Lovšin|Tajda (& Nina) Lovšin]] (na mivki) == M == * [[Maja Marolt]] (na mivki) * [[Katja Medved]] * [[Primož Mejal]] * [[Dane Mijatović]] *[[Iza Mlakar]] *[[Eva Mori]] [[Pavlović]] * [[Mojca Možič]] * [[Peter Možič]] * [[Rok Možič]] * [[Dominika Mrmolja]] * [[Nik Mujanović]] *[[Jan Mulec]] == N == * [[Bruno Najdič]] * [[Sara Najdič]] == O == * [[Julija Obatnina]] * [[Grega Okroglič]] == P == * [[Alen Pajenk]] * ([[Ivan Peterlin]]) * [[Uroš Pavlović]] * [[Gregor Pernuš]] * [[Saša Planinšec]] * [[Uroš Planinšič]] * [[Matija Pleško]] *[[Nejc Podlesnik]] *[[Urša Podlesnik]] *[[Eva Pogačar]] *[[Klemen Ponikvar]] * [[Monika Potokar]] * [[Nataša Prauhart]] * [[Maša Pucelj]] *[[Mišo Pušnik]] == R == * [[Živa Recek]] * [[Gregor Ropret]] * [[Metod Ropret]] (trener...) == S == * [[Miran Simič]] (1934-2010) * [[David Slatinšek]] * [[Anita Sobočan]] == Š == * [[Lana Ščuka]] * [[Asja Šen]] * [[Klemen Šen]] * [[Mija Šiftar]] * [[Alen Šket]] * [[Sebastijan Škorc]] (trener) * [[Tomislav Šmuc]] * [[Sašo Štalekar]] * [[Tonček Štern]] * [[Žiga Štern]] == T == * Andrej Terpin * [[Jernej Terpin]] * [[Urban Toman]] * [[Alida Tomanič]] == U == * [[Ines Udrih]] * [[Lea Urbančič]] * [[Adi Urnaut]] * [[Tine Urnaut]] == V == * [[Sara Valenčič]] * [[Mirta Velikonja Grbac]] * [[Andreja Vezjak]] * [[Matic Videčnik]] * [[Dejan Vinčić]] * [[Alenka Vodeb]] (na mivki) * [[Loredana Voichita Cristea]] * [[Ivana Vojinović]] * [[Ana Marija Vovk]] == Z == * [[Eva Zatković]] * [[Anja Zdovc]] * [[Rudi Zupanc]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarji|*]] [[Kategorija:Seznami športnikov]] c60fsk7kmzxqabis9vd1isc4lz9h6ta 0 494287 6752112 5962616 2026-09-17T13:47:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nataša Natalija Sultanova''', [[slovenci|slovenska]] [[klovn|klovnesa]] in [[koreograf|koreografinja]] [[rusi|ruskega]] rodu. Sultanova je leta 1990 diplomirala na Državni šoli za cirkuško in gledališko umetnost v [[Moskva|Moskvi]], po diplomi pa se je zaposlila v Državnem cirkusu v Moskvi. Od leta 1992 je svobodna umetnica in od leta 1993 z [[Ravil Sultanov|Ravilom Sultanovom]] živi in dela v Sloveniji. Sodeluje z [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinskim gledališčem]], deluje pa tudi v drugih gledališčih in na televiziji.<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Nata%C5%A1a_Natalija_Sultanova|title=Nataša Natalija Sultanova|publisher=sigleda.si|accessdate=16. marca 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot igralka je nastopila v [[film]]u ''[[Circus Fantasticus]]'' v [[režija|režiji]] [[Janez Burger|Janeza Burgerja]], za kar je leta 2011 prejela skupinsko nagrado [[zlata arena]] za igralske dosežke na mednarodnem filmskem festivalu v Pulju. Leta 2012 je z Ravilom Sultanovom ustvarila predstavo ''Luna na cesti'' v koprodukciji Zavoda Bufeto in Slovenskega mladinskega gledališča, za katero je prejela nagrado [[zlata paličica]] za neverbalno poetično gledališče.<ref>{{navedi splet|url=https://www.neodvisni.art/podatkovnik/natasa-natalija-sultanova/|title=Nataša Natalija Sultanova|publisher=neodvisni.net|accessdate=16. marca 2021}}</ref> Leta 2018 je skupaj z Ravilom osvojila [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Sultanova, Nataša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ruski Slovenci]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski koreografi]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Sultanova, Nataša]] cb03aobod9l3g25sj37kmmydbxkapfn 0 497823 6752431 6431333 2026-09-18T11:28:25Z ~2026-50582-78 265959 /* */ np pp 6752431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Michael Keaton|birth_date=|birth_place=|image=|caption=|children=1|citizenship=|occupation=|years_active=1975–danes}} '''Michael John Douglas''', bolj znan kot '''Michael Keaton''', [[Američani|ameriški]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] * [[5. september]] [[1951]], [[Robinson Township]], [[Pensilvanija|Pennsylvania]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Najprej je Keaton zaslovel z igranjem vlog v komedijah CBS All's Fair in Ura Mary Tyler Moore ter  komičnimi filmskimi vlogami v [[Nočna izmena (film, 1982)|Nočna izmena]] (1982), [[Gospa mama (film, 1983)|Gospa mama]] (1983), [[Nevarni Johnny (film, 1984)|Nevarni Johnny]] (1984) in [[Beetlejuice (film, 1988)|Beetlejuice]] (1988). Dodatno priznanje si je prislužil z dramatično upodobitvijo naslovnega junaka v filmu [[Batman (film, 1989)|Batman]] (1989) in [[Batmanova vrnitev]] (1992) v režiji [[Tim Burton|Tima Burtona]]. Od takrat je Keaton igral in nastopal v različnih filmih, od [[Dramatika|dram]] in [[Romantika|romantičnih]] [[Komedija|komedij]] do trilerjev in akcijskih filmov, kot so [[Clean in Treber (film, 1988)|Clean in Treber]] (1988), [[Veliko veselja do ničesar (film, 1993)|Veliko veselja do ničesar]] (1993), [[Moje življenje (film, 1993)|Moje življenje]] (1993), [[Papir (film, 1994)|Papir]] (1994), [[Množnost (film, 1996)|Množnost]] (1996), [[Jackie Brown (film, 1997)|Jackie Brown]] (1997), [[Herbie: Popolnoma naložen (film, 2005)|Herbie: Popolnoma naložen]] (2005), [[Drugi fantje (film, 2010)|Drugi fantje]] (2010), [[Spotlight (film, 2015)|Spotlight]] (2015), [[Ustanovitelj (film, 2016)|Ustanovitelj]] (2016), [[Spider-Man: Vrnitev domov]] (2017) in [[Poskus Čikaga 7 (film, 2020)|Poskus Čikaga 7]] (2020). Priskrbel je tudi glasove za like v animiranih filmih, kot so [[Porco Rosso (film, 1992)|Porco Rosso]] (1992), [[Avtomobili (film, 2006)|Avtomobili]] (2006), [[Zgodba igrač 3 (film, 2010)|Zgodba igrač 3]] (2010) in [[Minioni (film, 2015)|Minioni]] (2015). Leta 2014 je Keaton dobil priznanje kritikov za nastop v črnokomičnem filmu [[Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti|Birdman]], osvojil je nagrado [[zlati globus]] za najboljšega igralca v filmskem muzikalu ali komediji in prejel nominacijo za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca. Pred tem je prejel nominacijo za zlati globus za nastop v filmu [[Live from Baghdad]] (2002) in nominacijo za Screen Actors Guild Award za film [[Podjetje (film, 2017)|Podjetje]] (2007). Keatonu so na filmskem festivalu v [[Hollywood|Hollywoodu]] podelili nagrado za poklicne dosežke<ref>{{Navedi novice|title=Hollywood Film Awards: Slowly Killing the Golden Goose|date=November 16, 2014|url=https://www.thewrap.com/hollywood-film-awards-slowly-killing-the-golden-goose/}}</ref>. 18. januarja 2016 je bil Keaton imenovan za častnika reda [[Umetnost|umetnosti]] in književnost v [[Francija|Franciji]]. Je tudi gostujoči učenjak na univerzi Carnegie Mellon.<ref>{{cite magazine|date=January 18, 2016|title=Michael Keaton Gets France's Order of Arts and Letters Honor|url=https://variety.com/2016/film/global/michael-keaton-gets-frances-order-of-arts-and-letters-honor-1201682295|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|access-date=January 20, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.cmu.edu/piper/stories/2015/january/michael-keaton.html|title=Actor Michael Keaton Discusses His New Role at the ETC}}</ref> Keaton je [[Ločitev|ločen]] in ima enega sina, [[Sean Keaton (igralec)|Seana]], ki je tudi igralec. == Sklici == <references /> {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Keaton, Michael}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] an7rzhpli0qmy4ahswvr6b8us2u3oa0 0 498059 6752295 6488331 2026-09-18T06:06:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Al Adalah Cluba]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752295 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = David Tijanić FC Red Bull Salzburg gegen Rakow Czestochowa (Testspiel, 10. Juli 2021) 18 (cropped).jpg | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 180 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Al Adalah Club|Al Adalah]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears2 = 2012–2015 | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | youthyears3 = 2015–2016 | youthclubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2015–2017 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 8 | goals1 = 0 | years2 = 2016–2017 | clubs2 = → [[NK Krka|Krka]] (pos.) | caps2 = 15 | goals2 = 2 | years3 = 2017–2020 | clubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps3 = 77 | goals3 = 14 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = [[Raków Częstochowa]] | caps4 = 39 | goals4 = 7 | years5 = 2021–2025 | clubs5 = [[Göztepe S.K.|Göztepe]] | caps5 = 99 | goals5 = 14 | years6 = 2023 | clubs6 = → [[Al-Adalah FC|Al-Adalah]] (pos.) | caps6 = 18 | goals6 = 4 | years7 = 2024 | clubs7 = → [[Al-Adalah FC|Al-Adalah]] (pos.) | caps7 = 16 | goals7 = 5 | years8 = 2025–2026 | clubs8 = [[Al-Najma SC (Saudova Arabija)|Al-Najma SC]] | caps8 = 28 | goals8 = 2 | years9 = 2026– | clubs9 = [[Al Adalah Club|Al Adalah]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2018 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2020- | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''David Tijanić''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. julij]] [[1997]], [[Ljubljana]]. V letih 2017–2020 je igral v [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglavu]]. Leta 2020 je prestopil v [[Ekstraklasa|poljski]] klub [[Raków Częstochowa]]. V sezoni 2020/2021 je osvojil [[Poljski nogometni pokal|Pokal Poljske]]<ref>[https://wataha.no/en/2021/05/02/Rakow-Czestachowa-wins-the-Ark-of-Gdynia-by-winning-the-Polish-Cup/ Raków Częstachowa wins with Arka Gdynia winning the Polish Cup!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220107151349/https://wataha.no/en/2021/05/02/Rakow-Czestachowa-wins-the-Ark-of-Gdynia-by-winning-the-Polish-Cup/ |date=2022-01-07 }} {{en icon}}</ref>. Leta 2021 je prestopil v turški klub [[Göztepe SK]]. Tijanić je za [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenijo]] prvič nastopil na prijateljski tekmi proti [[Nogometna reprezentanca San Marina|San Marinu]] 7. oktobra 2020. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tijanić, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši Raków Częstochowe]] [[Kategorija:Nogometaši Göztepeja S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Adalaha FC]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Najme SC (Saudova Arabija)]] [[Kategorija:Nogometaši Al Adalah Cluba]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 38oksy7qw1glas583o5jghjhjizodav 0 498996 6752170 6729024 2026-09-17T16:59:51Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6752170 wikitext text/x-wiki == A == * [[Daniel Adam z Veleslavína]] == B == *[[Bartoloměj iz Chlumce]] (~1320–1379), znan tudi kot [[Klaret]] *[[Antonín Bartoněk]] (klasični filolog) *[[František Bartoš]] ? *[[Josef Baudiš]] ? *[[Jaroslav Bauer]] ? *[[Jaromír Bělič]] *[[Josef Beneš]] (1902–1984) *[[Václav Beneš Optát]], [[Petr Gzela]] in [[Václav Philomates]]: ''Gramatika česká v dvojí stránce'' (Češka slovnica v dveh delih) *[[Matouš Benešovský]] *[[Jan Blahoslav]] (škof) (1523–1571) *[[David Blažek]]? *[[Vladimir Blažek]] *([[Petr Bogatyrev]]) *[[Ladislav Brož]] *[[Václav Burian]] ? == C == * [[Josef Chlumský]] *[[Květoslav Chvatík]] *[[Václav Cvrček]]? == Č == *[[František Ladislav Čelakovský]] *[[František Čermák]] *[[Jan Čermák]] (anglist) *[[Václav Čermák]] *[[Adolf Černý]] *[[Miroslav Červenka]] *V. Červená == D == * [[František Daneš]] (1919-2015) *[[Josef Dobrovský]] *[[Julius Dolanský]] (Heidenreich) *[[Růžena Dostálová]] *[[Rudolf Dvořák]] == E == * [[Václav Ertl]] == F == * [[Jan Firbas]] *[[Antonín Frinta]] *[[František Frýdecký]] == G == * [[Jan Gebauer]] (1838–1907) == H == * ([[Václav Hanka]] 1791-1861) * (Adolf Hauffen) *[[Přemysl Hauser]] *[[Bohuslav Havránek]] (1893–1978) *Hlavsa *[[Tomáš Hoskovec]] * [[Bedřich Hrozný]] *[[Jan Hus]] (~1370–1415) == I == * ([[Aleksander Isačenko]]) == J == * ([[Roman Jakobson]]) *[[Alois Jedlička]] (1912 - 2000) *[[Milan Jelínek]] (1923 - 2014) *([[Wilhelm Jerusalem]]) *[[Konstantin Jireček|Konstantin (Josef) Jireček]] *[[Josef Jungmann]] (1773–1847) *([[Hugo Jurenka]]) == K == * Josef Karásek (1868-1916) (literarni zgodovinar) * ([[Sergej Karcevski]]) * [[Zdeňka Kohoutková]] *[[Jiříha Konstanca|Jiří Konstanca]] >> [[M. V. Šteyer]] *[[František Kopečný]] (1909 - 1990) *[[Viktorin Kornel]] ? *[[Josef Král]] (klasični) *[[Oldřich Král]] (1930 - 2018) (sinolog) *[[Maximillián Křepinský]] == L == * [[Vincenc Lesný]] * [[Oldřich Leška]] *[[Henry Kučera]] (''Jindřich Kučera'') (1925 - 2010) == M == * [[Alena Macurová]] *[[František Václav Mareš]] (1922 - 1994) *[[Věra Martinková]] *[[Ladislav Matějka]] (češko-ameriški) *[[Zdeněk Mathauser]] (literarni znanst., član Praškega lingv. krožka) *[[Vilém Mathesius]] *[[Jan Mukařovský]] *[[Hana Mžourková]] == N == * (Arne Novák) * ([[Robert Novák]] - klasični filolog) == O == * [[Karel Oliva]] *[[Pavel Oliva]] (1923 - 2021) == P == * [[František Pastrnek]] * [[Eduard Petiška]]? * [[Jan Petr]] (1931 - 1989) * [[Věra Petráčková]] (1941 - 1998) * [[Petr Piťha]] (1938 -) * [[Jiří Polívka]] (1858 – 1933) * [[Ivo Pospíšil]] (literarni) == S == * [[Vladimír Skalička]] (1909 - 1991) *[[Emil Smetánka]] *[[Stanislav Souček]] *[[Dominik Stříbrný]] (1882 - 1920) == Š == * Pavel Josef Šafařik (slovaško [[Josef Pavol Šafárik]] : slovaškega rodu) *[[Čeněk Šercl]] [[Vinko Šercl]] *[[Vladimír Šmilauer]] (1895–1983) *([[Tomáš Štítný]]) *[[Michal Šulc]] == T == * [[František Trávníček]] (1888–1961) *[[Jiří Trávníček]] * [[Bohumil Trnka]] (1895-1984) *[[Pavel Trost]] == V == *[[Jaroslav Vacek]] *[[Josef Vachek]] *[[Břetislav Vachala]] (egiptolog, arabist) *[[Josef Vajs]] (1865 – 1959) *[[Vladimír Vavřínek]] *[[Jiří Veltruský]] *[[Johannes Vodnianus Campanus]] *[[Václav Vondrák]] *[[František Vymazal]] *[[Hynek Vysoký]] (klasični) == W == * [[Miloš Weingart]] * ([[Karel Werner]]) * ([[Frank Wollman]]) == Z == * ([[Antonín Zavadil]]) * [[Dušan Zbavitel]] (1925 - 2012) * [[František Zpěvák]]? * [[Josef Zubatý]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev]] [[Kategorija:Seznami Čehov]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] aqh6rfhfcxcbfudmmv0kyob7fyu8bry 6752247 6752170 2026-09-17T22:30:13Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6752247 wikitext text/x-wiki == A == * [[Daniel Adam z Veleslavína]] == B == *[[Bartoloměj iz Chlumce]] (~1320–1379), znan tudi kot [[Klaret]] *[[Antonín Bartoněk]] (klasični filolog) *[[František Bartoš]] ? *[[Josef Baudiš]] ? *[[Jaroslav Bauer]] ? *[[Jaromír Bělič]] *[[Josef Beneš]] (1902–1984) *[[Václav Beneš Optát]], [[Petr Gzela]] in [[Václav Philomates]]: ''Gramatika česká v dvojí stránce'' (Češka slovnica v dveh delih) *[[Matouš Benešovský]] *[[Jan Blahoslav]] (škof) (1523–1571) *[[David Blažek]]? *[[Vladimir Blažek]] *([[Petr Bogatyrev]]) *[[Ladislav Brož]] *[[Václav Burian]] ? == C == * [[Josef Chlumský]] *[[Květoslav Chvatík]] *[[Václav Cvrček]]? == Č == *[[František Ladislav Čelakovský]] *[[František Čermák]] *[[Jan Čermák]] (anglist) *[[Václav Čermák]] *[[Adolf Černý]] *[[Miroslav Červenka]] *V. Červená == D == * [[František Daneš]] (1919-2015) *[[Josef Dobrovský]] *[[Julius Dolanský]] (Heidenreich) *[[Růžena Dostálová]] *[[Rudolf Dvořák]] == E == * [[Václav Ertl]] == F == * [[Jan Firbas]] *[[Antonín Frinta]] *[[František Frýdecký]] == G == * [[Jan Gebauer]] (1838–1907) == H == * ([[Václav Hanka]] 1791-1861) * (Adolf Hauffen) *[[Přemysl Hauser]] *[[Bohuslav Havránek]] (1893–1978) *Hlavsa *[[Tomáš Hoskovec]] * [[Bedřich Hrozný]] *[[Jan Hus]] (~1370–1415) == I == * ([[Aleksander Isačenko]]) == J == * ([[Roman Jakobson]]) *[[Alois Jedlička]] (1912 - 2000) *[[Milan Jelínek]] (1923 - 2014) *([[Wilhelm Jerusalem]]) *[[Konstantin Jireček|Konstantin (Josef) Jireček]] *[[Josef Jungmann]] (1773–1847) *([[Hugo Jurenka]]) == K == * Josef Karásek (1868-1916) (literarni zgodovinar) * ([[Sergej Karcevski]]) * [[Zdeňka Kohoutková]] *[[Jiříha Konstanca|Jiří Konstanca]] >> [[M. V. Šteyer]] *[[František Kopečný]] (1909 - 1990) *[[Viktorin Kornel]] ? *[[Josef Král]] (klasični) *[[Oldřich Král]] (1930 - 2018) (sinolog) *[[Maximillián Křepinský]] == L == * [[Vincenc Lesný]] * [[Oldřich Leška]] *[[Henry Kučera]] (''Jindřich Kučera'') (1925 - 2010) == M == * [[Alena Macurová]] *[[František Václav Mareš]] (1922 - 1994) *[[Věra Martinková]] *[[Ladislav Matějka]] (češko-ameriški) *[[Zdeněk Mathauser]] (literarni znanst., član Praškega lingv. krožka) *[[Vilém Mathesius]] *[[Jan Mukařovský]] *[[Hana Mžourková]] == N == * (Arne Novák) * ([[Robert Novák]] - klasični filolog) == O == * [[Karel Oliva]] *[[Pavel Oliva]] (1923 - 2021) == P == * [[František Pastrnek]] * [[Eduard Petiška]] (1924 - 97) * [[Jan Petr]] (1931 - 1989) * [[Věra Petráčková]] (1941 - 1998) * [[Petr Piťha]] (1938 -) * [[Jiří Polívka]] (1858 – 1933) * [[Ivo Pospíšil]] (literarni) == S == * [[Vladimír Skalička]] (1909 - 1991) *[[Emil Smetánka]] *[[Stanislav Souček]] *[[Dominik Stříbrný]] (1882 - 1920) == Š == * Pavel Josef Šafařik (slovaško [[Josef Pavol Šafárik]] : slovaškega rodu) *[[Čeněk Šercl]] [[Vinko Šercl]] *[[Vladimír Šmilauer]] (1895–1983) *([[Tomáš Štítný]]) *[[Michal Šulc]] == T == * [[František Trávníček]] (1888–1961) *[[Jiří Trávníček]] * [[Bohumil Trnka]] (1895-1984) *[[Pavel Trost]] == V == *[[Jaroslav Vacek]] *[[Josef Vachek]] *[[Břetislav Vachala]] (egiptolog, arabist) *[[Josef Vajs]] (1865 – 1959) *[[Vladimír Vavřínek]] *[[Jiří Veltruský]] *[[Johannes Vodnianus Campanus]] *[[Václav Vondrák]] *[[František Vymazal]] *[[Hynek Vysoký]] (klasični) == W == * [[Miloš Weingart]] * ([[Karel Werner]]) * ([[Frank Wollman]]) == Z == * ([[Antonín Zavadil]]) * [[Dušan Zbavitel]] (1925 - 2012) * [[František Zpěvák]]? * [[Josef Zubatý]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev]] [[Kategorija:Seznami Čehov]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] 0jf53t39zfqdgg9iwhnjr8x79v5phj1 6752248 6752247 2026-09-17T22:31:11Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6752248 wikitext text/x-wiki == A == * [[Daniel Adam z Veleslavína]] == B == *[[Bartoloměj iz Chlumce]] (~1320–1379), znan tudi kot [[Klaret]] *[[Antonín Bartoněk]] (klasični filolog) *[[František Bartoš]] ? *[[Josef Baudiš]] ? *[[Jaroslav Bauer]] ? *[[Jaromír Bělič]] *[[Josef Beneš]] (1902–1984) *[[Václav Beneš Optát]], [[Petr Gzela]] in [[Václav Philomates]]: ''Gramatika česká v dvojí stránce'' (Češka slovnica v dveh delih) *[[Matouš Benešovský]] *[[Jan Blahoslav]] (škof) (1523–1571) *[[David Blažek]]? *[[Vladimir Blažek]] *([[Petr Bogatyrev]]) *[[Ladislav Brož]] *[[Václav Burian]] ? == C == * [[Josef Chlumský]] *[[Květoslav Chvatík]] *[[Václav Cvrček]]? == Č == *[[František Ladislav Čelakovský]] *[[František Čermák]] *[[Jan Čermák]] (anglist) *[[Václav Čermák]] *[[Adolf Černý]] *[[Miroslav Červenka]] *V. Červená == D == * [[František Daneš]] (1919-2015) *[[Josef Dobrovský]] *[[Julius Dolanský]] (Heidenreich) *[[Růžena Dostálová]] *[[Rudolf Dvořák]] == E == * [[Václav Ertl]] == F == * [[Jan Firbas]] *[[Antonín Frinta]] *[[František Frýdecký]] == G == * [[Jan Gebauer]] (1838–1907) == H == * ([[Václav Hanka]] 1791-1861) * (Adolf Hauffen) *[[Přemysl Hauser]] *[[Bohuslav Havránek]] (1893–1978) *Hlavsa *[[Tomáš Hoskovec]] * [[Bedřich Hrozný]] *[[Jan Hus]] (~1370–1415) == I == * ([[Aleksander Isačenko]]) == J == * ([[Roman Jakobson]]) *[[Alois Jedlička]] (1912 - 2000) *[[Milan Jelínek]] (1923 - 2014) *([[Wilhelm Jerusalem]]) *[[Konstantin Jireček|Konstantin (Josef) Jireček]] *[[Josef Jungmann]] (1773–1847) *([[Hugo Jurenka]]) == K == * Josef Karásek (1868-1916) (literarni zgodovinar) * ([[Sergej Karcevski]]) * [[Zdeňka Kohoutková]] *[[Jiříha Konstanca|Jiří Konstanca]] >> [[M. V. Šteyer]] *[[František Kopečný]] (1909 - 1990) *[[Viktorin Kornel]] ? *[[Josef Král]] (klasični) *[[Oldřich Král]] (1930 - 2018) (sinolog) *[[Maximillián Křepinský]] == L == * [[Vincenc Lesný]] * [[Oldřich Leška]] *[[Henry Kučera]] (''Jindřich Kučera'') (1925 - 2010) == M == * [[Alena Macurová]] *[[František Václav Mareš]] (1922 - 1994) *[[Věra Martinková]] *[[Ladislav Matějka]] (češko-ameriški) *[[Zdeněk Mathauser]] (literarni znanst., član Praškega lingv. krožka) *[[Vilém Mathesius]] *[[Jan Mukařovský]] *[[Hana Mžourková]] == N == * (Arne Novák) * ([[Robert Novák]] - klasični filolog) == O == * [[Karel Oliva]] *[[Pavel Oliva]] (1923 - 2021) == P == * [[František Pastrnek]] * [[Eduard Petiška]] (1924 - 97) * [[Jan Petr]] (1931 - 1989) * [[Věra Petráčková]] (1941 - 1998) * [[Petr Piťha]] (1938 -) * [[Jiří Polívka]] (1858 – 1933) * [[Ivo Pospíšil]] (literarni) == S == * [[Vladimír Skalička]] (1909 - 1991) *[[Emil Smetánka]] *[[Stanislav Souček]] *[[Dominik Stříbrný]] (1882 - 1920) == Š == * Pavel Josef Šafařik (slovaško [[Josef Pavol Šafárik]] : slovaškega rodu) *[[Čeněk Šercl]] [[Vinko Šercl]] *[[Vladimír Šmilauer]] (1895–1983) *([[Tomáš Štítný]]) *[[Michal Šulc]] == T == * [[František Trávníček]] (1888–1961) *[[Jiří Trávníček]] * [[Bohumil Trnka]] (1895-1984) *[[Pavel Trost]] == V == *[[Jaroslav Vacek]] *[[Josef Vachek]] *[[Břetislav Vachala]] (egiptolog, arabist) *[[Josef Vajs]] (1865 – 1959) *[[Vladimír Vavřínek]] *[[Jiří Veltruský]] *[[Johannes Vodnianus Campanus]] *[[Václav Vondrák]] *[[František Vymazal]] *[[Hynek Vysoký]] (klasični) == W == * [[Miloš Weingart]] * ([[Karel Werner]]) * ([[Frank Wollman]]) == Z == * ([[Antonín Zavadil]]) * [[Dušan Zbavitel]] (1925 - 2012) * [[František Zpěvák]]? * [[Josef Zubatý]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] * [[seznam slovaških jezikoslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev]] [[Kategorija:Seznami Čehov]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] bebh8t7dslrfpwhysaflyoo4z950suy 6752252 6752248 2026-09-17T22:48:28Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6752252 wikitext text/x-wiki == A == * [[Daniel Adam z Veleslavína]] == B == *[[Bartoloměj iz Chlumce]] (~1320–1379), znan tudi kot [[Klaret]] *[[Antonín Bartoněk]] (klasični filolog) *[[František Bartoš]] ? *[[Josef Baudiš]] ? *[[Jaroslav Bauer]] ? *[[Jaromír Bělič]] *[[Josef Beneš]] (1902–1984) *[[Václav Beneš Optát]], [[Petr Gzela]] in [[Václav Philomates]]: ''Gramatika česká v dvojí stránce'' (Češka slovnica v dveh delih) *[[Matouš Benešovský]] *[[Jan Blahoslav]] (škof) (1523–1571) *[[David Blažek]]? *[[Vladimir Blažek]] *([[Petr Bogatyrev]]) *[[Ladislav Brož]] *[[Václav Burian]] ? == C == * [[Josef Chlumský]] *[[Květoslav Chvatík]] *[[Václav Cvrček]]? == Č == *[[František Ladislav Čelakovský]] *[[František Čermák]] *[[Jan Čermák]] (anglist) *[[Václav Čermák]] *[[Adolf Černý]] *[[Miroslav Červenka]] *V. Červená == D == * [[František Daneš]] (1919-2015) *[[Josef Dobrovský]] *[[Julius Dolanský]] (Heidenreich) *[[Růžena Dostálová]] *[[Rudolf Dvořák]] == E == * [[Václav Ertl]] == F == * [[Jan Firbas]] *[[Antonín Frinta]] *[[František Frýdecký]] == G == * [[Jan Gebauer]] (1838–1907) == H == * ([[Václav Hanka]] 1791-1861) * (Adolf Hauffen) *[[Přemysl Hauser]] *[[Bohuslav Havránek]] (1893–1978) *Hlavsa *[[Tomáš Hoskovec]] * [[Bedřich Hrozný]] *[[Jan Hus]] (~1370–1415) == I == * ([[Aleksander Isačenko]]) == J == * ([[Roman Jakobson]]) *[[Alois Jedlička]] (1912 - 2000) *[[Milan Jelínek]] (1923 - 2014) *([[Wilhelm Jerusalem]]) *[[Konstantin Jireček|Konstantin (Josef) Jireček]] *[[Josef Jungmann]] (1773–1847) *([[Hugo Jurenka]]) == K == * Josef Karásek (1868-1916) (literarni zgodovinar) * ([[Sergej Karcevski]]) * [[Zdeňka Kohoutková]] *[[Jiříha Konstanca|Jiří Konstanca]] >> [[M. V. Šteyer]] *[[František Kopečný]] (1909 - 1990) *[[Viktorin Kornel]] ? *[[Josef Král]] (klasični) *[[Oldřich Král]] (1930 - 2018) (sinolog) *[[Maximillián Křepinský]] == L == * [[Vincenc Lesný]] * [[Oldřich Leška]] *[[Henry Kučera]] (''Jindřich Kučera'') (1925 - 2010) == M == * [[Alena Macurová]] *[[František Václav Mareš]] (1922 - 1994) *[[Věra Martinková]] *[[Ladislav Matějka]] (češko-ameriški) *[[Zdeněk Mathauser]] (literarni znanst., član Praškega lingv. krožka) *[[Vilém Mathesius]] *[[Jan Mukařovský]] *[[Hana Mžourková]] == N == * (Arne Novák) * ([[Robert Novák]] - klasični filolog) == O == * [[Karel Oliva]] *[[Pavel Oliva]] (1923 - 2021) == P == * [[František Pastrnek]] * [[Eduard Petiška]] (1924 - 97) * [[Jan Petr]] (1931 - 1989) * [[Věra Petráčková]] (1941 - 1998) * [[Petr Piťha]] (1938 -) * [[Jiří Polívka]] (1858 – 1933) * [[Ivo Pospíšil]] (literarni) == S == * [[Vladimír Skalička]] (1909 - 1991) *[[Emil Smetánka]] *[[Stanislav Souček]] *[[Dominik Stříbrný]] (1882 - 1920) == Š == * Pavel Josef Šafařik (slovaško [[Josef Pavol Šafárik]] : slovaškega rodu) *[[Čeněk Šercl]] [[Vinko Šercl]] *[[Vladimír Šmilauer]] (1895–1983) *([[Tomáš Štítný]]) *[[Michal Šulc]] == T == * [[František Trávníček]] (1888–1961) *[[Jiří Trávníček]] * [[Bohumil Trnka]] (1895-1984) *[[Pavel Trost]] == V == *[[Jaroslav Vacek]] *[[Josef Vachek]] *[[Břetislav Vachala]] (egiptolog, arabist) *[[Josef Vajs]] (1865 – 1959) *[[Vladimír Vavřínek]] *[[Jiří Veltruský]] *[[Felix Vodička]] *[[Johannes Vodnianus Campanus]] *[[Václav Vondrák]] *[[František Vymazal]] *[[Hynek Vysoký]] (klasični) == W == * [[Miloš Weingart]] * ([[Karel Werner]]) * ([[Frank Wollman]]) == Z == * ([[Antonín Zavadil]]) * [[Dušan Zbavitel]] (1925 - 2012) * [[František Zpěvák]]? * [[Josef Zubatý]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] * [[seznam slovaških jezikoslovcev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev]] [[Kategorija:Seznami Čehov]] [[Kategorija:Češki jezikoslovci]] 2pycmicqr1s9grxpfovq9juf42ab9bt 0 501573 6752435 6729357 2026-09-18T11:35:24Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ dp 6752435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon^上-chin^去|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung²-ch{{asper}}ing⁴|sic=Cong²qin⁴ ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (pinjin: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km², pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m² uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m³ – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] si6eu1rpjk2937zdvd3pzxm2e0lbsm5 3 503944 6752284 5554837 2026-09-18T03:43:02Z Max 226739 Max je prestavil_a stran [[Uporabniški pogovor:SHB2000]] na [[Uporabniški pogovor:SHB]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika »[[Special:CentralAuth/SHB2000|SHB2000]]« v »[[Special:CentralAuth/SHB|SHB]]« 5554837 wikitext text/x-wiki <div style="border: 1rem #dd0000 ridge; padding: 0.5em;">Hello! Please message me on [[m:User talk:SHB2000|meta.wikimedia.org]] instead. I may not notice messages on this page.</div> ojy2vkqs676esjrcfi79dwyt0tjr5xc 0 504272 6752167 6723585 2026-09-17T16:54:39Z Ljuba24b 92351 /* Etnične skupine */ np 6752167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{raise|0.2em|Avtonomna pokrajina Guangši}} | native_name = {{lower|0.1em|{{lang|zh-Hans|广西壮族自治区}}}} | settlement_type = Avtonomna pokrajina | translit_lang1 = v | translit_lang1_type = {{nobold|kitajščini}} | translit_lang1_info = {{lang|zh|广西壮族自治区}} ({{transl|zh|Guǎngxī Zhuàngzú Zìzhìqū}}) | translit_lang1_type1 = {{nobold|okrajšava}} | translit_lang1_info1 = {{linktext|lang=zh|桂}} (Pinjin: {{transl|zh|Guì}}) | translit_lang1_type2 = {{nobold|[[Standardni džuang|Džuang]]}} | translit_lang1_info2 = {{lang|za|Gvangjsih Bouxcuengh Swcigih}} | translit_lang1_type3 = {{nobold|[[Jue kitajščina|Jue]] [[Džjutping]]}} | translit_lang1_info3 = {{transl|yue|Gwong2sai1 Zong3zuk6 Zi6zi6keoi1}} | image_map = Guangxi in China (+all claims hatched).svg | mapsize = 275px | map_caption = Zemljevid, ki prikazuje lokacijo Avtonomne pokrajine Guangši | coordinates = coordinates={{coord|23|36|N|108|18|E|type:adm1st|format=dms|display=it}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | named_for = {{linktext|lang=zh-hans|广}} {{transl|zh|guǎng}} – "Široki" <br/>{{linktext|lang=zh|西}} {{transl|zh|xī}} – "Zahod"<br />Dobesedbo: "Zahodno prostranstvo" | seat_type = Glavno mesto<br />{{nobold|(in največje mesto)}} | seat = [[Naning]] | seat1_type = | seat1 = | parts_type = Enote | parts_style = para | p1 = 14 prefektur | p2 = 109 okrajev | p3 = 1396 mestnih okrožij |government_type = Avtonomna pokrajin |governing_body = Ljudski kongres Avtonomne pokrajine Guangši | leader_title = Sekretar KKP | leader_name = Chen Gang |leader_title1 = Predsednik kongresa |leader_name1 = Chen Gang | leader_title2 = Predsednik vlade | leader_name2 = Wei Tao |leader_title3 = Predsednik KLPPK-ja |leader_name3 = Sun Dawei | area_footnotes = | area_total_km2 = 237.600 | area_rank = 9. | elevation_max_m = 2141 | elevation_max_point = [[Kitten (gora)]] | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref> | population_total = 50.126.804 | population_as_of = 2020 | population_rank = 11. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 20. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Etnična sestava | demographics1_info1 = [[Kitajci Han|Han]] – 62 %<br />Džuang – 32 %<br/> Jao – 3 %<br />Mjaji – 1 %<br />Dong – 0,7 %<br />[[Vietnamci]] – 0,6 %<br/>Gelao – 0,4 % | demographics1_title2 = Jeziki in narečja | demographics1_info2 = Džuang, Jue jeziki (večinoma [[kantonščina]]), [[jugozahodna mandarinščina]], Pinghua | iso_code = CN-GX | blank_name_sec1 = [[Bruto domači proizvod|BDP]] <span style="font-weight: normal;">(2020)</span> | blank_info_sec1 = [[Renminbi|CNY]] 2,2 milijarde<br />[[USD|$]] 321 milijard (19.)<ref name="data2020"> GDP-2020 is a preliminary data {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=March 1, 2021| access-date=March 23, 2021}}</ref> | blank1_name_sec1 = &nbsp;- na prebivalca | blank1_info_sec1 = [[Renminbi|CNY]] 44.201 <br />USD 6406 (31.) | blank2_name_sec1 = &nbsp;• rast | blank2_info_sec1 = {{increase}} 3,7% | blank_name_sec2 = [[Indeks človekovega razvoja|HDI]] {{nobold|(2018)}} | blank_info_sec2 = {{increase}} 0,726<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref><br/> {{color|#090|visok}} · [[List of administrative divisions of Greater China by Human Development Index|24th]] | website = [http://www.gxzf.gov.cn/ Guangxi Zhuang Autonomous Region]<br />([[poenostavljena kitajščina]]) | footnotes = | official_name = | image_skyline= {{Photomontage | photo1a = 1_li_jiang_guilin_yangshuo_2011.jpg | photo2a = Guilin 2006 19-61.jpg | photo2b = Chengyangqiao, Guangxi, China.jpg | photo3a = ReedFluteCave.jpg | photo3b = Ban Gioc - Detian Falls2.jpg | position = center | size = 280 | color = #F5F5F5 | border = 0 | color_border = white | text = {{Center|(v smeri urinega kazalca od zgoraj){{flatlist| * The [[Li (reka)]] * [[Most Čengjang]] * [[Ban Gioc–Detjan slapovi|Detjanski slapovi]] * [[Jama trstične flavte]] * [[Sončne in lunine pagode]] v [[Guilin|Guilinu]]}} }} }} }} {{Infobox Chinese |pic = Guangxi (Chinese characters).svg |piccap = Guangši v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (zgoraj) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (spodaj) kitajski pisavi |picupright=0.45 |s = {{linktext|广西}} |t = {{linktext|廣西}} |l = Okrajšava za "[[Zahodni sodni okraj Guangnan|Guǎng(nán)xī (sodni okraj)]]" |p = {{Audio|Guangxi.ogg|Guǎngxī|help=no}} |w = Kuang³-hsi¹ |psp = Kvangsi (pinjin: Kwangsi) |gr=Goangshi |mi = {{IPAc-cmn|g|uang|3|.|x|i|1}} |bpmf = ㄍㄨㄤˇ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄒㄧ |myr = Gwǎngsyī |j = Gwong2sai1 |y = Gwóngsāi |ci = {{IPA-yue|kʷɔ̌ːŋ.sɐ́i|}} |wuu = kuaon^上si^平 |poj = Kńg-sai |buc = Guōng-să̤ |teo = Kuáng-sai |h = Kóng-sî |altname = Avtonomna pokrajina Guangši ljudstva Džuang |s2 = {{linktext|广西}}壮{{linktext|族|自治区}} |t2 = {{linktext|廣西}}壯{{linktext|族|自治區}} <small>ali</small> 廣西僮族自治區<ref>{{navedi splet |url=http://stroke-order.learningweb.moe.edu.tw/advExplain1.do?big5=B9AD |title=Archived copy |access-date=7 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161221000921/http://stroke-order.learningweb.moe.edu.tw/advExplain1.do?big5=B9AD |archive-date=21 December 2016 |url-status=live }}</ref> |p2 = Guǎngxī Zhuàngzú Zìzhìqū |w2 = Kuang³-hsi¹ Chuang⁴-tsu² Tzŭ⁴-chih⁴-ch{{asper}}ü¹ |bpmf2 = ㄍㄨㄤˇ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄒㄧ<br />ㄓㄨㄤˋ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄗㄨˊ<br />ㄗˋ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄓˋ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄩ |gr2 = Goangshi Juanqtzwu Tzyhjyhchiu |myr2 = Gwǎngsyī Jwàngdzú Dz̀jr̀chyū |mi2 = {{IPAc-cmn|g|uang|3|.|x|i|1|-|zh|uang|4|.|z|u|2|-|zi|4|.|zhi|4|.|qu|1}} |psp2 = Avtonomna pokrajina Kvangsi ljudstva Čuang |j2 = Gwong2sai1 Zong3zuk6 Zi6zi6keoi1 |ci2 = {{IPAc-yue|gw|ong|2|.|s|ai|1|-|z|ong|3|.|z|uk|6|-|z|i|6|.|z|i|6|.|k|eoi|1}} |y2 = Gwóngsaì Jongjuhk Jihjihkeuī |wuu2 = kuaon^上si^平 tsaon^去zoh^入 zy^去zy^去chiu^平 |poj2 = Kńg-sai Chàng-cho̍k Chū-tī-khu |teo2 = Kuáng-sai Tsàng-tsôk Tsĕu-tī-khu |buc2 = Guōng-să̤ Cáung-cŭk Cê̤ṳ-dê-kṳ̆ |h2 = Kóng-sî Tsong-tshu̍k Tshṳ-tshṳ-khî |zha = Gvangjsih<br />long: Gvangjsih Bouxcuengh Swcigih |zha57 = Gvaŋзsiƅ<br />long: Gvaŋзsiƅ Bouчcueŋƅ Sɯcigiƅ |vie=Quảng Tây<br/>long: Khu tự trị dân tộc Choang Quảng Tây |sd = 广西佈僮自治区<br>廣西佈僮自治區 |order = st |showflag = p }} '''Guangši''' {{IPAc-cmn|AUD|Guangxi.ogg|g|wang|3|.|x|i|1}} 广西; pinjin ''Kwanghsi''; {{zh|c=广西}}; {{lang-za|'''Gvangjsih'''}}), uradno '''Avtonomna pokrajina Guangši-Džuang ''' ('''ARGD'''), je avtonomna pokrajina na jugu [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]]. Meji na [[Vietnam]] ([[Tujên Quang (provinca)|Tujên Quang]], [[Cao Bằng (provinca)|Cao Bằng]], [[Lạng Sơn (provinca)|Lạng Sơn]] in [[Quảng Ninh (provinca)|Quảng Ninh]]) in [[Tonkinški zaliv]]. Guangšiju se je status iz province v avtonomno pokrajino spremenil leta 1958. Njegovo glavno mesto je [[Naning]].<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=F8TjAAAAMAAJ&q=nanning+city|title=The Yearbook of China's Cities|date=2006|publisher=Yearbook of China's Cities Publishing House|pages=327|language=en}}</ref> Lokacija Guangšija, na gorskem terenu na skrajnem jugu Kitajske, je v veliki večini [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine]] postavljala na mejo kitajske civilizacije. Sedanje ime ''Guang'' pomeni 'prostranstvo' in je povezano z pokrajino od ustanovitve prefekture Guang leta 226 n. št. V času [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] je pokrajina dobila provinčni status, vendar je celo v 20. stoletju veljala za odprto, divje ozemlje. Kratica pokrajine je "{{zh |c = {{linktext|桂}} |labels = no }}" ({{zh|p=Guì}}; {{lang-za|Gvei}}), ki izvira iz imena mesta [[Guilin]], prestolnice Guangšija tako v času [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] kot v času [[Dinastija Čing|dinastije Čing]]. Guangši vsebuje največ prebivalcev kitajskih etničnih manjšin, zlasti [[Džuang (ljudstvo)|ljudstva Džuang]], ki predstavlja 32 % vsega prebivalstva. Poleg [[Kitajska mandarinščina|kitajske mandarinščine]] se govorijo različni regionalni jeziki in narečja, kot so [[pinghua]], [[Džuang jeziki|džuang]], [[kantonščina]], [[Hakka kitajščina|hakka]] in [[Min kitajščina|min]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.chinadiscovery.com/ethnic-minority-culture-tour/guangxi-minorities.html|title=Zhuang Minority & Yao Minority in Guangxi Zhuang Autonomous Region|website=www.chinadiscovery.com|access-date=11 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20170913222806/http://www.chinadiscovery.com/ethnic-minority-culture-tour/guangxi-minorities.html|archive-date=13 September 2017|url-status=live}}</ref> == Ime == ''Guǎng'' ({{lang-zh|t=廣|s=广}}) pomeni »prostranstvo« ali »obsežen« in je z regijo povezan že od ustanovitve prefekture Guang leta 226 n. št.<ref>{{navedi knjigo |title=Regional China: A Business and Economic Handbook |url=https://archive.org/details/regionalchinabus0000guor |year=2013 |publisher=Palgrave Macmillan |author=Rongxing Gao |page=[https://archive.org/details/regionalchinabus0000guor/page/77 77] |isbn=9781137287670}}</ref> Guangši in sosednji Guangdong dobesedno pomenita »prostranstvo zahod« in »prostranstvo vzhod«. Guangši in Guangdong se skupaj imenujeta {{lang|zh-Latn|[[Liangguang]]}} ({{lang|zh-Latn|Liangkvang}}; {{lang-zh|first=t|t=兩廣|s=两广||cy=léuhng gwóng |p=liǎng guǎng|l=Dve prostranstvi}}, {{langx|vi|Lưỡng Quảng}}). Med dinastijo Song sta bila oba Guanga formalno ločena kot {{lang|zh-Latn|Guǎngnán Xīlù}} ({{lang-zh|first=t|t=廣南西路|s=广南西路|l=obsežna jugozahodna regija |labels=no}}) in {{lang|zh-Latn|Guǎngnán Dōnglù}} ({{lang-zh|first=t|t=廣南東路|s=广南东路|l=obsežna jugovzhodna regija |labels=no}}), ki je postalo okrajšano kot {{lang|zh-Latn|Guǎngšī Lù}} ({{lang-zh|first=t|t=廣西路|s=广西路 |labels=no}}) and {{lang|zh-Latn|Guǎngdōng Lù}} ({{lang-zh|first=t|t=廣東路|s=广东路 |labels=no}}). ''Guangši'' je bilo prej črkovano kot ''Kvangsi'' v poštni in Wade-Gilesovi romanizaciji. Črkovanje province je bilo leta 1958 nadomeščeno s črkovanjem Guangši v [[pinjin]]u in se po letu 1986 pogosto uporablja v mednarodni uporabi. Uradno ime je bilo v številnih zahodnih publikacijah zunaj Kitajske, objavljenih v 1950-ih do 1970-ih, znano tudi kot avtonomna regija Kvangsi Čuang.<ref>{{navedi splet |date=2022-04-11 |title=0288 - The Kwangsi Chuang Autonomous Region, a major rice growing area in S...Back |url=https://archive.sacu.org/archive/photo-cards/blue-box/n/1960650-0288-the-kwangsi-chuang-autonomous-region-a-major-rice-growing-area-in-sback |access-date=2024-07-15 |website=Society for Anglo-Chinese Understanding |language=en}}</ref> == Zgodovina == Regija, ki jo je prvotno naseljevala mešanica plemenskih skupin, znanih Kitajcem kot [[Baijue]] ("Sto Jue", {{langx|vi|Bách Việt}}), je prvič postala del Kitajske v času [[dinastijae Čin|dinastije Čin]]. Leta 214 pr. n. št. je kitajski general DŽao Tuo ({{langx|vi|Triệu Đà}}) pred cesarjevo smrtjo zahteval večino južne Kitajske za Čin Ši Huanga. Nastala državljanska vojna je Džaou omogočila, da je v Panjuju ustanovil ločeno kraljestvo, znano kot Nanjue ('Južni Jue'). Južni Jue, ki je bil podrejen in neodvisen od nadzora [[dinastija Han|dinastije Han]], je v okviru svoje politike »Usklajevanja in zbiranja stotih Juejev« ({{lang|zh|和集百越}}) širil kolonizacijo in sinifikacijo vse do svojega propada leta 111 pr. n. št. med širitvijo dinastije Han proti jugu.<ref>{{navedi splet |title=Tracing Bai-Yue Ancestry in Aboriginal Li People on Hainan Island |url=https://academic.oup.com/mbe/article/39/10/msac210/6731089 |access-date=2023-01-23 |journal=Molecular Biology and Evolution|date=2022 |doi=10.1093/molbev/msac210 |last1=Chen |first1=Hao |last2=Lin |first2=Rong |last3=Lu |first3=Yan |last4=Zhang |first4=Rui |last5=Gao |first5=Yang |last6=He |first6=Yungang |last7=Xu |first7=Shuhua |volume=39 |issue=10 |pmid=36173765 |pmc=9585476 }}</ref> Ime ''Guangši'' izvira iz 'obsežne' ali 'široke' province ({{lang|zh-Hant|廣州}}) vzhodnega Vuja, ki je v obdobju Treh kraljestev nadzorovala jugovzhodno Kitajsko. Komandant Guilin je ustanovil eno od svojih poveljstev. Pod [[dinastija Tang|dinastijo Tang]] so se Zhuangi preselili v podporo Piluogejevemu kraljestvu Nandžao v [[Junan]]u, ki je leta 751 in 754 uspešno odbilo cesarske vojske. Guangši je bil nato razdeljen na območje pod vplivom Džuangov zahodno od [[Naning]]a in območje pod vplivom Hanov vzhodno od Naninga. Po propadu Južnega Džaoja je Liu Jan ustanovil Južni Han (Nanhan) v Šingvangfuju (današnji [[Guangdong]]). Čeprav je ta država pridobila minimalen nadzor nad Guangšijem, jo je pestila nestabilnost in jo je leta 971 priključila dinastija Song. Samo ime ''Guangši'' lahko izsledimo do dinastije Song, ki je območje upravljala kot okrožje Guangnanši ('Zahodno-južno prostranstvo'). Vodja Džuangov Nong Džigao, ki so ga nadlegovali tako Song kot Džjaodži v sodobnem [[Vietnam]]u, je leta 1052 vodil upor, po katerem se ga ljudstvo DŽuang še vedno spominja. Njegovo neodvisno kraljestvo pa je bilo kratkotrajno in tetovirani general dinastije Song, Di Čing, je Guangši vrnil Kitajski. [[Dinastija Juan]] je vzpostavila nadzor nad Junanom med osvojitvijo kraljestva Dali leta 1253 in odpravila Južni Song po bitki pri Jamenu leta 1279. Namesto da bi vladali Lingnanu kot podložnemu ozemlju ali vojaškemu okrožju, so Mongoli nato ustanovili Guangši ('Zahodna prostranstva') kot pravo provinco. Kljub temu je bilo območje še naprej neukrotljivo, zaradi česar je [[dinastija Ming]] uporabljala različne lokalne skupine druga proti drugi. V bitki pri Veliki soteski Rattan med dinastijama Džuang in Jao leta 1465 je bilo zabeleženih 20.000 smrtnih žrtev. Med dinastijama Ming in Čing je delom Guangšija vladal močan klan Cen ({{lang|zh|岑}}). Cen so bili pripadniki etnične skupine Džuang in so jih kitajski cesarji priznavali kot ''tusije'' ali lokalne vladarje. [[Dinastija Čing]] je regijo pustila pri miru vse do uvedbe neposredne vladavine leta 1726, vendar je bilo 19. stoletje polno nenehnih nemirov. Uporu Jao leta 1831 je sledil upor Džintian, začetek upora Taipingov januarja 1851, in upor Da Čeng aprila 1854. Usmrtitev svetega Augusta Chapdelaina s strani lokalnih uradnikov v Guangšiju je leta 1858 sprožila [[druga opijska vojna|drugo opijsko vojno]] in legalizacijo tujega vmešavanja v notranjost. Čeprav Louis Brière de l'Isle ni mogel vdreti v njihovo skladišče v Longdžovu, je vojska Guangšija leta 1884 doživela veliko bojnih spopadov v kitajsko-francoski vojni. Čeprav je bila v Vietnamu večinoma neučinkovita, je bila 23. marca 1885 v bitki pri prelazu Dženan (danes prelaz Prijateljstva) še vedno sposobna odbiti Francoze s Kitajske. Po vstaji Vučang se je Guangši 6. novembra 1911 odcepil od cesarstva Čing. Guverner dinastije Čing, Šen Bingdan, je sprva ostal na svojem mestu, a ga je nato odstavil upor pod poveljstvom generala Lu Rongtinga. Lujeva klika iz starega Guangšija je zavzela tudi Hunan in Guangdong ter pomagala voditi vojno za nacionalno zaščito proti poskusu Juan Šikaija, da bi ponovno vzpostavil cesarsko vlado. Džuangova zvestoba je njegovo samoupravno vojsko naredila povezano, vendar se je obotavljala premakniti daleč preko svojih provinc. Kasnejši spori s Sun Jat-senom so privedli do poraza v vojni med Guangdongom in Guangšijem v letih 1920 in 1921. Po kratki okupaciji s strani kantonskih sil Čen Džjongminga je Guangši za nekaj let zapadel v neenotnost in hudo razbojništvo,<ref>Bonavia, David. ''China's Warlords.'' New York: Oxford University Press. 1995. {{ISBN|0-19-586179-5}}.</ref> dokler Li Zongrenova Guangšijeva pacifiška armada ni ustanovila klike Novi Guangši, v kateri so prevladovali Li, Huang Šaohong in Bai Čongši. Uspešna akcija v Hunanu proti Vu Peifuju je privedla do tega, da je Džuang GPA postala znana kot ''Leteča armada'' in ''Jeklena armada''. Po smrti Sun Jat-sena je Li odbil tudi upor Tang DŽijaoja in se pridružil Severni odpravi, s katero je vzpostavil nadzor nad drugimi vojskovodji [[Republika Kitajska|Republike Kitajske]]. Njegova enota [[Kuomintang]]a je bila ena redkih, ki ni bila pod resnim vplivom [[Kitajska komunistična partija|Kitajske komunistične partije]], zato jo je [[Čjang Kajšek]] zaposlil za pokol v [[Šanghaj]]u leta 1927. V Ljudski republiki Kitajski je Guangši znan tudi po vstaji Baise, neuspešnem uporu KPK, ki sta ga leta 1929 vodila Čen Džaoli in [[Deng Šjaoping]]. Leta 1937 je bil ustanovljen Ženski bataljon Guangši kot odgovor na poziv Soong Mei-ling ženskam, naj podprejo kitajsko-japonsko vojno.<ref name=":12">{{navedi knjigo|last=Chung|first=Mary Keng Mun|url=https://books.google.com/books?id=qQ5VtyB0EgsC&dq=Guangxi+Women%27s+Battalion&pg=PA72|title=Chinese Women in Christian Ministry: An Intercultural Study|date=2005|publisher=Peter Lang|isbn=978-0-8204-5198-5|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=q52yAAAAIAAJ&q=Guangxi+Women's+Battalion|title=Women of China|date=2001|publisher=Foreign Language Press|language=en}}</ref> Poročila o velikosti bataljona se gibljejo od 130 študentov,<ref name=":3">{{Cite journal|last=Yihong|first=Pan|date=1997|title=Feminism and Nationalism in China's War of Resistance against Japan|url=https://www.jstor.org/stable/40108087|journal=The International History Review|volume=19|issue=1|pages=115–130|doi=10.1080/07075332.1997.9640778|jstor=40108087|issn=0707-5332|url-access=subscription}}</ref> do 500,<ref>{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Robin|url=https://books.google.com/books?id=vFpsCwAAQBAJ&dq=Guangxi+Women%27s+Battalion&pg=PT161|title=Sisterhood Is Global: The International Women's Movement Anthology|date=2016-03-08|publisher=Open Road Media|isbn=978-1-5040-3324-4|language=en}}</ref> do 800. Ker leži na skrajnem jugu, Guangši med kitajsko državljansko vojno ni padel, ampak se je decembra 1949, dva meseca po ustanovitvi, pridružil Ljudski republiki. Leta 1952 je bil Guangšiju dan majhen del obale Guangdonga (Čindžov, Liandžov (danes okrožje Hepu), Fangčenggang in Beihai), s čimer je dobil dostop do morja. To je bilo leta 1955 razveljavljeno in nato leta 1965 obnovljeno. Zaradi tega je Guangši postal edina avtonomna regija, ki nima izhoda na morje.<ref>{{navedi knjigo|title=Developing China's West: A Critical Path to Balanced National Development|url=https://archive.org/details/developingchinas0000unse|first=Jianfa|last=Shen|first2=Yue-man|last2=Yeung|publisher=China University Press|page=[https://archive.org/details/developingchinas0000unse/page/8 8]|year=2004|isbn=9789629961572}}</ref> Pokol v Guangšiju med [[kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] je v letih 1967 in 1968 v regiji zAHTEVAL od 100.000 do 150.000 ljudi.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.yhcqw.com/34/8938.html|script-title=zh:我参与处理广西文革遗留问题|last=Yan|first=Lebin|publisher=炎黄春秋|language=zh|access-date=29 November 2019|archive-date=24 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124094818/http://www.yhcqw.com/34/8938.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.rfa.org/english/news/china/china-cultrev-04292016134149.html|title=Interview: 'People Were Eaten by The Revolutionary Masses'|website=Radio Free Asia|language=en|access-date=30 November 2019}}</ref> Čeprav se je v 1960-ih in 1970-ih nekoliko razvila težka industrija, je regija ostala večinoma slikovita turistična destinacija. Celo gospodarska rast v 1990-ih je Guangši pustila za seboj. Vendar pa je v zadnjih letih prišlo do vse večje industrializacije in vse večje osredotočenosti na tržne pridelke. BDP na prebivalca se je povečal, saj so industrije v Guangdongu preselile proizvodnjo na območja z relativno nižjimi plačami v Guangšiju. Med kitajsko-vietnamsko vojno leta 1979 so bile skupnosti v Guangxiju pomembne za kitajska vojna prizadevanja.<ref name=":Wang2">{{navedi knjigo |last=Wang |first=Frances Yaping |title=The Art of State Persuasion: China's Strategic Use of Media in Interstate Disputes |publisher=Oxford University Press |year=2024 |isbn=9780197757512}}</ref>{{Rp|page=101}} Zagotavljale so logistično podporo Ljudski osvobodilni vojski, vključno s hrano in stanovanji. Pripadniki milice iz Guangšija so opravljali naloge, kot so gradnja cest, mostov, jarkov, druga logistična prizadevanja in skrb za ranjence. == Geografija == [[File:Map of Southern China.png|thumb|Zemljevid južne Kitajske]] Guangši, ki je v južnem delu države, meji na [[Junan]] na zahodu, [[Guidžov]] na severu, [[Hunan]] na severovzhodu in [[Guangdong]] na vzhodu in jugovzhodu.<ref name=":1">{{navedi splet|title=Guangxi {{!}} autonomous region, China|url=https://www.britannica.com/place/Guangxi|access-date=9 October 2020|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|date=2021-05-11|title=Overview|url=http://en.gxzf.gov.cn/2021-05/11/c_263420.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210811011509/http://en.gxzf.gov.cn/2021-05/11/c_263420.htm|archive-date=2021-08-11|access-date=2021-08-10|publisher=People's Government of Guangxi Zhuang Autonomous Region}}</ref> Na jugozahodu meji tudi na [[Vietnam]], na jugu pa na [[Tonkinški zaliv]]. Bližina Guangdonga se odraža že v njegovem imenu, saj se v obeh imenih uporablja beseda ''Guang'' ({{Lang-zh|s=广|t=廣|p=Guǎng}}). Veliki deli Guangšija so hriboviti in gorati. Severozahodni del vključuje del planote Junan-Guidžov, gorovja Džiuvan in Fenghuang potekajo skozi sever, gorovje Nanling tvori severovzhodno mejo regije, gorovja Juečeng in Haijang pa se odcepita od gorovja Nanling. Na severu so tudi gorovja Dujao. Gorovje Dujang poteka skozi zahodni del Guangšija. Blizu središča regije sta gorovji Da Yao in Da Ming. Na jugovzhodni meji so gorovja Junkai. Najvišja točka Guangšija je [[Kitten (gora)|gora Kitten]] v gorovju Juečeng, visoka 2141 metrov. [[Južnokitajski kras|Kraške]] oblike,<ref>{{navedi splet |date=17 July 2006 |title=广西地形概况 |trans-title=Topographical overview of Guangxi |url=http://www.gxzf.gov.cn/gxzf_gxgk/gxgk_dlhj/dlhj_dx/200607/t20060717_36005.htm |url-status=live |website=Guangxi Zhuang Autonomous Region People's Government Portal|archive-url=https://web.archive.org/web/20090228053339/http://www.gxzf.gov.cn/gxzf_gxgk/gxgk_dlhj/dlhj_dx/200607/t20060717_36005.htm |archive-date=28 February 2009 }}</ref> za katere so značilne strme gore in velike jame, so pogoste v Guangšiju in predstavljajo 37,8 odstotka celotne površine. V Guangšiju je tudi več rečnih sistemov, ki se izlivajo v več različnih vodnih teles: reki Čin in Nanliu se izlivata v Tonkinški zaliv, več pritokov se izliva v večjo reko Šjang v sosednji provinci Hunan, rečni sistem Ši pa teče proti jugovzhodu skozi avtonomno regijo v [[Južnokitajsko morje]]. Ob meji z Vietnamom je [[slap Ban Gioc Duc Thien– Banyue Detian]] ({{lang-zh|=德天瀑布|p=Dé Tiān Pùbù|links=no}}), ki ločuje obe državi. Približno četrtina površine Guangšija je gozdnata. Med večja mesta v Guangšiju spadajo Naning, Liudžov, [[Guilin]] in Beihai. Med pomembnejša mesta spadajo Longmen, Sandžjang in Jangšuo. Rečni sistem Ši zagotavlja vodne poti, ki so povezane z [[delta Biserne reke|delto Biserne reke]]. Pomembna morska pristanišča vzdolž kratke obale Guangšija v Tonkinškem zalivu so Beihai, Čindžov in Fangčengang. Prekop Pinglu je bil zgrajen za povezavo rečnega sistema Ši in obalnega Guangšija.<ref>{{navedi splet | url=https://www.scmp.com/economy/china-economy/article/3190716/chinas-highlights-economy-boosting-infrastructure-push-mega | title=US$10 billion canal highlights China's economy-boosting infrastructure push | date=30 August 2022 }}</ref> === Podnebje === Guangši ima subtropsko podnebje. Poletja so običajno dolga, vroča in vlažna, trajajo od aprila do oktobra. Zime so mile, sneg pa redek.[19] Povprečna letna temperatura v avtonomni regiji se giblje od 17,5 °C do 23,5 °C, januarske temperature se običajno gibljejo od 4 °C do 16 °C, julijske pa od 27 °C do 32 °C. Zaradi pogostih [[monsun]]skih vetrov, ki prinašajo dež, je povprečna letna količina padavin v Guangšiju precej visoka, od 1080 milimetrov v sušnejših območjih do 1730 milimetrov v bolj vlažnih območjih. Regija doživlja tudi monsune, ki pihajo iz juga proti jugozahodu od konca aprila do začetka oktobra. Večina padavin se pojavi med majem in avgustom. Mikro suša se lahko občasno pojavijo tudi na skrajnem jugu regije, od julija do septembra. To povzročajo tajfuni, ki pihajo iz Južnokitajskega morja. <gallery> File:漓江山水.jpg|[[Li (reka)]], Guangši File:Paddy field Longsheng.JPG|[[Riževe terase Longšeng]] File:Yulong.JPG|Reka Julong File:Thác Bản Giốc.jpg|[[Slap Ban Gioc Duc Thien– Banyue Detian]] </gallery> == Demografija == === Etnične skupine === [[Kitajci Han]] so največja etnična skupina v Guangšiju. Kitajci Han večinoma živijo vzdolž južne obale in vzhodnih delov avtonomne regije. Med njimi so glavne podskupine tiste, ki govorijo jezik Jue in jugozahodno mandarinščino. V južnih oziroma vzhodnih regijah se govorita jezik Čindžov in Goulou Jue. V Naningu in Guilinu se govori jezik Pinghua. V okrožjih Lučuan in Bobai ter na nekaterih območjih, ki mejijo na Vietnam, so regije, kjer govorijo jezik Hakka. V Guangšiju živi več kot 16 milijonov Džuangov, največja manjšinska etnična skupina na Kitajskem. Več kot 90 odstotkov Džuangov na Kitajskem živi v Guangšiju, zlasti v osrednjih in zahodnih regijah. Visoke koncentracije najdemo v Naningu, Liudžovuu, Čongzuu, Baiseju, Hečiju in Laibinu. Najvišja koncentracija etničnih ljudstev Džuang je v mestu Džingši na ravni okrožja, publikacija Ljudske vlade Guangšija iz leta 2021 pa navaja, da je prebivalstvo Džingšija 99,7 % Džuangov. Avtonomna regija ima tudi precejšnje število avtohtonih ljudstev Jao, [[Mjaoji]], Kam, Mulam, Maonan, Hui, Boujei, Gin, Ji, Sui in Gelao.<ref name=":2" /><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2rLBvrlKI7QC&dq=bouyei+guangxi&pg=PA65|title=Encyclopedia of Contemporary Chinese Cultures|page=65|date=2005|first=Edward Lawrence|last=Davis|publisher=Routledge |isbn=9780415777162}}</ref> Druge etnične manjšine v Guangšiju so Mandžurci, Mongoli, Korejci, Tibetanci, Hlai in [[ljudstvo Tujia]]. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:right" |+ Etnična sestava avtonomne regije Guanši Džuang (sedmi nacionalni popis prebivalstva 2020)<ref>{{navedi splet |author1=国务院第七次全国人口普查领导小组办公室 |title=中国人口普查年鉴-2020 |url=http://www.stats.gov.cn/sj/pcsj/rkpc/7rp/zk/indexch.htm |access-date=2023-07-26 |archive-date=2023-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512190635/http://www.stats.gov.cn/sj/pcsj/rkpc/7rp/zk/indexch.htm |url-status=live }}</ref> |- ! Etnična pripadnost ! width="55" | [[Kitajci Han]] !! width="55" | Džuang !! width="55" | Jao !! width="55" | Miao !! width="55" | Kam !! width="55" | Mulao !! width="55" | Maonan !! width="55" | Hui !! width="55" | Boujei !! width="55" | Gin !! width="55" | Drugi |- ! Štev. Prebivalcev | 31.318.824 || 15.721.956 || 1.683.038 || 578.122 || 362.580 || 180.185 || 73.199 || 35.347 || 31.303 || 29.326 || 112.924 |- ! Odstotek (%) | 62,48 || 31,36 || 3,36 || 1,15 || 0,72 || 0,36 || 0,15 || 0,07 || 0,06 || 0,06 || 0,23 |- ! Delež manjšinskega prebivalstva (%) | － || 83,59 || 8,95 || 3,07 || 1,93 || 0,96 || 0,39 || 0,19 || 0,17 || 0,16 || 0,60 |} === Religija === Prevladujoče religije v Guangšiju med Kitajci Han so kitajske ljudske religije, [[taoizem|taoistične]] tradicije in kitajski [[budizem]]. Veliko prebivalstvo Džuangov večinoma prakticira ljudsko religijo Džuangov, ki je osredotočena na čaščenje njihovega boga prednikov Buluotuo (布洛陀). Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 40,48 % prebivalstva verjame in je vključeno v čaščenje prednikov, medtem ko se 0,26 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 59,26 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizem, [[konfucianstvo]], taoizem, ljudske verske sekte. Jao, še ena številna etnična skupina, ki naseljuje provinco, večinoma prakticira obliko avtohtonega in konservativnega taoizma. {{multiple image | align = center | direction = horizontal | width = 150 | image1 = Gongcheng Wenmiao 2012.09.29 16-20-19.jpg | caption1 = ''Wenmiao'' (Tempelj boga kulture Konfucija) v Gongčengu | image2 = Gongcheng Zhou Wei Ci 2012.09.29 15-24-11.jpg | caption2 = Svetišče Džou Veija v Gongčengu | image3 = Gongcheng Wumiao 2012.09.29 16-46-14.jpg | caption3 = ''Vumiao'' (tempelj boga vojne, Guandi) v Gongčengu }} Danes je v Guangšiju 21 mošej.<ref>{{navedi splet|title=Famous Islam Mosques in China, How Many Muslim Mosques in China?|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/china-islamic-mosque.htm|access-date=2021-08-13|website=www.topchinatravel.com}}</ref> Med n jimi so: *Mošeja Naning *Mošeja Guilin Čongšan *Starodavna mošeja Guilin *Mošeja Liudžov *Mošeja Baise == Gospodarstvo == [[File:Nanning skyline 2008.JPG|thumb|Pogled na Naning, glavno mesto in gospodarsko središče Guangšija]] Pomembni pridelki v Guangšiju so [[riž]], [[koruza]] in [[sladki krompir]]. Med tržne pridelke spadajo [[sladkorni trs]], [[arašidi]], [[tobak]] in [[konopljev oslez]] (kenaf). 85 % svetovnega [[zvezdasti janež|zvezdastega janeža]] pridelujejo v Guangšiju. Je glavna sestavina protivirusnega zdravila ''[[Oseltamivir]]''.<ref>[https://web.archive.org/web/20110707020443/http://epaper.gxnews.com.cn/ngjb/html/2009-05/07/node_303.htm]</ref> Guangši je eno ključnih kitajskih proizvodnih središč za barvne kovine. Regija ima približno 1/3 vseh nahajališč [[kositer|kositra]] in [[mangan]]a na Kitajskem.<ref name="thechinaperspective.com">{{navedi splet |url=http://thechinaperspective.com/topics/province/guangxi-zhuang-autonomous-region/ |title=Guangxi Zhuang Autonomous Region: Economic News and Statistics for Guangxi's Economy |access-date=1 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008045310/http://thechinaperspective.com/topics/province/guangxi-zhuang-autonomous-region/ |archive-date=8 October 2011 |url-status=dead }}</ref> Liudžov je glavno industrijsko središče in pomemben center za proizvodnjo motornih vozil. General Motors ima tukaj proizvodno bazo v skupnem podjetju SAIC-GM-Wuling Automobile. Mesto ima tudi veliko jeklarsko tovarno in več sorodnih industrij. Lokalna vlada Guangšija upa, da bo razširila proizvodni sektor v regiji, in je med pripravo kitajskega petletnega načrta leta 2011 namenila 2,6 bilijona RMB za naložbe v ekonomsko cono Beibu Gulf. V zadnjih letih je gospodarstvo Guangšija zaostajalo za gospodarstvom svojega bogatega soseda in dvojčka Guangdonga. Nominalni BDP Guangšija v letu 2017 je znašal približno 2039,63 milijarde juanov (302,09 milijarde ameriških dolarjev) in se je uvrstil na 17. mesto na Kitajskem. Njegov BDP na prebivalca je znašal 38.102 juana (5.770 ameriških dolarjev).<ref>{{navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/china/gross-domestic-product-per-capita/gross-domestic-product-per-capita-guangxi|title = Gross Domestic Product (GDP): Per Capita: Guangxi &#124; Economic Indicators &#124; CEIC}}</ref> Zaradi pomanjkanja večje predelovalne industrije v primerjavi z drugimi regijami na ravni provinc je Guangši četrta energetsko najbolj učinkovita regija na ravni provinc na Kitajskem, kar še dodatno prispeva k njeni zeleni podobi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thechinaperspective.com/topics/province/guangxi-zhuang-autonomous-region |title=The China Perspective {{!}} Guangxi Economic and Industry Profile/ |access-date=27 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110602033236/http://www.thechinaperspective.com/topics/province/guangxi-zhuang-autonomous-region/ |archive-date=2 June 2011 |url-status=dead }}</ref> Guangši ima kot edina obalna regija na Kitajskem v neposredni bližini jugovzhodne Azije strateški položaj v kitajski trgovini z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN).<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/business/guangxi-to-strengthen-economic-cooperation-with-asean-and-singapore-businesses|title=Guangxi to strengthen economic cooperation with Asean and Singapore businesses|newspaper=The Straits Times|first=Sue-Ann|last=Tan|date=2019-05-17|access-date=2024-10-04}}</ref> == Kultura == [[File:Pagodas en el lago Shanhu guilin.jpg|thumb|left|Pagode v Guilinu]] ''Guangši'' in sosednji ''Guangdong'' dobesedno pomenita 'zahodna prostranstva' in 'vzhodna prostranstva'. Guangdong in Guangši se skupaj imenujeta 'Dve prostranstvi' ({{lang-zh|s=两广|t=兩廣|y= leung6 gwong1| links=no|p= [[Liǎngguǎng]]}}). V tem se odražata njegova kultura in jezik. Čeprav je zdaj povezan z etnično manjšino Džuang, je bila kultura Guangšija tradicionalno tesno povezana s kantonščino. Kantonska kultura in jezik sta sledila dolini reke Ši iz Guangdonga in sta še danes prevladujoča v vzhodni polovici Guangšija. Zunaj tega območja je zastopana ogromna raznolikost etničnih skupin in jezikov. [[File:Cormorant Fisherman on the Li River.jpg|thumb|Ribič kormoranov na reki Li v okrožju Jangšuo]] Guangši je znan po svoji etnično-jezikovni raznolikosti. V glavnem mestu Naning se na primer lokalno govorijo tri različice kitajščine: jugozahodna mandarinščina, jue (natančneje kantonščina) in pinghua, poleg različnih jezikov Džuang in drugih. == Turizem == Glavna turistična atrakcija Guangšija je [[Guilin]], mesto, ki je znano po vsej Kitajski in svetu zaradi svoje spektakularne lege ob Li Jiang ([[Li (reka)]]) med kraškimi vrhovi. Nekoč je bilo tudi glavno mesto Guangšija, mesto [[Knežja palača Džingdžjang|knežje palače Džingdžjang]], stara rezidenca knezov, pa je odprta za javnost. Južno od Guilina, ob reki, je mesto Jangšuo, ki je postalo priljubljena destinacija za tuje turiste. Raznolikost vidnih kultur v Guangšiju, kot sta Džuang in Dong, je prav tako privlačna za turiste. Severni del regije, ki meji na Guidžov, je dom riževih teras Longšeng, ki so ene najstrmejših na svetu. V bližini je avtonomno okrožje Sandžjang Dong. Številni kitajski turisti, ki obiščejo Naning, obiščejo tudi [[Slap Ban Gioc Duc Thien– Banyue Detian]] na kitajsko-vietnamski meji. == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *[http://info.hktdc.com/mktprof/china/guangxi.htm Economic profile for Guangxi] at Hong Kong Trade Development Council {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.gxzf.gov.cn/ Guangxi Government website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070325010101/http://www.gxzf.gov.cn/ |date=2007-03-25 }} {{Wikivoyage}} {{-}} {{Geographic location |Centre = Guangši |North = |Northeast = [[Hunan]] |East = [[Guangdong]] |Southeast = |South = ''[[Tonkinški zaliv]]'' |Southwest = [[Hà Giang]], [[Cao Bằng]], [[Lạng Sơn]], in [[Quảng Ninh]], {{flag|Vietnam}} |West = [[Junan]] |Northwest = [[Guidžov]] }} {{Upravne enote Kitajske}} {{Authority control}} [[Kategorija:Guangši| ]] [[Kategorija:Avtonomne pokrajine Ljudske republike Kitajske]] 9qs2ggn06o9tjupamo64xt1wkyfkakn 0 510635 6752318 6676127 2026-09-18T07:12:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752318 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade Islandije | body = <br />{{small|{{lang|is|Forsætisráðherra Íslands}}}} | image name = | image name1 = Flag of Iceland.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Kristrún Frostadóttir]] | incumbentsince = 21. december 2024 | member_of = Državni svet Islandije<br>Vlada Islandije | termlength = 4 leta | first = [[Jón Magnússon]] | named_for = | residence = [[Reykjavik]], [[Islandija]] | website = [https://www.stjornarradid.is/raduneyti/forsaetisraduneytid/ stjornarradid.is] | image = Kristrún Frostadóttir 2021.jpg | salary = 2.021.825 [[Islandska krona|kr]] mesečno | formation = 1. februar 1904 }}'''Predsednik vlade Islandije''' ({{Jezik-is|Forsætisráðherra Íslands}}) je vodja [[Islandija|islandske]] vlade. Predsednika vlade uradno imenuje [[Predsednik Islandije|predsednik države]] in izvaja izvršno oblast skupaj s [[kabinet Islandije|vlado]], ki je potrjena s strani parlamenta. == Ustavna podlaga == Predsednika vlade imenuje [[Predsednik Islandije|predsednik]] v skladu z [[Ustava Islandije|ustavo Islandije]] (II. razdelek 17. člena): : ''{{Jezik|is|Fundunum stjórnar sá ráðherra, er forseti lýðveldisins hefur kvatt til forsætis, og nefnist hann forsætisráðherra.}}'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.stjornarrad.is/stjornarskra/ |title=Constitution of Iceland (Icelandic version) |access-date=2022-01-02 |archive-date=2017-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170606064333/http://www.stjornarrad.is/stjornarskra |url-status=dead }}</ref> : Seje [vlade] vodi minister, ki ga k temu pozove predsednik republike, ki imenuje predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.government.is/constitution/ |title=Constitution of Iceland (English version) |accessdate=2022-01-02 |archive-date=2017-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171122180852/http://www.government.is/constitution |url-status=dead }}</ref> == Sedež == Urad predsednika vlade se nahaja v Stjórnarráðiðu v [[Reykjavik|Reykjaviku]], kjer ima sedež tudi sekretariat in kjer potekajo seje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=The Prime Minister's Office (PMO) in Iceland|url=http://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/about/|publisher=Prime Minister's Office|accessdate=28 October 2015}}</ref> Predsednik vlade ima poletno rezidenco Þingvallabær v [[Þingvellir|Þingvellirju]]. Na voljo ima tudi sprejemno hišo v Tjarnargati v Reykjaviku, ki je bila do leta 1943 premierska rezidenca.<ref>{{Navedi splet|title=Minister's Residence|url=http://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/ministers-residence/|publisher=Prime Minister's Office|accessdate=28 October 2015|archive-date=2016-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160530170457/https://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/ministers-residence/|url-status=dead}}</ref><gallery> Slika:Iceland-Reykjavik-Stjornarrad-1.jpg|Stjórnarráðið v [[Reykjavík|Reykjavíku]], kabinet predsednika vlade Slika:El Antiguo Parlamento Parque Nacional de " Thingvellir " Islandia (8621781601).jpg|Þingvallabær, poletna rezidenca predsednika vlade </gallery> == Seznam predsednikov vlade == # [[Hannes Hafstein]] 1904-1909 # [[Björn Jónsson]] 1909-1911 # [[Kristján Jónsson]] 1911-1912 # [[Hannes Hafstein]] 1912-1914 # [[Sigurður Eggerz]] 1914-1915 # [[Einar Arnórsson]] 1915-1917 === Kraljevina (1918–1944) === # [[Jón Magnússon]] 1917-1922 in 1924-1926 # [[Sigurður Eggerz]] 1922-1924 # [[Jón Þorláksson]] 1926-1927 # [[Tryggvi Þórhallsson]] 1927-1932 # [[Ásgeir Ásgeirsson]] 1932-1934 # [[Hermann Jónasson]] 1934-1942 # [[Ólafur Thors May]] 1942 # [[Björn Þórðarson]] 1942-1944 === Republika (1944– ) === # [[Ólafur Thors May]] 1944-1947 # [[Stefán Jóh. Stefánsson]] 1947-1949 # [[Steingrímur Steinþórsson]] 1950-1953 # [[Hermann Jónasson]] 1956-1958 # [[Emil Jónsson]] 1958-1959 # [[Ólafur Thors May]] 1949-1950, 1953-1956 in 1959-1963 # [[Bjarni Benediktsson]] 1963-1970 # [[Jóhann Hafstein]] 1970-1971 # [[Ólafur Jóhannesson]] 1971-1974 # [[Geir Hallgrímsson]] 1974-1978 # [[Ólafur Jóhannesson]] 1978-1979 # [[Benedikt Gröndal]] 1979-1980 # [[Gunnar Thoroddsen]] 1980-1983 # [[Þorsteinn Pálsson]] 1987-1988 # [[Steingrímur Hermannsson]] 1983–1987 in 1988–1991 # [[Davíð Oddsson]] 1991–2004 # [[Halldór Ásgrímsson]] 2004–2006 # [[Geir H. Haarde]] 2006–2009 # [[Jóhanna Sigurðardóttir]] 2009–2013 # [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsso]]<nowiki/>n 2013–2016 # [[Sigurður Ingi Jóhannsson]] 2016–2017 # [[Bjarni Benediktsson]] 2017 # [[Katrín Jakobsdóttir]] 2017–2024 # [[Bjarni Benediktsson]] 2024 # [[Kristrún Frostadóttir]] 2024– == Glej tudi == * [[Seznam vladarjev Islandije]] * [[kabinet Islandije|Vlada Islandije]] * [[Predsednik Islandije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://eng.forsaetisraduneyti.is/ Urad islandskega predsednika vlade] * [https://www.government.is/ministries/prime-ministers-office/former-prime-ministers/ Seznam nekdanjih predsednikov vlade na strani islandske vlade] [[Kategorija:Predsedniki vlade Islandije| ]] kxd8m9n9bokksld08571jel0xfzi9em 0 524424 6752121 6751498 2026-09-17T14:24:31Z ~2026-45085-22 264465 6752121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name_lang = | image = | birth_place = [[Ljubljana]] | citizenship ={{ikonazastave|Slovenija}} Slovenija, <br> {{ikonazastave|Socialistična federativna republika Jugoslavija}} Socialistična federativna republika Jugoslavija, do 1991 | fields = [[slovenska zgodovina]]<br> [[Koroški Slovenci]] | workplaces = | patrons = | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | thesis_title = Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojn | thesis_url = <!--(ali | thesis1_url = in | thesis2_url = )--> | thesis_year = 1978 | doctoral_advisor = [[Vasilij Melik]] | academic_advisors = <!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--> | doctoral_students = [[Vera Kržišnik.Bukić]]<br>[[Jerca Vodušek Starič]]<br>[[Jože Prinčič]]<br>[[Janja Žitnik Serafin]]<br>[[Božo Repe]]<br>[[Zdenko Čepič]]<br>[[Aleš Gabrič]]<br>[[Nevenka Troha]]<br>[[Mitja Ferenc]]<br>[[Milko Mikola]]<br>[[Samo Kristen]]<br>[[Mateja Režek]]<br>[[Sandi Volk]]<br>[[Neven Borak]]<br>[[Mateja Jeraj]]<br>[[Gorazd Bajc]]<br>[[Viljenka Škorjanec]]<br>[[Rozina Švent]]<br>[[Marjan Linasi]]<br>[[Deborah Rogoznica]]<br>[[Kornelija Ajlec]]<br>[[Polona Balantič]]<br>[[Tomaž Gerden]] | notable_students = <!--(lahko je samostojni argument)--> | known_for = | influences = | influenced = | awards = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | website = | footnotes = }} '''Dušan Nečak''' (Nećak), [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[21. januar]] [[1948]], [[Ljubljana]]. Dušan Nečak je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1966-1971) študiral zgodovino in umetnostno zgodovino. Po diplomi leta 1971 je kratek čas delal v zunanjepolitični redakciji časopisa Delo. Leta 1972 je postal raziskovalec na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kjer je raziskoval zgodovino [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]] in druga manjšinska vprašanja. Leta 1978 je pri [[Vasilij Melik|Vasiliju Meliku]] doktoriral z disertacijo ''Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni''. Od leta 1980 je na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani začel predavati kot docent. Izredni profesor je postal leta 1985 in redni leta 1989. Nečak je predaval sodobno slovensko od 1945 dalje in občo zgodovino od prve svetovne vojne dalje, kasneje pa je predavanja samo sodobno občo zgodovino od prve svetovne vojne dalje. Bil je mentor večini zgodovinarjev, ki so doktorirali v času njegovega dela in so se raziskovalno ukvarjali s sodobno zgodovino. Na Filozofski fakulteti je opravljal različne funkcije na Oddelku za zgodovino, kjer je bil dvakrat predstojnik Oddelka in od 2002 do 2014 vodja katedre za sodobno zgodovino, in v fakultetnih organih. Med 1985 in 1987 je bil prodekan, in med 1987 in 1989 dekan fakultete. Pomembno je bilo njegovo vodenje sveta [[Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete]] od 1996 do 2002. Sodeloval je tudi pri vodenju [[Univerza v Ljubljani|Univerze]], kjer je bil član njenega Upravnega odbora in član in podpredsednik habilitacijske komisije. 2015 je bil imenovan za [[Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani|zaslužnega profesorja]] Univerze v Ljubljani. Za njegovo delo v stanovskih organizacijah ga je [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]] leta 2023 imenovala za častnega člana. Večkrat je kot gostujoči profesor predaval v tujini, med drugim na univerzi na Dunaju, v Celovcu, univerzi v Kölnu in na Vzhodnem inštitutu Freie Universität Berlin. Kot vabljen predavatelj pa je predaval v mnogih državah Evrope, ZDA in Azije. Na gostovanjih je predaval teme iz slovenske zgodovine in raziskoval v arhivih v omenjenih krajih. Pomembna oblika mednarodnega sodelovanja so bili različni raziskovalni projekti, ki jih je vzpodbudil in vodil. Rezultati teh projektov so bile publikacije, pogosto prve, o določenem vprašanju. Tak primer sta zbornika ''Nemci na Slovenskem 1941-1945'' in ''Meje v Jugovzhodni Evropi: kultura in politika od XVIII. do XXI. stoletja''. Rezultata teh raziskovanja sta npr. ''Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni'' (1983) in ''Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945-1976)'' (1986). Knjiga je bila nagrajena z Nagrado vstaje slovenskega naroda 1986. V knjigi ''Avstrijska legija II'' (1995) je predstavil zanimivo vprašanje o usodi avstrijskih nacističnih pučistov, ki so po neuspelem puču 25. julija 1934, pribežali v Jugoslavijo. Za to delo je bil nagrajen z nagrado za vrhunske dosežke v znanosti 1996. Pomembne raziskovalne povezave je spletel predvsem z zgodovinarji v Avstriji in Italiji pri raziskovanju problematike koroških Slovencev in alpsko-jadranskega prostora. Nečakov raziskovalni fokus je več vprašanj. Med njimi so najpomembnejša raziskovanje narodnostnih in narodnomanjšinjskih vprašanj. Zelo veliko se je ukvarjal z zgodovino odnosov med [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]] (''Hallsteinova doktrina in Jugoslavija : Tito med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko'', 2002; ''»Ostpolitik« Willyja Brandta in Jugoslavija (1963–1969)'', 2013 in ''Iz političnega arhiva ZRN (ZRN–SFRJ 1970–1974)'', 2026). Pomembna točka njegovega raziskovalnega zanimanja je [[Tržaško vprašanje|tržaško vprašanje]]. V osemdesetih letih je bil pobudnik pravnozgodovinske projekta, ki je obdelalo pomembno vprašanje povojne slovenske zgodovine, [[Dachauski procesi (Slovenija)|dachauske procese]]. Rezultat je bila obsežen zbornik analiz in dokumentov, ki je izšel leta 1990. Nečak je soavtor učbenika za srednje šole in univerzitetnega učbenika. Bil je med pobudniki oddelčne zbirke [[Historia]]. Pomembna je realizacija njegove pobude o ustanovitvi Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in Slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev. Dušan Nečak je veliko dela vložil tudi v svoje delo na humanitarnem področju. Je vodnik reševalnih psov. Več let je bil predsednik Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije in dolga leta podpredsednik tovrstne mednarodne organizacije International Search and Rescue Dog Organisation. == Viri == * Repe, Božo, Miroslav Stiplovšek. Zaslužni profesor dr. Dušan Nečak – sedemdesetletnik. ''Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja'', Historia 25, s. 11-19. * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ax=du%C5%A1an+ne%C4%8Dak&ti&kw&db=cobib&sort=pyd&mat=allmaterials&cof=0_105b-m&max=100 Seznam doktorantov] == Zunanje povezave == * [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=00862&db=cobib&sort=pyd&mat=allmaterials Celotna bibliografija] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nečak, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 00bz0c7clsv4r7ad6y7v4qabyx0voo1 0 528803 6752288 6750053 2026-09-18T04:51:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752288 wikitext text/x-wiki [[File:10 yr Tawny port.jpg|thumb|upright|Kozarec portovca]] [[File:VinhoDoPorto Garantia.jpg|thumb|175px|Uradna garancijska nalepka s steklenice portovca]] '''Portovec''' ali '''portsko vino''' (znan tudi kot ''vinho do Porto'', {{IPA-pt|ˌviɲu duˈpoɾtu}} ali preprosto '''porto''') je portugalsko obogateno [[vino]], proizvedeno v dolini [[Douro]] na severu [[Portugalska|Portugalske]].<ref>Porter, Darwin & Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}</ref> Običajno je sladko [[rdeče vino]], ki ga pogosto postrežejo s sladicami, čeprav je na voljo tudi v suhih, polsuhih in belih sortah. Porto se od drugih vin razlikuje po svojem značilnem postopku pridelave: zgodnji prekinitvi vrenja z dodajanjem nevtralnega grozdnega žganja. Ta postopek vinu podeli edinstvene lastnosti, vključno z intenzivnim okusom in aromo, bogatimi sadnimi notami, običajno visoko stopnjo sladkosti in razmeroma visoko vsebnostjo alkohola, ki se giblje med 19 in 22 vol. %. Obstaja veliko vrst porta; glavni kategoriji rdečega porta sta ''Ruby'' in ''Tawny''. Vina ''Ruby'' so mlajša in zorijo le nekaj let ali manj; v to skupino spadajo običajni porti ''Ruby'' (pogosto imenovani »Fine Ruby«), Ruby Reserve, Late Bottled Vintage (LBV), Crusted in Vintage. Porti ''Tawny'' pred prodajo običajno precej dlje zorijo v sodih in – z izjemo tistih z najkrajšim obdobjem zorenja – nosijo oznako starosti v desetletnih intervalih, od 10 do 50 let. Posebna vrsta porta ''tawny'' je Colheita; gre za vino, ki zori v sodu in je pridelano iz grozdja ene same letine. Beli porti so pridelani iz drugačnih sort grozdja kot rdeči porti. Poznamo običajne, mlade bele porte (pogosto imenovane »Fine White«), White Reserve, v sodih zorjene bele porte z oznako starosti (po enakem sistemu kot pri portih tawny) ter bele Colheite. Rdeči porti so na voljo v različnih odtenkih, kot so ''tawny'' (jantarno-rjavkast), zlati in svetlo zlati, medtem ko barva belih portov sega od bledo rumene in slamnate do zlato-bele.<ref>{{Cite web |last=PontoPR |title=Introduction |url=https://www.ivdp.pt/en/wines/port-wines/introduction/ |access-date=14 February 2026|website=www.ivdp.pt |language=PT}}</ref> Tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike lahko oznako »port« nosijo le vina s Portugalske.<ref name="EUPortLabel">{{Cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=URISERV%3Al21303 |title=Labelling of wine and certain other wine sector products|access-date=18 June 2023|website=Eur-Lex |publisher=European Union|language=en}}</ref><ref name="USPortLaw">{{Cite web|url=http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511222916/http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|url-status=dead|title=Office of the Law Revision Counsel, U.S. House of Representatives|archivedate=11 May 2013}}</ref> == Zgodovina == Leta 1678 je trgovec z vinom iz [[Liverpool]]a v Viano do Castelo, severno od Porta, poslal dva nova predstavnika, da bi se izučila v trgovini z vinom. Med oddihom v dolini reke Douro sta obiskala opata iz Lamega, ki jima je postregel z »zelo prijetnim, rahlo sladkim in izjemno gladkim« vinom, obogatenim z destiliranim alkoholom. Nad izdelkom sta bila tako navdušena, da sta odkupila celotno opatovo zalogo in jo poslala domov.<ref name="Southeby's pg 334">{{Cite book |last=Stevenson |first=Tom |title=The Sotheby's Wine Encyclopedia |date=2007 |publisher=DK |others=Sotheby's |isbn=978-0-7566-3164-2 |edition=4th |location=New York City |oclc=148799493}}</ref> Porto je v Angliji postal zelo priljubljen po sklenitvi Methuenovega sporazuma leta 1703, ko so trgovci zanj lahko plačevali nizke uvozne dajatve, hkrati pa je vojna s Francijo angleškim ljubiteljem vina onemogočila dostop do francoskih vin. Britanski uvozniki so prepoznali, da bo gladko vino, ki je bilo že obogateno z alkoholom in je ustrezalo angleškemu okusu, prestalo potovanje do Londona. [[File:Bodega Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugal, 2012-05-09, DD 06.JPG|thumb|right|upright=1.5|Klet Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugalskal]] Dolgotrajna britanska vpletenost v trgovino s portom se odraža v imenih številnih izvoznikov in blagovnih znamk; med najbolj znanimi so Broadbent, Cockburn, Croft, Dow, Gould Campbell, Graham, Osborne, Offley, Sandeman, Taylor in Warre. Pomembni so tudi izvozniki nizozemskega in nemškega porekla, na primer Niepoort in Burmester. Britanska prisotnost je postala tako močna, da so ustanovili trgovsko združenje, ki je preraslo v nekakšen klub za gospode. Nekaj ​​podjetij za izvoz in pridelavo porta so ustanovile tudi domače portugalske družine; med najboljšimi sta Ferreira in Quinta do Crasto. Obe hiši, Ferreira in Quinta do Crasto, sta bili pionirki pri uveljavljanju doline Douro kot regije za pridelavo namiznih vin: Ferreira od leta 1952 proizvaja vino Barca Velha, Quinta do Crasto pa je v začetku 1990-ih postala druga pomembna proizvajalka. == Regija in proizvodnja == [[File:The Douro Valley vineyards.jpg|thumb|Vinogradi, iz katerih se proizvaja portovec, so pogosti vzdolž pobočij, ki obdajajo dolino reke Douro na severu Portugalske.]] Portovec se proizvaja iz grozdja, pridelanega in predelanega v razmejeni regiji Douro.<ref name="Porter, Darwin 2000 p. 402">Porter, Darwin & Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed., p. 402. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}</ref> Pridelano vino se nato obogati z dodatkom nevtralnega grozdnega žganja, znanega kot ''aguardente'', da se ustavi fermentacija, v vinu ostane ostanek sladkorja in poveča vsebnost alkohola. Okrepčevalni alkohol včasih imenujejo žganje, vendar je malo podobno komercialnemu žganju. Vino se nato shrani in stara, pogosto v sodih, shranjenih v loži (kar pomeni »klet«), kot je v primeru Vila Nova de Gaia, preden se ustekleniči. Vino je dobilo ime ''portovec'' v drugi polovici 17. stoletja po pristaniškem mestu [[Porto]] ob izlivu reke Douro, od koder je bil velik del proizvoda prinesen na trg ali za izvoz v druge države v Evropi. Dolina Douro, kjer se proizvaja portovec, je bila leta 1756 opredeljena in ustanovljena kot zaščitena regija, ime Douro pa uradno ime, zaradi česar je tretje najstarejše vino za [[Chianti (vino)|chiantijem]] (1716) in [[tokaj (vino)|tokajem]] (1730). Območje doline reke Douro na severu Portugalske ima mikroklimo, ki je optimalna za gojenje oljk, mandljev in zlasti grozdja, pomembnega za izdelavo portovca. Regija okoli občin Pinhão in São João da Pesqueira velja za središče proizvodnje portovca in je znana po svojih slikovitih ''kvintah'' – posestvih, ki se držijo skoraj navpičnih pobočij, ki se spuščajo do reke. Vinorodna regija Douro je tretje najstarejše zaščiteno vinorodno območje na svetu, za območjema Chianti (leta 1716) in Tokaj (leta 1730). Leta 1756 je bila v času vladavine [[Markiz Pombal|markiza de Pombala]] ustanovljena družba ''Companhia Geral da Agricultura das Vinhas do Alto Douro'' (C.G.A.V.A.D., znana tudi kot Splošna družba za vinogradništvo v zgornjem toku reke Douro ali Družba za vino Douro), katere namen je bil zagotoviti kakovost izdelka in poštene cene za končnega potrošnika. Družba C.G.A.V.A.D. je bila pristojna tudi za določanje, katera vina port so namenjena izvozu in katera za domačo porabo, ter za upravljanje zaščitene geografske označbe.<ref name="ocw"/>{{rp|536–540}} Tudi drugod po svetu – v Argentini, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Indiji, Italiji, Južni Afriki, Španiji in Združenih državah Amerike – pridelujejo okrepljena vina v slogu porta, vendar smejo v skladu s pravili Evropske unije o zaščiteni označbi porekla le vina s Portugalske nositi oznako »port«.<ref name="EUPortLabel" /><ref name="USPortLaw" /> === Vinorodne regije === [[File:Porto.Grahams03.jpg|thumb|Zorenje v lesenih sodih]] Razmejeno območje doline reke Douro zajema obsežen pas zemljišč s podlago iz predkambrijskega [[skrilavec|skrilavca]] in [[granit]]a. Dolina se začne pri vasi Barqueiros (približno 70 km gorvodno od Porta) in razteza proti vzhodu skoraj do španske meje. Pred vplivi [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] regijo varuje gorovje Serra do Marão. Območje je razdeljeno na tri uradne cone: Baixo (spodnji) Corgo, Cima (zgornji) Corgo in Douro Superior.<ref name="ocw">{{Cite book |title=The Oxford companion to wine |date=2006 |publisher=Oxford University Press |editor-first=Jancis |editor-last=Robinson |isbn=0-19-860990-6 |edition=3rd |location=Oxford |oclc=70699042}}</ref>{{rp|536}} '''Baixo Corgo''' – Najbolj zahodna cona, ki leži nizvodno od reke Corgo, s središčem v občini Peso da Régua. To je najbolj namočeno območje pridelave porta s povprečno letno količino padavin 900 milimetrov in najnižjo povprečno temperaturo med vsemi tremi conami. Tu pridelano grozdje se večinoma uporablja za proizvodnjo cenovno dostopnih pristaniških vin (portov) tipa ''ruby'' in ''tawny''. '''Cima Corgo''' – Ta regija leži gorvodno od območja Baixo Corgo, njeno središče pa je mesto Pinhão (občina Alijó). Povprečna poletna temperatura v regiji je za nekaj stopinj višja, letna količina padavin pa znaša približno 700 milimetrov. Grozdje, pridelano na tem območju, velja za kakovostnejše in se uporablja za polnjenje vin tipov ''vintage'', ''reserve'', starani ''tawny'' in ''late bottled vintage''. '''Douro Superior''' – Najbolj vzhodno območje, ki se razteza skoraj do španske meje. To je najmanj obdelano območje v regiji Douro, deloma zaradi težav pri plovbi po reki mimo brzic Cachão da Valeira. Gre za najbolj suho in toplo območje v regiji Douro. Teren je na splošno razmeroma raven, kar omogoča mehanizacijo. === Grozdje === [[File:Porto.Grahams12.jpg|thumb|right|Portovci letnika 1870 in 1873]] Za pridelavo portovca je dovoljenih več kot sto sort grozdja (''castas''), čeprav se v večjem obsegu goji in uporablja le pet sort (Tinta Barroca, Tinto Cão, Tinta Roriz (Tempranillo), Touriga Francesa in Touriga Nacional).<ref name=Mayson>Mayson (1999), ''Port and the Douro'', p. 93</ref> Sorta Touriga Nacional velja za najbolj zaželeno sorto za pridelavo portovca, vendar sta zaradi zahtevnosti gojenja in majhnega pridelka najbolj razširjena sorta Touriga Francesa. Beli portovci se pridelujejo na enak način kot rdeči, le da se zanje uporablja belo grozdje – sorte Donzelinho Branco, Esgana-Cão, Folgasão, Gouveio, Malvasia Fina, Rabigato in Viosinho. Čeprav so nekateri pridelovalci eksperimentirali s portovci iz ene same sorte grozdja, so vsi komercialno dostopni portovci mešanica različnih sort. Od krize zaradi trtne uši (''Phylloxera'') se večina trt goji na cepljenih podlagah; izjema je vinograd Nacional na posestvu Quinta do Noval, ki od zasaditve leta 1925 daje grozdje za nekatere najdražje portovce posameznih letnikov. Grozdje za portovec je na splošno prepoznavno po majhnih in gostih jagodah, ki zagotavljajo koncentrirane in obstojne okuse, primerne za dolgotrajno zorenje. Medtem ko so sorte grozdja za portovec, pridelan na Portugalskem, strogo določene s strani Inštituta za vino Porto (*Instituto do Vinho do Porto*), so lahko vina zunaj te regije, ki se tržijo kot portovec, pridelana iz drugih sort. === Prodaja === Leta 2013 je bilo prodanih 8,7 milijona zabojev portovca (kar je 3,6 % manj kot leto prej) v vrednosti 499 milijonov dolarjev. Prodaja portovca od leta 2005 upada; leta 2014 je bila za 16 % nižja kot leta 2005.<ref name=sales>{{cite web |url=http://www.shankennewsdaily.com/index.php/2014/06/05/9490/global-port-volume-slips-but-premiumization-well-underway-in-u-s/ |title=Global Port Volume Slips, But Premiumization Well Underway in U.S. |date=5 June 2014 | work=Shanken News Daily |access-date=27 November 2015}}</ref> Leta 2023 je bilo prodanih približno 7,2 milijona zabojev v vrednosti 364 milijonov evrov.<ref name=ivdp>{{cite web |url=https://www.ivdp.pt/en/information/statistics/global-statistics/ |title=Global Statistics (2023) |access-date=26 October 2024}}</ref> Nekateri upad prodaje pripisujejo naraščajočim cenam, ki so posledica višjih stroškov alkohola, uporabljenega v procesu pridelave. Upad prodaje pripisujejo tudi svetovnemu trendu naraščanja vsebnosti alkohola v namiznih vinih.<ref name=graperadio>{{cite AV media |url=http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |title=Alcohol Levels and Wine |date=29 June 2009 |website=Grape Radio|access-date=1 February 2024 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161114042655/http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |archive-date=14 November 2016}}</ref> Od leta 2014 je vodilna blagovna znamka na Portugalskem Cálem, ki letno proda 2,6 milijona steklenic.<ref name=calem>{{cite web |url=http://m.drinksint.com/news/fullstory.php/aid/4235/Bright_Outlook_port_side.html?current_page=2 |title=Bright Outlook Port Side |date=10 January 2014|first=Hamish |last=Smith |work=Drinks International |access-date=20 November 2015}}</ref> === Prevoz === [[File:Rabelo Douro en–Porto.jpg|thumb|right|''Rabelos'', – vrsta čolna, ki se je tradicionalno uporabljal za prevoz sodov portovca po reki Douro do kleti v kraju Vila Nova de Gaia blizu Porta, kjer so vino skladiščili in starali]] [[File:Porto wine barrels (7872306736).jpg|right|thumb|''Barco rabelo'' naložen s sodi portovca za predstavitvene namene]] Portovec se prideluje iz grozdja, vzgojenega v dolini reke Douro. Do leta 1986 se je lahko iz Portugalske izvažal izključno iz kraja Vila Nova de Gaia blizu Porta, drugega največjega mesta v državi. Vino so tradicionalno prevažali po reki navzdol s čolni z ravnim dnom, imenovanimi ''barcos rabelos'', in ga nato predelali ter shranili. V 1950-ih in 1960-ih so na reki zgradili več hidroelektrarn, s čimer se je ta način tradicionalnega prevoza končal. Danes vino iz vinogradov prevažajo s tovornjaki cisternami, čolni ''barcos rabelos'' pa se uporabljajo le še za regate in druge prireditve. == Vrste == Portugalski porto je na voljo v več vrstah, ki jih lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: vina, zorjena v zatesnjenih steklenicah in vina, zorjena v lesenih sodih. Prva so brez stika z zrakom in so podvržena tako imenovanemu »reduktivnemu« staranju. Pri tem procesu vino zelo počasi izgublja barvo ter postane mehkejše v ustih in manj bogato s tanini. Druga, ki zorijo v lesenih sodih – ti zaradi svoje prepustnosti omogočajo rahel stik s kisikom –, so podvržena tako imenovanemu »oksidativnemu« staranju. Tudi ta vina izgubljajo barvo, vendar hitreje. Zaradi izhlapevanja (t. i. angelski delež) se zmanjša tudi njihova prostornina, rezultat pa je vino z nekoliko večjo viskoznostjo. Inštitut IVDP (Instituto dos Vinhos do Douro e Porto) porto deli na dve kategoriji: običajni portovci (standardni ''ruby'', triletni ''tawny'' in beli porto) ter ''Categorias Especiais'' (posebne kategorije), kamor sodijo vse preostale vrste. === Ruby === Običajni porto ruby ​​je najbolj razširjena vrsta; po fermentaciji se hrani v cisternah iz betona ali nerjavnega jekla, da se prepreči oksidativno staranje ter ohranita živo rdeča barva in polna sadna nota.<ref name=ruby>{{Cite web|url=https://www.portwine.com/products/rubyports.html|title=Ruby Port |quote=Ruby Port is young, full-bodied, blended in the style of individual port producers. It is aged for two or three years in large vats to keep oxidation to a minimum. ... Premium Rubys are of better quality and aged in wood for four to six years.|website=The Port Wine Store|access-date=1 February 2024}}</ref> Vino se običajno meša tako, da ustreza slogu blagovne znamke, pod katero se bo prodajalo. Pred stekleničenjem se vino bistri in hladno filtrira; praviloma se s staranjem ne izboljša, čeprav vrhunska vina ruby, kot so LBV (Late Bottled Vintage), zorijo v lesu od štiri do šest let.<ref name=ruby/> ==== Reserve ==== Reserve ruby ​​je vrhunski port tipa ruby, ki ga je odobrila ocenjevalna komisija inštituta IVDP (Câmara de Provadores). Leta 2002 je IVDP prepovedal uporabo izraza »vintage character« (značaj letnika), saj port reserve ruby ​​ni izviral iz enega samega letnika (običajno je šlo za mešanico več letnikov vina ruby) in ni imel značilnih lastnosti porta tipa vintage.<ref>{{cite web |url=http://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |title=Vintage Character |publisher=[[Berry Bros. & Rudd]] |access-date=28 October 2013 |archive-date=2020-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128060125/https://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |url-status=dead }}</ref> ==== Late Bottled Vintage (LBV) ==== Port tipa »late bottled vintage« (pogosto imenovan kar LBV) je bil prvotno vino, namenjeno polnjenju kot port tipa vintage, vendar je zaradi pomanjkanja povpraševanja ostalo v sodu dlje, kot je bilo načrtovano. Sčasoma sta se izoblikovala dva različna sloga tega vina; oba se starata v sodih in polnita v steklenice od štiri do šest let po letniku trgatve, vendar je eden od slogov pred polnjenjem bistren in filtriran, drugi pa ne.<ref name='Mayson 2015'>{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Vintage Port|url=http://www.decanter.com/learn/vintage-port-283115/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}</ref> Portugalske hiše porta pogosteje proizvajajo LBV brez filtriranja, medtem ko britanske hiše običajno proizvajajo filtrirane različice. Če na steklenici ni posebne navedbe, je LBV verjetno v določeni meri bistren in filtriran. Naključni nastanek porta LBV je privedel do tega, da si njegovo izumitev lasti več podjetij. Najzgodnejša znana omemba porta s tem imenom na trgovskem seznamu se nahaja v katalogu združenja The Wine Society iz leta 1964; v njem je navedeno vino Fonseca Quinta Milieu iz leta 1958, ki je bilo leta 1964 polnjeno v Združenem kraljestvu. Do letnika 1962 so LBV že proizvajali na Portugalskem in ga polnili pod to oznako. Namen porta LBV je ponuditi izkušnjo, podobno pitju porta tipa vintage, vendar brez potrebe po dolgotrajnem staranju v steklenici. To mu do določene mere tudi uspeva, saj dodatna leta oksidativnega staranja v sodu pospešijo zorenje vina. ==== Nefiltriran ==== Nefiltrirani porti LBV se večinoma polnijo z običajnimi plutovinastimi zamaški in jih je treba dekantirati; če se starajo v steklenici, četudi le kratek čas, se v njih nabere usedlina. Po dekantiranju jih je priporočljivo zaužiti v nekaj dneh. Novejše polnitve so označene z napisom »unfiltered« (nefiltriran), »bottle matured« (zorel v steklenici) ali obema. V skladu s predpisi iz leta 2002 morajo biti steklenice z oznako »bottle matured« pred prodajo vsaj tri leta starane v steklenici. Pred letom 2002 so ta slog pogosto tržili kot »tradicionalni« (traditional), kar pa danes ni več dovoljeno. Kakovost nefiltriranega vina LBV se običajno izboljša z dodatnim staranjem v steklenici.<ref name='Mayson 2015'/> Vrhunska vina LBV se lahko starajo skoraj tako dolgo kot portovci tipa »vintage«; pri slepem okušanju jih je pogosto težko ločiti od slednjih. ==== Filtrirano ==== Prednost filtriranega vina LBV je, da je pripravljeno za takojšnje pitje brez pretakanja (dekantiranja); običajno je polnjeno v steklenico z zamaškom, ki ga je mogoče preprosto ponovno zapreti. Vendar pa številni vinski strokovnjaki menijo, da ima ta priročnost svojo ceno, saj postopek filtracije vinu odvzame del njegovega značaja.<ref>{{cite web|url=http://dailynews.com/wineline/ci_3870050|publisher=L.A. Daily News|first=Larry |last=Lipson|title=To filter or not to filter? That is the question|date=26 May 2006|access-date=28 September 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060902101625/http://www.dailynews.com/wineline/ci_3870050|archive-date=2 September 2006}}</ref> Filtrirani portovci LBV so ob prihodu na trg običajno že pripravljeni za pitje in so praviloma lažjega telesa kot portovci tipa »vintage«. Tudi kakovost filtriranih vin LBV se lahko z leti izboljša, vendar le v omejeni meri. ==== Crusted port ==== Porto tipa »crusted« je običajno mešanica vin iz več letnikov.<ref>{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Know your Port|url=http://www.decanter.com/features/know-your-port-245665/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}</ref> Za razliko od porta tipa »vintage«, ki mora izvirati iz grozdja enega samega letnika, ta vrsta vinarju omogoča, da kar najbolje izkoristi različne značilnosti posameznih letnikov. Porto »crusted« se polni v steklenice nefiltriran in zamašen s klasičnim plutovinastim zamaškom. Tako kot porto »vintage« ga je treba pred pitjem pretočiti v karafo.<ref>{{cite web|title=Crusted Port| url=http://www.fonseca.pt/en/port/wood/ruby-port/crusted-port/|website=Fonseca Porto|publisher=Fonseca Port Wine|access-date=29 May 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Graham's Crusted Port|url=https://www.grahams-port.com/wines/bottle-aged-ports/crusted-port|publisher=Graham's Port|access-date=29 May 2018}}</ref> Večina proizvajalcev porta te vrste ne proizvaja redko; gre za občasne, omejene serije, ki po značaju ležijo nekje med porti tipa LBV in »vintage«, vendar brez omejitve, da morajo izvirati iz enega samega letnika. ==== Porto »vintage« ==== [[File:Delaforce 1985 Vintage Port - 2020-08-08 - Andy Mabbett - 02.png|thumb|upright=0.5|Porto »vintage« Delaforce, letnik 1985]] Porti »vintage« so vrhunski predstavniki kategorije Ruby, pridelani iz najboljšega grozdja. Pred polnjenjem v steklenice se lahko največ dve leti in pol starajo v sodih ali posodah iz nerjavnega jekla; zasnovani so tako, da se v steklenici starajo še nadaljnjih 10 do več kot 40 let, preden dosežejo starost, primerno za uživanje. Ker se v sodu starajo le kratek čas, ohranijo temno rubinasto barvo in arome svežega sadja. Izjemni primerki portov »vintage« lahko svojo kompleksnost razvijajo še desetletja po polnjenju. Nič nenavadnega ni, če so steklenice iz 19. stoletja še vedno v odličnem stanju za uživanje. Najstarejši znani porto »vintage«, ki je bil leta 2018 še vedno na voljo pri proizvajalcu, je Ferreira iz leta 1815.<ref>{{cite news|title=Sotheby's auctions 1815 'Waterloo Vintage' port for record sum|url=https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|access-date=15 May 2018|work=Algarve Daily News|date=8 May 2015}}</ref> Na degustaciji leta 1815 so ga opisali kot vino z »izrazito začimbno aromo – cimet, poper in ingver – ter pridihom eksotičnega lesa, joda in voska«.<ref>{{cite news|last1=Alexander|first1=Saffron|title=Rare bottle of port that dates from Battle of Waterloo to be auctioned|url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=15 May 2018|work=The Telegraph|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=1 May 2015}}{{cbignore}}</ref> Porto »vintage« je v celoti pridelan iz grozdja uradno razglašenega letnika. Čeprav gre za najbolj priznano vrsto porta, ta po obsegu proizvodnje in prihodkih predstavlja le približno dva odstotka celotne proizvodnje porta. V dolini Douro se ne razglasi vsako leto za letnik »vintage«. Odločitev o razglasitvi letnika pade v začetku drugega leta po trgatvi. O tem odloča vsaka posamezna hiša porta, ki jo pogosto imenujejo »shipper« (trgovec oziroma izvoznik). Velik del kompleksnega značaja staranega porta »vintage« izvira iz nenehnega počasnega razpadanja trdnih delcev grozdja v vsaki steklenici. Te trdne snovi so pri uživanju vina nezaželene, zato port z oznako letnika (vintage port) pred pretakanjem v karafo in serviranjem običajno potrebuje čas, da se usedlina posede. ==== Port z oznako letnika iz posameznega posestva (Single Quinta Vintage Port) ==== Porti tipa »single quinta« so vina, ki izvirajo z enega samega posestva; to jih loči od običajnih portov z oznako letnika, ki jih polnijo velike hiše in so lahko pridelani iz grozdja z več različnih posestev. Večina velikih hiš, ki pridelujejo port, polni tudi vino z oznako »single quinta«, vendar le v letih, ko ne razglasijo svojega običajnega porta z oznako letnika. V takšnih letih vino z njihovega najboljšega posestva kljub temu stekleničijo z oznako letnika, namesto da bi ga uporabili za pridelavo portov nižjih kakovostnih razredov.<ref name='Mayson 2015'/> ==== Rosé ==== Rosé port je novejša različica porta, ki sta jo leta 2008 prvič predstavili hiši Poças in Croft (slednja je del skupine Taylor Fladgate Partnership). Tehnično gledano gre za port tipa »ruby«, vendar je fermentiran podobno kot rosé vino – z omejenim stikom z grozdnimi kožicami, kar vinu daje značilno rožnato barvo. === Tawny === Portovci tipa tawny so vina, običajno pridelana iz rdečega grozdja, ki se starajo v lesenih sodih, kjer so izpostavljena počasni oksidaciji in izhlapevanju. Zaradi oksidacije dobijo zlato-rjavo barvo in razvijejo arome po oreščkih; mešajo se tako, da ustrezajo slogu posamezne hiše. Zaradi počasnega izhlapevanja imajo ti portovci bolj koncentriran in sirupast značaj, kar še posebej velja za starejše primerke, pri katerih je prišlo do največjega izhlapevanja. So sladki ali polsuhi in se običajno pijejo kot desertna vina, lahko pa se podajo tudi k glavni jedi.<ref name="fp">{{Cite book |last=Porter |first=Darwin |title=Frommer's Portugal |date=2000 |publisher=IDG Books Worldwide |others=Danforth Prince |isbn=0-02-863601-5 |edition=16th |location=Foster City, CA |oclc=43689483}}</ref>{{rp|492}} Če je portovec označen kot ''tawny'', vendar brez navedbe starosti, gre za osnovno mešanico vina, ki se je staralo v lesenih sodih – običajno od tri do sedem let. Portovec tipa »Reserve Tawny« (ki ga proizvajajo hiše, kot so Borges, Calem, Croft, Cruz, Graham, Kopke in druge) se stara približno sedem let.<ref>{{Cite web|url=https://www.decanter.com/wine/wine-regions/port/understanding-tawny-port-347710/|title=Understanding Tawny Port|last=Mayson|first=Richard|date=10 December 2016|website=Decanter|language=en-US|access-date=21 June 2019}}</ref> Nad to kategorijo so portovci tawny z navedbo starosti, ki predstavljajo mešanico več letnikov. Ciljni starostni profil (leta zorenja v lesu) je naveden na etiketi; običajno gre za 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let. Te portovce proizvaja večina hiš. V nekaterih državah, na primer v Kanadi<ref>{{cite web |last1=Bell |first1=Robert |title=They called it Port |url=http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |website=Wines of Canada |access-date=29 December 2019 |archive-date=2019-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229015931/http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |url-status=dead }}</ref> in Avstraliji,<ref>{{cite web |title=Labelling law change: Australian 'sherry' and 'port' forbidden|url=https://www.ausfoodnews.com.au/2011/11/30/labelling-law-change-australian-%E2%80%98sherry%E2%80%99-and-%E2%80%98port%E2%80%99-forbidden.html |website=Australian Food News | access-date=16 August 2021}}</ref> se izraz »tawny« lahko uporablja tudi za opis katerega koli vina v slogu portovca, ki ni bilo pridelano na Portugalskem, v skladu z dogovorom z EU. ==== Colheita ==== Portovec tipa Colheita je portovec tawny iz enega samega letnika,<ref>{{cite web|title=What's the difference between Vintage Port, Late-Bottled Vintage, and Colheita?|url=http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|website=Wine Spectator|access-date=15 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174352/http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|archive-date=16 May 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=T.|first1=Stewart|title=What is Colheita Port?|url=https://www.fortheloveofport.com/faq-items/colheita-port/|website=For the Love of Port|access-date=15 May 2018}}</ref> ki se stara vsaj sedem let; na steklenici je namesto kategorije starosti (10, 20 let itd.) navedeno leto trgatve. Portovca Colheita ne smemo zamenjati s portovcem tipa »Vintage«: portovec vintage po trgatvi v sodu preživi le približno 18 mesecev in nato zori v steklenici, medtem ko lahko Colheita pred stekleničenjem in prodajo v lesenih sodih zori 20 ali več let. === Garrafeira === Garrafeira je nenavaden in redek slog vina z navedbo letnika, ki združuje oksidativno zorenje v lesenih sodih z nadaljnjim reduktivnim zorenjem v velikih steklenih posodah (t. i. ''demijohnih''). Predpisi organa IVDP zahtevajo, da vina pred stekleničenjem določen čas – običajno od tri do šest let – zorijo v lesu, čemur sledi še vsaj osem let zorenja v steklu. V praksi je čas zorenja v steklu pogosto precej daljši. Ta slog je tesno povezan s podjetjem Niepoort, čeprav obstajajo tudi drugi proizvajalci. Njihove temno zelene steklene posode, znane kot *bon-boni*, imajo prostornino približno 11 litrov. Nekateri poznavalci pravijo, da ima Garrafeira rahel priokus po slanini; vzrok za to je lahko izločanje določenih olj med drugo fazo zorenja, zaradi česar se na površini vina v steklenici ustvari tanek film. Zmedo lahko povzroči dejstvo, da se oznaka Garrafeira včasih pojavi tudi na etiketah zelo starih vin tipa ''tawny'', pri katerih gre za vina izjemne starosti. === Beli porto === Beli porto se prideluje iz belih sort grozdja, kot so Malvasia Fina, Donzelinho, Gouveio, Codega in Rabigato. Mladi beli portovci so pogosto označeni glede na stopnjo sladkosti: suhi, sladki in ''lagrima'' (slednji je izjemno sladek). Leta 1934 je hiša Taylor predstavila ''Chip Dry'', nov slog belega aperitivnega porta. Pridelujejo ga iz tradicionalnih belih sort grozdja, pri čemer se v poznejši fazi fermentacije – potem ko se je večji del sladkorja že pretvoril v alkohol – doda vinski destilat (''brandy''), kar vinu podeli značilno suhost. Proizvajajo tudi bele portovce tipa ''colheita''. == Letniki == [[File:Quinta do Noval Vintage Port 1963.jpg|thumb|125px|Steklenica portovca tipa ''vintage'' (letniškega portovca) Quinta do Noval iz leta 1963]] Izraz ''vintage'' (letnik) ima v kontekstu portovca poseben pomen. Čeprav beseda ''vintage'' preprosto označuje leto pridelave vina, večina proizvajalcev letniškega portovca (t. i. ''vintage port'') polni steklenice z oznako letnika le v najboljših letih – le nekajkrat na desetletje. To je v nasprotju s t. i. drugimi vini (''second wines''), pri katerih proizvajalci (predvsem iz Bordeauxa) skoraj vsako leto na trg pošljejo vrhunsko vino z oznako letnika, v nekaterih letih pa tudi vina nižje kakovosti. Če se hiša portovca odloči, da je vino dovolj kakovostno za oznako ''vintage'', pošlje vzorce v odobritev organu IVDP in uradno razglasi letnik. V zelo dobrih letih svoje letnike razglasi skoraj vsa ponudba hiš portovca. V vmesnih letih proizvajalci mešanih letniških portovcev ne razglasijo svojega paradnega konja, pogosto pa razglasijo letnik posameznega posestva (''quinta''), na primer Dow's Quinta do Bomfim in Taylor's Quinta de Vargellas iz leta 1996. Nekatere hiše razglasijo letnik v vseh letih razen v najslabših: Quinta do Vesuvio je razglasila letnik vsako leto, z izjemo let 1993, 2002 in 2014. Izboljšane tehnologije pridelave vina in boljše vremenske napovedi v času trgatve so povečale število let, v katerih je mogoče razglasiti letnik. Čeprav so bila leta, ko sta bila razglašena le eno ali dve vini, je minilo že več kot trideset let, odkar ni bilo razglašenega prav nobenega letnika. Večina proizvajalcev je leti 2017 in 2016 razglasila za letnika (''vintage''),<ref>{{Cite web|url=https://www.thedrinksbusiness.com/2018/05/2016-port-classic-but-tiny/|title=2016 Port: 'Classic' But Tiny|last=Millar|first=Rupert|date=23 May 2018|website=The Drinks Business|access-date=29 May 2018}}</ref> prav tako leto 2011.<ref name=ws/> The quality of the grape harvest was attributed to ideal rainfall and temperature.<ref name="winedetective">{{cite web |url=http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |title=Tried & tasted: Sandeman, Ferreira & Offley 2011 Vintage Ports |author=Ahmed |website=thewinedetective.co.uk/ |date=29 April 2013 |access-date=27 November 2015 |first=Sarah |archive-date=2018-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180425183811/http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |url-status=dead }}</ref> Kakovost grozdja je bila pripisana idealni količini padavin in temperaturam.[30] Druga nedavna leta, za katera je bila razglasitev letnika široko razširjena, so bila 2007, 2003, 2000, 1997 in 1994.<ref name=ws>{{cite news |last=Antunes |first=Luis |date=24 April 2013 |title= Major Port Houses Declare 2011 Vintage|url=http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/48345 |newspaper=Wine Spectator |access-date=27 November 2015 }}</ref> == Shranjevanje in postrežba == Portovec je treba, tako kot druga vina, hraniti v hladnem (vendar ne mrzlem) in temnem prostoru (saj svetloba lahko škoduje vinu) pri enakomerni temperaturi (na primer v kleti). Steklenico hranimo ležeče, če ima plutovinast zamašek ali pokonci, če ima drug tip zamaška.<ref name="PortwineA">{{cite web |url=http://www.portwine.com/storing.htm |website=Portwine.com |title=Storing |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217170738/http://portwine.com/storing.htm |archive-date=17 February 2009 |access-date=27 December 2007}}</ref> Z izjemo belega portovca, ki se lahko postreže ohlajen, se portovec običajno postreže pri temperaturi med 15 in 20 °C. Portovec tipa ''tawny'' se lahko postreže tudi nekoliko hladnejši.<ref name="PortwineB">{{cite web |url=http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |website=Portwine.com |title=Enjoying |archive-url=https://web.archive.org/web/20071212033015/http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |archive-date=12 December 2007 |access-date=27 December 2007}}</ref> Pri nefiltriranih portovcih (kot so ''vintage'', ''crusted'' in nekateri ''LBV'' portovci) se v steklenici tvori usedlina (ali skorja), zato jih je treba pretočiti v karafo (dekantirati). Ta postopek vinu omogoči tudi, da zadiha (se pomeša s kisikom).<ref name="ukwinesOL-Decant">{{cite web |url=http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |website=UKwinesOnline |title=Decanting port Info |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010010841/http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |archive-date=10 October 2016 |access-date=3 July 2008}}</ref> Tradicionalni način odpiranja portovca tipa ''vintage'' je z uporabo posebnih klešč za portovec. Klešče segrejemo nad plamenom in jih namestimo na vrat steklenice. Vrat nato ohladimo s hladno vodo, kar povzroči čist prelom stekla. S tem se izognemo uporabi odpirača za vino na starem zamašku, ki bi sicer lahko razpadel in se zdrobil v vino. Odprt portovec je praviloma obstojnejši od vin, ki niso obogatena z alkoholom, vendar ga je vseeno najbolje porabiti v krajšem času. Portovci tipa ''tawny'' so po odprtju lahko obstojni več mesecev; ker so dlje časa zoreli v sodih, so bili že izpostavljeni znatni oksidaciji. Stare portovce tipa ''vintage'' je najbolje popiti v nekaj dneh po odprtju, medtem ko lahko mlajše portovce tipa ''ruby'' (vključno z ''vintage'' in ''LBV'' portovci) hranimo odprte več tednov ali celo mesecev, če so zelo mladi.<ref name="Wine Lovers">{{Cite web|title=Words About Port: A quick overview|url=http://www.wineloverspage.com/wlp_archive/port/jbl030197.shtml|access-date=11 January 2023|website=Wine Lovers' Page}}</ref><ref name=voss>{{cite news |last1=Voss |first1=Rogeer |title=5 Misconceptions of Vintage Port |work=Wine Enthusiast Magazine |date=26 October 2012}}</ref> V Združenem kraljestvu tradicija narekuje, da se portovec na uradni večerji podaja v smeri urinega kazalca oziroma v levo (angleška beseda za levo, ''port'', se ujema z imenom vina) in da se steklenica ali karafa med kroženjem ne sme dotakniti mize,<ref name="Telegraph – To The Left">{{cite news |title=Pass the Port: Why do you pass to the left |url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |date=26 September 2009 |newspaper=The Telegraph |access-date=27 September 2010 }}{{cbignore}}</ref> čeprav nekatere kulture to tradicijo zavračajo.<ref name="Serving Vintage Port">{{Cite web |title=How to Serve Vintage Port |url=http://www.vintageport.biz/how_to_serve_vintage_port.html|access-date=11 January 2023|website=vintageport.biz}}</ref> Če gost ne poda naprej vina port, ga lahko drugi za mizo vprašajo: »Ali poznate škofa iz Norwicha?«<ref name="The Bishop of Norwich">{{Cite web |url=http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ |url-status=dead |title=The Bishop of Norwich |access-date=7 August 2014 |website=Taylor Fladgate |archive-date=5 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140705175047/http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ }}</ref> – to vprašanje tiste, ki poznajo zgodbo, opomni, naj podajo vino, tistim, ki je še niso slišali, pa ponudi priložnost, da jo izvedo. == ''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'' == Inštitut za vina Douro in Porto (''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'') je uradni organ v okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in ključna ustanova za promocijo panoge ter širjenje znanja o pridelavi portovca. Pred tem je deloval pod imenom Instituto do Vinho do Porto.<ref name="IVDP Presentation">{{cite web |url=http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=61&codSeccao=1&idioma=1 |title=The Port and Douro Wines Institute |access-date=25 September 2010}}</ref> == Hiše portovca == Proizvajalce portovca pogosto imenujejo »trgovci« ({{langx|en|shippers}}). V zgodnjem obdobju trgovine s portovcem so bile številne najvplivnejše trgovske družine britanske (angleške in škotske) ter irske; to zgodovino še danes odražajo imena številnih najbolj znanih znamk portovca, kot so Dow’s, Graham's, Sandeman, Churchill's, Cockburn's in Taylor’s. Z leti so v panogi pomembno vlogo prevzeli tudi portugalski trgovci ter tisti v nizozemski in nemški lasti. Mesto [[Porto]], ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine, je dom številnih znanih hiš portovca; te so v bližini reke Douro, kar olajša transport vina. Nekatere od teh hiš so zasebne, druge pa so odprte za javnost in ponujajo vodene oglede.<ref>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/travel/article/portugal-douro/index.html|title=The world's most stunning wine region?|first=Paul |last=Ames|date=2 August 2016|publisher=CNN|language=en|access-date=12 February 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|title=Caves do Vinho do Porto – AEVP|website=Oporto Guide|access-date=12 February 2019}}</ref> == Kot zgodovinsko zdravilo == V preteklosti se je portovec uporabljal kot zdravilno sredstvo. Britanski premier William Pitt mlajši je kot deček prejemal portovec za zdravljenje protina. Pri 14 letih (leta 1773) je začel piti po eno steklenico na dan, kot navaja J. Ehrman v delu ''The Younger Pitt'' (1969).<ref name= J.Ehrman>{{Cite book |last=Ehrman |first=John |title=The Younger Pitt |date=2004 |publisher=Constable |isbn=978-1-84529-142-6 |location=London |oclc=1181745660}}</ref> Znano je sicer, da prekomerno uživanje alkohola poslabša simptome protina. Pogost motiv v romanih Anthonyja Trollopea je naklonjenost uglednih starejših gospa do portovca, kar opravičujejo s trditvijo, da gre za »zdravilo«. == Kemija == Staran portovec vsebuje skupino modrikastih fenolnih pigmentov, imenovanih ''portosini'' (vinilpiranoantocianini),<ref>{{Cite journal| pmc=1082895| pmid=15577193| year=2004| last1=Mateus| first1=N| last2=Oliveira| first2=J| last3=Haettich-Motta|first3=M|last4=De Freitas|first4=V|title=New Family of Bluish Pyranoanthocyanins|volume=2004|issue=5|pages=299–305|doi=10.1155/S1110724304404033|journal=Journal of Biomedicine & Biotechnology|doi-access=free}}</ref> ter oksovitisin A – vrsto piranoantocianina s komponento 2-pirona.<ref>{{cite journal | last1 = He | first1 = Jingren | last2 = Oliveira | first2 = Joana | last3 = Silva | first3 = Artur M. S. | last4 = Mateus | first4 = Nuno | last5 = De Freitas | first5 = Victor | year = 2010 | title = Oxovitisins: A New Class of Neutral Pyranone-anthocyanin Derivatives in Red Wines | journal = J. Agric. Food Chem. | volume = 58 | issue = 15| pages = 8814–8819 | doi = 10.1021/jf101408q | pmid=20608752 | bibcode = 2010JAFC...58.8814H }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Port wine}} * [https://www.ivdp.pt/ Instituto dos Vinhos do Douro e Porto] Port and Douro Wines Institute official site, Portuguese Ministry of Agriculture {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Desertno vino]] [[Kategorija:Portugalske znamke]] imq4fnp5edkdrmi9gzseq9acn9q1o1m 10 528888 6752368 5866112 2026-09-18T08:41:36Z Sporti 5955 pp 6752368 wikitext text/x-wiki <onlyinclude>{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{offpage|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P856}}| * {{Uradno spletno mesto|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{imdb|}}}|{{{imdb}}}|{{{{{|safesubst:}}}#invoke:Niz|sub|s={{{{{|safesubst:}}}#property:P856}}}}}}|Uradno spletno mesto}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{imdb|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P345}}| * {{IMDb title|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{imdb|}}}|{{{imdb}}}|{{{{{|safesubst:}}}#invoke:Niz|sub|s={{{{{|safesubst:}}}#property:P345}}|i=3}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{allmovie|}}}{{{allrovi|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P1562}}| * {{AllMovie title|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{allmovie|{{{allrovi|}}}}}}|{{{allmovie|{{{allrovi}}}}}}|{{{{{|safesubst:}}}#invoke:Niz|sub|s={{{{{|safesubst:}}}#property:P1562}}}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{mojo|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P1237}}| * {{Mojo title|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{mojo|}}}|{{{mojo}}}|{{{{{|safesubst:}}}#property:P1237}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{metacritic|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P1712}}| * {{Metacritic film|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{metacritic|}}}|{{{metacritic}}}|{{{{{|safesubst:}}}#invoke:Niz|sub|s={{{{{|safesubst:}}}#property:P1712}}|i=7}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{rotten|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P1258}}| * {{Rotten Tomatoes|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{rotten|}}}|{{{rotten}}}|{{{{{|safesubst:}}}#invoke:Niz|sub|s={{{{{|safesubst:}}}#property:P1258}}|i=3}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{bfi|}}}| * {{BFI|{{{bfi|}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{screen|}}}| * {{Screenonline title|{{{screen}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{brit|}}}| * {{Britmovie title|{{{brit}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{sony|}}}| * [http://www.sonyclassics.com/{{{sony}}} ''{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}''] at [[Sony Pictures Classics]] }}{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{turner|}}}{{{{{|safesubst:}}}#property:P2631}}| * {{TCMDb title|{{{{{|safesubst:}}}#if:{{{turner|}}}|{{{turner}}}|{{{{{|safesubst:}}}#property:P2631}}}}|{{{name|{{{{{|safesubst:}}}PAGENAMEBASE}}}}}}} }}</onlyinclude><noinclude>{{Documentation}}</noinclude> 22tf43xq7br5iswv4ihpidx8l1pgvk5 0 529786 6752166 6120023 2026-09-17T16:53:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Revija|title=November|issn=2670-7977|cobiss=303071744|language=slovenščina|founded=2019|publisher=Društvo humanistov Goriške|frequency=občasno|editor_title=Tehnični urednik|editor=Aleš Čeh|editor_title2=Glavne urednice|editor2=[[Anja Mugerli]]<br>[[Tamara Babić Nikiforov]]<br>Katarina Gomboc Čeh|editor_title3=Grafična oblikovalka|editor3=Nina Čavž}} '''''November''''' je [[Slovenija|slovenska]] literarna revija, ki jo izdaja [[Nova Gorica|novogoriško]] Društvo humanistov Goriške od leta [[2019]]. Namenjena je objavam literatov z območja obeh Goric, [[Tolmin|Tolmina]], [[Trst|Trsta]], [[Koper|Kopra]], [[Sežana|Sežane]] in [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nova literarna revija November|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nova-literarna-revija-november|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=19. december 2019|archive-date=2023-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230107181427/https://veza.sigledal.org/prispevki/nova-literarna-revija-november|url-status=dead}}</ref> Do leta 2023 je izšlo 6 številk. Prvih pet je izšlo v revijalni obliki, šesta pa v časopisni.<ref>{{Navedi splet|title=Literarni časopis November vabi na predstavitev nove številke in literarno čajanko|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=19174|website=primorskival.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=16. april 2023}}</ref> Med preteklimi uredniki sta bila Nejc Rožman Ivančič<ref name=":0" /> in Miha Kosovel.<ref>{{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/koronavirus-podkast/173251136/174702511|title=Miha Kosovel: Slovenci postajamo pleme|date=25. junij 2020|accessdate=5. november 2023|website=VAL 202|last=Andrinek|first=Gašper}}</ref> == Teme == * 3. številka (2021): Odnosi v času [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/revija.november/posts/pfbid0CrBSdVJGV61f6KJEu136GcLtPP3op7RQx6kuAH2Y9EAdjSh6jXj18iA6CKPu7Wpfl|title=11. februar 2021|date=11. februar 2021|accessdate=5. november 2023|website=facebook.com|last=November}}</ref> * 6. številka (2023): Literatura in moškost<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/revija.november/posts/pfbid02vRsDdnDCEmk3zXPewz3fJM3wVDQYUquSUmzLF9tNgixAz1xDSQS5PZKPHkAuZuNpl|title=13. avgust 2023|date=13. avgust 2023|accessdate=5. november 2023|website=facebook.com|last=November}}</ref> * 7. številka: Literatura in sram<ref>{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/literatura-in-sram|title=Literatura in sram|date=14. avgust 2023|accessdate=5. november 2023|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105141035/https://veza.sigledal.org/prispevki/literatura-in-sram|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih revij]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]] nl3kd4nrbv6c00pcnukhrpr4j8znh2r 0 539023 6752148 6671459 2026-09-17T16:07:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752148 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = Niowt | image = | landscape = no | origin = [[Ljubljana]], Slovenija | genre = [[eksperimentalni rock]], [[indie rock]], [[alternativni rock]] | years_active = 1992–danes | label = Chrom Records | website = {{URL|www.facebook.com/niowt/}} | current_members = * Mojca Krevel * Peter Šenk }} [[Slika:Vv 2022-03 c Niowt-135.jpg|sličica|Niowt 2022]] '''Niowt''' je alternativna rockovska skupina iz Ljubljane, Slovenija, ki jo sestavljata ustanovna člana Mojca Krevel (vokal, kitara) in Peter Šenk (sintetizatorji in klaviature). Duet sodeluje s slovenskim multi-instrumentalistom in producentom Petrom Penkom ([[Coptic Rain]], April Nine). == Zgodovina == Zgodovina skupine sega v l. 1992, ko sta bila Mojca Krevel in Peter Šenk prvikrat profesionalno sodelovala pri pripravah na študijski režijski projekt Sebastiana Horvata. Oblikovala sta skupino in l. 1994 so si za javne nastope izbrali ime Niowt, kar naj bi bila domnevna izgovorjava staroegipčanskega [[Hieroglif|hieroglifa]] za »mesto« (različica pogostejše oblike angleškega zapisa »niwt«<ref>{{Navedi splet|url=https://artefactsofwriting.com/2021/04/19/niwt-the-hieroglyph-for-city/|title=Niwt, v: Artefacts of Writing; A site about language, writing, translation and thinking interculturally|accessdate=20. 4. 2023}}</ref>). Naslednje dve leti je skupna Niowt intenzivno nastopala po Sloveniji, po radiu pa so se vrteli prvi<ref name=":0" /> studijski posnetki v produkciji [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janeza Križaja]]. Po nastopu na festivalu [[Novi rock]]<ref>{{Navedi revijo|last=Veler|first=Alenka|date=17. 9. 1996|title=Tokrat v dveh večerih: Novi rock '96 v KUD-u in Križankah|magazine=Dnevnik|page=22}}</ref> l. 1996 jih skupino k sodelovanju povabil producent Peter Penko. V naslednjem letu so Niowt z njim posneli prvo ploščo, ''Niowt,'' in jo l. 1997 izdali pri nemški založbi Chrom Records<ref>{{Navedi splet|url=https://www.chrom.de/en/niowt/|title=Niowt na strani Chrom Records}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Poštrak|first=Milko|date=15. 2. 1998|title=Zvoki mesta: Skupina Niowt izdala svoj prvi album pri Chrom Records|magazine=Nedeljski dnevnik|page=31}}</ref>. S prvim albumom se je skupina uveljavila na nemški alternativni sceni,<ref>{{Navedi revijo|last=Sprissler|first=Martin|date=December 1997|title=Niowt: Musik aus dem naechten Jahrtausend|magazine=Gothic, no. 27|pages=67-68}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Asmodo|first=Joe|date=December 1997|title=Niowt|magazine=Zillo MusikMagazin|pages=30-31}}</ref> in izvedli so tudi prvo nemško turnejo.<ref>{{Navedi revijo|date=1997|title=Niowt v Nemčiji|magazine=Antena|location=Ljubljana|volume=XXXIII|issue=36|page=31}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Wohlfield|first=Carsten|date=December 1997|title=Zillo Weihnachtsfestivals 1997|magazine=Zillo MusikMagazin|pages=38-39}}</ref> Odlične recenzije prvenca so prihajale z različnih koncev Evrope.<ref>{{Navedi revijo|last=Sprissler|first=Martin|date=November 1997|title=Niowt: 12 Tracks, die eine Zukunftsstadt beschrieben|magazine=Gothic, no. 26}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=N.|first=F.|date=1998|title=NIOWT - "Niowt" (CD)|magazine=Black|page=62}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=16. 3. 1996|title=Niowt - demoni meseca|magazine=Dr. Music, št. 7|page=34}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Picicci|first=Annibale|date=15. 1. 1998|title=Niowt: Niowt|magazine=030 (#2. 1)|page=10}}</ref> Album in posamezne skladbe so več tednov vztrajali na vrhu alternativnih in klubskih lestvic po Evropi, remiksi skladb pa so bili uvrščeni na več kompilacij. Naslednji dve leti so Niowt koncertrirali po Evropi, manj pa so bili prisotni v Sloveniji. L. 1999 so s Petrom Penkom začeli pripravljati drugi album, ki je l. 2001 izšel pri založbi Chrom Records pod naslovom ''Loverboy''. Vmes so gostovali na več evropskih poletnih festivalih, l. 2000 pa so bili v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] gostje finskih [[His_Infernal_Majesty|HIM]]. Drugi album je bil ponovno deležen izjemno pozitivnega kritiškega odziva, tokrat tudi v Sloveniji.<ref>{{Navedi revijo|last=Pohar|first=Nejc|date=12. 9. 2002|title=Rekviem za električne sanje|magazine=Polet|page=55}}</ref> ''Loverboy'' in izdani singli z albuma so se uvrščali na domače in evropske lestvice alternativne glasbe, remiksi skladb pa so izšli na več kompilacijah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/99402-Various-VenusaXX-An-Electronica-Collection-Of-Femina-Vox-Part-II|title=Discogs: Various – Venusa.XX - An Electronica Collection Of Femina Vox Part II|date=December 6, 2002|accessdate=21. 4. 2023|website=Portal Discogs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gothicmusicarchive.com/gothic-compilation.html|title=Gothic and Industrial Music Archive - Gothic Compilation|date=1997|accessdate=21. 4. 2023|website=The Gothic Compilation Part VI}}</ref> Sledila je daljša koncertna turneja, v okviru katere so Niowt leta 2002 nastopili na največjem evropskem darkerskem festivalu Wave Gothic Treffen v Leipzigu, slovenski del turneje pa je zaključil koncert v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].<ref>{{Navedi revijo|last=Tušek|first=Boštjan|date=27. 4. 2002|title=Niowt: Dark rock za sladokusce|magazine=Vikend (priloga Dela)|page=10}}</ref> L. 2003 so Niowt začeli pripravljati material za tretji album, hkrati pa so razširili svoje področje: za predstavo ''Play It Again, Caligula'' v režiji [[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] ([[Slovensko mladinsko gledališče]]) pripravili cca. 80 minut avtorske glasbe, za katero so na Drugem slovenskega festivalu komornega gledališča ([[Ptuj]]) prejeli nagrado za izvirno glasbo in zvočno opremo.<ref>{{Navedi splet|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1724|title=SiGledal.si: Play it again, Caligula (uprizoritev igre A. Camusa, Slovensko mladinsko gledališče)|date=2. 4. 2003|accessdate=20. 4. 2023|website=Portal SiGledal|archive-date=2023-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230420172752/https://repertoar.sigledal.org/predstava/1724|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Pezdir|first=Slavko|date=9. 6. 2003|title=Satir že drugič v Dramo|magazine=Delo}}</ref> L. 2004 sta se ustanovna člana Peter Šenk in Mojca Krevel odločila posvetiti akademskemu delu. Projekt Niowt je bil ustavljen za nedoločen čas. V letih, ki so sledila, je Mojca sodelovala z različnimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci in ustvarjalkami ([[Ksenija Jus|Ksenijo Jus]], [[Grimmski]], [[Warego Valles]], [[Werefox]]),<ref>{{Navedi splet|url=https://novamuska.org/?p=159|title=KONCERT: Ksenija Jus – Ljubljana, Španski borci, 18. 5. 2010|date=2. 6. 2010|accessdate=25. 4. 2023|website=Muska|publisher=Muska|last=Velikonja|first=Varja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-ksenija-jus-blaz-grm-enciklopedija-cloveka-in-soljudi.html|title=Album tedna: Ksenija Jus & Blaž Grm, Enciklopedija človeka in soljudi|date=4. 9. 2015|accessdate=25. 4. 2023|website=Delo|publisher=Delo|last=Matoz|first=Zdenko}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042730010|title=Kritika: Intimna pesem strojev|date=15. 6. 2016|accessdate=25. 4. 2016|website=Dnevnik|publisher=Dnevnik|last=Vene|first=Simon}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> l. 2020 pa sta se s Petrom odločila, da v sodelovanju s Petrom Penkom spet obudita Niowt, in začeli so s snemanjem materiala za [[EP]]. Spomladi 2022 sta Niowt po dvajsetletnem premoru izdala »Lamenting Venus«, prvo skladbo z albuma v nastajanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yDWvfdit_uI|title=Lamenting Venus|date=4. 5. 2022|accessdate=25. 4. 2023|website=Youtube|publisher=Niowt Original}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/niowt-20-brezupno-je-upati-da-bomo-nehali-upati.html|title=24ur.com: Niowt 2.0: Brezupno je upati, da bomo nehali upati|date=31. 5. 2022|accessdate=21. 4. 2023|website=24ur.com|last=Tušek|first=Boštjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://altr.si/video-kultna-domaca-alter-zasedba-z-novim-singlom-po-dvajsetletnem-premoru/|title=ALTR: VIDEO: Kultna alter zasedba z novim singlom po dvajsetletnem premoru|date=11. 5. 2022|accessdate=21. 4. 2023|website=ALTR|archive-date=2023-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230421144158/https://altr.si/video-kultna-domaca-alter-zasedba-z-novim-singlom-po-dvajsetletnem-premoru/|url-status=dead}}</ref> Sledila je skladba "Bedtime Stories" leta 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Niowt: nova pravljica s preteklo, nikakor pa ne zaprašeno izkušnjo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/niowt-nova-pravljica-s-preteklo-nikakor-pa-ne-zapraseno-izkusnjo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 30. novembra 2024 je Niowt z gostom kitaristom Goranom Koražijo prvič po novem začetku sodelovanja javno nastopil s starimi in novimi skladbami na otvoritvi dogodka pred Rotovžem ob deseti obletnica delovanja Pritljičja v Stari Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Pritličje praznuje 10 let {{!}} veliki koncert|url=https://www.pritlicje.si/events/event/pritlicje-praznuje-10-let-veliki-koncert/|website=www.pritlicje.si|accessdate=2025-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pritličje praznuje 10 let|url=https://www.mladina.si/236950/pritlicje-praznuje-10-let/|website=Mladina.si|accessdate=2025-01-27}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Niowt'' (1997) * ''Loverboy'' (2001) == Člani == * Mojca Krevel * Peter Šenk == Nekdanji člani == * Bojan Brajkovič * Luka Jamnik * Jernej Jurc * Tibor Mihelič * Robert Oven * Luka Šalehar * Matej Puklavec * Boštjan Vajs == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Alternativni rock]] [[Kategorija:Indie rock]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] ke3u7ds0zcya97ydwiurg9jjaxmfyxe 4 547557 6752410 6738556 2026-09-18T10:33:22Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6752410 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|projekt=10000 nujnih|tema=splošno|koordinator=Yerpo|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:10000|portal=}} [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|right|100px|10k]] '''WikiProjekt »10000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjenega nabora člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], spremljevalni projekt [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu »1000 nujnih«]]. Podobno kot pri osnovnem gre tu za izbor 10.000 tem, ki so po konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] slovenska Wikipedija pretežno stagnira, kar približno četrtina člankov nam manjka. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 16.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]], vendar zaradi ogromnega števila člankov tega ne spremljamo natančno. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite ali dopolnite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} # — [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # — [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) # — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) == Podporno gradivo == '''Pomembno:''' seznam 10.000 člankov na Meti je poln, ni pa zaprt in je manj spoliran kot [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|1000 nujnih]], saj se z njim ukvarja manj ljudi. Tako vsebuje nekatere članke o temah, ki bi jih težko opredelili za splošno pomembne. Če menite, da lahko kak članek zamenjate s pomembnejšim, kar pogumno. Seznam je razdeljen po tematikah. Povezava PagePile odpre seznam člankov, ki ga je možno dalje obdelovati v različnih zunanjih orodjih. Uporaben zgled je PetScan, ki lahko recimo izpiše članke s seznama brez slovenskega interwikija (torej take, ki v slovenski Wikipediji še ne obstajajo). {| class="wikitable" |- ! področje !! PagePile !! Manjkajoči članki |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/People|biografije]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68384 68384] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68384&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Anthropology, psychology and everyday life|antropologija, psihologija in vsakdanje teme]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68385 68385] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68385&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Philosophy and religion|filozofija in religija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68386 68386] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68386&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Society and social sciences|družba in družboslovje]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68387 68387] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68387&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Mathematics|matematika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68388 68388] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68388&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Physical_sciences|fizika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68390 68390] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68390&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Biology and health sciences|biologija in zdravstvene vede]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68391 68391] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68391&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Technology|tehnika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68392 68392] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68392&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Arts|umetnost, zabava in jeziki]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68393 68393] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68393&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Geography|geografija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68394 68394] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68394&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/History|zgodovina]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68395 68395] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68395&sitelinks_no=slwiki PetScan] |} Op.: seznami PagePile niso nujno ažurni. '''[https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68383 68383]''' je PagePile celotnega seznama, '''[https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68383&sitelinks_no=slwiki tukaj]''' pa poizvedba v orodju PetScan, ki vrne manjkajoče članke (samo klikni gumb »Do it!« na dnu). '''[https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=68383&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Ta poizvedba]''' vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti. Poizvedbe, posebej tiste na celem seznamu, so kar računsko zahtevne in se izvajajo nekaj deset sekund, zato velja potrpežljivost. === Tekmovalni del === <div style="float:right; width:260px; border:1px solid #aaa; font-size:88%; background-color:#F9F9F9; margin-left:10px"> {| !colspan="2"|Napredek <small>(avgust 2026)</small> |- |Celokupen rezultat |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: 53px; align:left;">&nbsp;</div></div> 53 % |- |Začeti članki |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:((10000-2229)/10000)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:((10000-2229)/10000)*100 round 0}} % |} </div> Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 16.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (manj kot 8000 znakov), »navadne članke« (8000 do 16.000 znakov) in »dolge članke« (16.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Šteje se število znakov izvornega besedila, ne velikost članka v bajtih. Velikost za slovenščino se na koncu pomnoži s faktorjem 1,026 da je primerljiva z angleščino, ki potrebuje več znakov za izraziti isto vsebino. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 maksimum. Kriteriji so malo drugačni kot na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]], ker to lestvico vzdržuje nekdo drug in uporablja svoje. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno, običajno 16. v mesecu. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Slovenska Wikipedija na lestvici po pokritosti razširjenega vzorca člankov !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat !Uvrstitev |- |September 2026 || 15.155 || 6.634 || 2.229 || 4.248 || 1.543 || 1.980 || 52,61 || 37. |- |Avgust 2026 || 15.068 || 6.611 || 2.231 || 4.258 || 1.540 || 1.971 || 52,55 || 37. |- |Julij 2026 || 14.940 || 6.563 || 2.253 || 4.264 || 1.534 || 1.949 || 52,31 || 37. |- |Junij 2026 || 14.865 || 6.536 || 2.253 || 4.270 || 1.539 || 1.938 || 52,27 || 37. |- |Maj 2026 || 14.799 || 6.506 || 2.259 || 4.281 || 1.534 || 1.926 || 52,17 || 37. |- |April 2026 || 14.725 || 6.482 || 2.265 || 4.294 || 1.525 || 1.916 || 52,07 || 38. |- |Marec 2026 || 14.642 || 6.457 || 2.278 || 4.294 || 1.528 || 1.900 || 51,93 || 38. |- |Februar 2026 || 14.558 || 6.409 || 2.288 || 4.305 || 1.523 || 1.884 || 51,79 || 38. |- |Januar 2026 || 14.500 || 6.371 || 2.291 || 4.316 || 1.523 || 1.870 || 51,70 || 39. |- |December 2025 || 14.311 || 6.220 || 2.298 || 4.345 || 1.522 || 1.835 || 51,49 || 40. |- |November 2025 || 14.226 || 6.174 || 2.302 || 4.360 || 1.519 || 1.819 || 51,38 || 40. |- |Oktober 2025 || 14.167 || 6.126 || 2.307 || 4.365 || 1.518 || 1.810 || 51,31 || 40. |- |September 2025 || 14.094 || 6.089 || 2.315 || 4.375 || 1.513 || 1.797 || 51,19 || 40. |- |Avgust 2025 || 14.018 || 6.035 || 2.329 || 4.386 || 1.502 || 1.783 || 51,02 || 40. |- |Julij 2025 || 13.960 || 5.961 || 2.341 || 4.395 || 1.495 || 1.769 || 50,88 || 40. |- |Junij 2025 || 13.913 || 5.909 || 2.350 || 4.402 || 1.485 || 1.763 || 50,78 || 40. |- |Maj 2025 || 13.824 || 5.862 || 2.364 || 4.408 || 1.483 || 1.745 || 50,61 || 40. |- |April 2025 || 13.665 || 5.826 || 2.379 || 4.420 || 1.484 || 1.717 || 50,40 || 40. |- |Marec 2025 || 13.511 || 5.811 || 2.384 || 4.427 || 1.484 || 1.705 || 50,31 || 40. |- |Februar 2025 || 13.427 || 5.787 || 2.393 || 4.430 || 1.484 || 1.693 || 50,21 || 40. |- |Januar 2025 || 13.378 || 5.768 || 2.400 || 4.430 || 1.481 || 1.689 || 50,15 || 40. |- |December 2024 || 13.293 || 5.745 || 2.406 || 4.440 || 1.477 || 1.677 || 50,05 || 40. |- |November 2024 || 13.221 || 5.735 || 2.415 || 4.436 || 1.487 || 1.662 || 49,95 || 40. |- |Oktober 2024 || 13.162 || 5.718 || 2.422 || 4.436 || 1.490 || 1.652 || 49,88 || 40. |- |September 2024 || 13.112 || 5.690 || 2.423 || 4.443 || 1.491 || 1.643 || 49,83 || 40. |- |Avgust 2024 || 13.073 || 5.681 || 2.431 || 4.444 || 1.489 || 1.636 || 49,75 || 40. |- |Julij 2024 || 12.972 || 5.633 || 2.440 || 4.450 || 1.486 || 1.624 || 49,63 || 40. |- |Junij 2024 || 12.914 || 5.595 || 2.451 || 4.455 || 1.482 || 1.612 || 49,51 || 40. |- |Maj 2024 || 12.822 || 5.567 || 2.463 || 4.460 || 1.481 || 1.596 || 49,37 || 40. |- |April 2024 || 12.760 || 5.531 || 2.475 || 4.462 || 1.478 || 1.585 || 49,24 || 40. |- |Marec 2024 || 12.630 || 5.500 || 2.496 || 4.464 || 1.476 || 1.564 || 49,03 || 40. |- |Februar 2024 || 12.549 || 5.480 || 2.509 || 4.470 || 1.476 || 1.545 || 48,87 || 40. |- |Januar 2024 || 12.426 || 5.464 || 2.515 || 4.475 || 1.475 || 1.535 || 48,79 || 40. |- |December 2023 || 12.341 || 5.457 || 2.522 || 4.478 || 1.470 || 1.530 || 48,72 || 40. |- |November 2023 || 12.260 || 5.425 || 2.532 || 4.487 || 1.465 || 1.516 || 48,58 || 40. |- |Oktober 2023 || 12.177 || 5.415 || 2.541 || 4.494 || 1.463 || 1.502 || 48,46 || 40. |- |September 2023 || 12.135 || 5.384 || 2.550 || 4.499 || 1.457 || 1.494 || 48,36 || 40. |- |Avgust 2023 || 12.107 || 5.380 || 2.570 || 4.488 || 1.457 || 1.485 || 48,22 || 40. |- |Julij 2023 || 12.025 || 5.345 || 2.590 || 4.488 || 1.451 || 1.471 || 48,03 || 40. |- |Junij 2023 || 11.981 || 5.319 || 2.601 || 4.493 || 1.446 || 1.460 || 47,91 || 40. |- |Maj 2023 || 11.898 || 5.277 || 2.610 || 4.500 || 1.447 || 1.443 || 47,78 || 40. |- |April 2023 || 11.832 || 5.219 || 2.622 || 4.511 || 1.433 || 1.434 || 47,64 || 40. |- |Marec 2023 || 11.796 || 5.198 || 2.638 || 4.522 || 1.414 || 1.426 || 47,48 || 41. |- |Februar 2023 || 11.769 || 5.170 || 2.646 || 4.539 || 1.393 || 1.422 || 47,36 || 41. |- |Januar 2023 || 11.727 || 5.148 || 2.667 || 4.539 || 1.383 || 1.411 || 47,18 || 41. |- |December 2022 || 11.675 || 5.134 || 2.672 || 4.543 || 1.381 || 1.404 || 47,11 || 41. |- |November 2022 || 11.610 || 5.091 || 2.687 || 4.545 || 1.377 || 1.391 || 46,96 || 41. |- |Oktober 2022 || 11.554 || 5.063 || 2.697 || 4.551 || 1.371 || 1.381 || 46,85 || 41. |- |September 2022 || 11.317 || 4.944 || 2.708 || 4.575 || 1.363 || 1.354 || 46,64 || 41. |- |Avgust 2022 || 11.264 || 4.924 || 2.717 || 4.585 || 1.355 || 1.343 || 46,52 || 41. |- |Julij 2022 || 11.184 || 4.897 || 2.736 || 4.581 || 1.353 || 1.330 || 46,35 || 41. |- |Junij 2022 || 11.129 || 4.879 || 2.743 || 4.587 || 1.352 || 1.318 || 46,26 || 40. |- |Maj 2022 || 11.118 || 4.872 || 2.745 || 4.588 || 1.349 || 1.318 || 46,24 || 40. |- |April 2022 || 11.056 || 4.854 || 2.751 || 4.598 || 1.348 || 1.303 || 46,13 || 40. |- |Marec 2022 || 10.987 || 4.834 || 2.762 || 4.599 || 1.347 || 1.292 || 46,02 || 40. |- |Februar 2022 || 10.927 || 4.822 || 2.765 || 4.601 || 1.348 || 1.286 || 45,98 || 40. |- |Januar 2022 || 10.858 || 4.815 || 2.774 || 4.606 || 1.349 || 1.271 || 45,86 || 40. |- |December 2021 || 10.805 || 4.792 || 2.780 || 4.617 || 1.341 || 1.262 || 45,76 || 40. |- |November 2021 || 10.749 || 4.771 || 2.790 || 4.616 || 1.338 || 1.256 || 45,67 || 40. |- |Oktober 2021 || 10.714 || 4.750 || 2.805 || 4.618 || 1.328 || 1.249 || 45,54 || 40. |- |September 2021 || 10.691 || 4.739 || 2.812 || 4.621 || 1.324 || 1.243 || 45,47 || 40. |- |Avgust 2021 || 10.647 || 4.722 || 2.819 || 4.627 || 1.321 || 1.233 || 45,37 || 40. |- |Julij 2021 || 10.614 || 4.704 || 2.831 || 4.626 || 1.318 || 1.225 || 45,27 || 40. |- |Junij 2021 || 10.578 || 4.680 || 2.843 || 4.624 || 1.318 || 1.215 || 45,16 || 40. |- |Maj 2021 || 10.466 || 4.650 || 2.849 || 4.631 || 1.314 || 1.206 || 45,07 || 40. |- |April 2021 || 10.365 || 4.635 || 2.851 || 4.642 || 1.311 || 1.196 || 45,00 || 40. |- |Marec 2021 || 10.323 || 4.639 || 2.860 || 4.648 || 1.307 || 1.185 || 44,89 || 40. |- |Februar 2021 || 10.274 || 4.683 || 2.874 || 4.637 || 1.317 || 1.172 || 44,78 || 40. |- |Januar 2021 || 10.149 || 4.642 || 2.892 || 4.641 || 1.314 || 1.153 || 44,59 || 41. |- |December 2020 || 10.095 || 4.619 || 2.904 || 4.644 || 1.312 || 1.140 || 44,46 || 41. |- |November 2020 || 10.008 || 4.591 || 2.912 || 4.650 || 1.311 || 1.127 || 44,35 || 41. |- |Oktober 2020 || 9.886 || 4.572 || 2.927 || 4.661 || 1.305 || 1.107 || 44,16 || 41. |- |September 2020 || 9.870 || 4.572 || 2.932 || 4.661 || 1.302 || 1.105 || 44,12 || 41. |- |Avgust 2020 || 9.848 || 4.560 || 2.942 || 4.656 || 1.301 || 1.101 || 44,05 || 41. |- |Julij 2020 || 9.831 || 4.556 || 2.949 || 4.654 || 1.298 || 1.099 || 43,99 || 41. |- |Junij 2020 || 9.798 || 4.541 || 2.958 || 4.655 || 1.297 || 1.090 || 43,90 || 41. |- |Maj 2020 || 9.766 || 4.522 || 2.967 || 4.658 || 1.293 || 1.082 || 43,81 || 41. |- |April 2020 || 9.714 || 4.502 || 2.978 || 4.660 || 1.288 || 1.074 || 43,70 || 41. |- |Marec 2020 || 9.654 || 4.485 || 2.991 || 4.662 || 1.289 || 1.058 || 43,56 || 41. |- |Februar 2020 || 9.621 || 4.462 || 3.003 || 4.667 || 1.286 || 1.044 || 43,42 || 41. |- |Januar 2020 || 9.596 || 4.453 || 3.019 || 4.663 || 1.282 || 1.036 || 43,29 || 41. |- |December 2019 || 9.565 || 4.436 || 3.027 || 4.666 || 1.279 || 1.028 || 43,20 || 41. |- |November 2019 || 9.530 || 4.416 || 3.033 || 4.671 || 1.274 || 1.022 || 43,13 || 41. |- |Oktober 2019 || 9.468 || 4.384 || 3.043 || 4.672 || 1.270 || 1.015 || 43,03 || 41. |- |September 2019 || 9.405 || 4.373 || 3.049 || 4.677 || 1.272 || 1.002 || 42,95 || 41. |- |Avgust 2019 || 9.371 || 4.349 || 3.058 || 4.683 || 1.263 || 996 || 42,85 || 41. |- |Julij 2019 || 9.346 || 4.336 || 3.067 || 4.684 || 1.258 || 991 || 42,77 || 41. |- |Junij 2019 || 9.323 || 4.329 || 3.076 || 4.681 || 1.256 || 987 || 42,70 || 41. |- |Maj 2019 || 9.295 || 4.315 || 3.084 || 4.684 || 1.249 || 983 || 42,62 || 41. |- |April 2019 || 9.259 || 4.292 || 3.090 || 4.687 || 1.246 || 977 || 42,55 || 41. |- |Marec 2019 || 9.225 || 4.287 || 3.091 || 4.692 || 1.245 || 972 || 42,52 || 41. |- |Februar 2019 || 9.183 || 4.285 || 3.112 || 4.684 || 1.241 || 963 || 42,36 || 41. |- |Januar 2019 || 9.111 || 4.271 || 3.123 || 4.687 || 1.239 || 951 || 42,24 || 40. |- |December 2018 || 9.077 || 4.253 || 3.123 || 4.697 || 1.237 || 943 || 42,19 || 40. |- |September 2018 || 9.023 || 4.225 || 3.132 || 4.686 || 1.235 || 930 || 42,06 || 40. |- |Avgust 2018 || 8.984 || 4.215 || 3.136 || 4.694 || 1.237 || 923 || 42,02 || 40. |- |Julij 2018 || 8.953 || 4.205 || 3.145 || 4.695 || 1.236 || 915 || 41,93 || 40. |- |Junij 2018 || 8.925 || 4.204 || 3.158 || 4.693 || 1.234 || 907 || 41,82 || 40. |- |Maj 2018 || 8.867 || 4.179 || 3.182 || 4.689 || 1.226 || 896 || 41,63 || 40. |- |April 2018 || 8.846 || 4.165 || 3.190 || 4.690 || 1.223 || 891 || 41,56 || 40. |- |Marec 2018 || 8.829 || 4.152 || 3.199 || 4.689 || 1.217 || 887 || 41,48 || 40. |- |Februar 2018 || 8.804 || 4.146 || 3.212 || 4.690 || 1.215 || 882 || 41,39 || 39. |- |Januar 2018 || 8.742 || 4.126 || 3.224 || 4.690 || 1.209 || 876 || 41,28 || 39. |- |December 2017 || 8.711 || 4.118 || 3.230 || 4.696 || 1.203 || 871 || 41,21 || 39. |- |November 2017 || 8.692 || 4.102 || 3.238 || 4.697 || 1.198 || 867 || 41,14 || 39. |- |Oktober 2017 || 8.667 || 4.095 || 3.248 || 4.693 || 1.196 || 863 || 41,06 || 39. |- |September 2017 || 8.649 || 4.095 || 3.261 || 4.688 || 1.192 || 859 || 40,97 || 40. |- |Avgust 2017 || 8.617 || 4.080 || 3.272 || 4.689 || 1.184 || 855 || 40,88 || 40. |- |Julij 2017 || 8.595 || 4.072 || 3.281 || 4.689 || 1.180 || 850 || 40,80 || 40. |- |Junij 2017 || 8.547 || 4.049 || 3.288 || 4.695 || 1.178 || 839 || 40,70 || 40. |- |Maj 2017 || 8.520 || 4.038 || 3.302 || 4.698 || 1.167 || 833 || 40,57 || 40. |- |April 2017 || 8.463 || 4.008 || 3.315 || 4.709 || 1.153 || 823 || 40,42 || 40. |- |Marec 2017 || 8.438 || 3.997 || 3.328 || 4.710 || 1.146 || 816 || 40,30 || 40. |- |Februar 2017 || 8.411 || 3.978 || 3.343 || 4.709 || 1.135 || 813 || 40,19 || 40. |- |Januar 2017 || 8.354 || 3.953 || 3.379 || 4.693 || 1.125 || 802 || 39,93 || 40. |- |December 2016 || 8.324 || 3.922 || 3.381 || 4.702 || 1.118 || 799 || 39,88 || 40. |- |November 2016 || 8.309 || 3.917 || 3.400 || 4.688 || 1.117 || 795 || 39,77 || 40. |- |Oktober 2016 || 8.283 || 3.901 || 3.408 || 4.684 || 1.117 || 791 || 39,71 || 40. |- |September 2016 || 8.240 || 3.883 || 3.414 || 4.688 || 1.115 || 783 || 39,63 || 40. |- |Avgust 2016 || 8.222 || 3.871 || 3.420 || 4.690 || 1.108 || 782 || 39,58 || 40. |- |Julij 2016 || 8.176 || 3.853 || 3.429 || 4.701 || 1.094 || 776 || 39,47 || 40. |- |Junij 2016 || 8.138 || 3.821 || 3.449 || 4.698 || 1.083 || 770 || 39,31 || 40. |- |Maj 2016 || 8.124 || 3.817 || 3.470 || 4.687 || 1.076 || 767 || 39,17 || 40. |- |April 2016 || 8.055 || 3.797 || 3.487 || 4.699 || 1.056 || 758 || 38,99 || 40. |- |Marec 2016 || 8.009 || 3.776 || 3.500 || 4.704 || 1.045 || 751 || 38,87 || 40. |- |Februar 2016 || 7.967 || 3.755 || 3.511 || 4.713 || 1.030 || 746 || 38,75 || 40. |- |Januar 2016 || 7.909 || 3.740 || 3.530 || 4.715 || 1.019 || 736 || 38,58 || 40. |- |December 2015 || 7.857 || 3.725 || 3.543 || 4.713 || 1.019 || 725 || 38,46 || 40. |- |November 2015 || 7.779 || 3.710 || 3.555 || 4.716 || 1.013 || 716 || 38,34 || 40. |- |Oktober 2015 || 7.744 || 3.701 || 3.569 || 4.709 || 1.011 || 711 || 38,24 || 40. |- |September 2015 || 7.708 || 3.687 || 3.579 || 4.718 || 998 || 705 || 38,12 || 40. |- |Avgust 2015 || 7.623 || 3.677 || 3.601 || 4.721 || 987 || 691 || 37,92 || 40. |- |Julij 2015 || 7.554 || 3.658 || 3.619 || 4.723 || 975 || 683 || 37,76 || 40. |- |Junij 2015 || 7.453 || 3.638 || 3.639 || 4.725 || 969 || 667 || 37,56 || 40. |- |Maj 2015 || 7.307 || 3.601 || 3.658 || 4.737 || 961 || 644 || 37,33 || 40. |- |April 2015 || 7.224 || 3.584 || 3.667 || 4.745 || 958 || 629 || 37,20 || 40. |- |Marec 2015 || 7.174 || 3.573 || 3.678 || 4.740 || 961 || 621 || 37,12 || 40. |- |Februar 2015 || 7.138 || 3.575 || 3.695 || 4.733 || 959 || 613 || 36,99 || 40. |- |Januar 2015 || 7.105 || 3.541 || 3.782 || 4.688 || 930 || 600 || 36,41 || 41. |- |December 2014 || 7.021 || 3.505 || 3.831 || 4.664 || 921 || 584 || 36,07 || 41. |- |November 2014 || 6.953 || 3.482 || 3.843 || 4.670 || 916 || 571 || 35,93 || 41. |- |Oktober 2014 || 6.924 || 3.457 || 3.875 || 4.651 || 906 || 568 || 35,73 || 41. |- |September 2014 || 6.879 || 3.444 || 3.884 || 4.657 || 897 || 562 || 35,63 || 41. |- |Avgust 2014 || 6.838 || 3.413 || 3.962 || 4.612 || 875 || 551 || 35,13 || 41. |- |Julij 2014 || 6.821 || 3.409 || 3.976 || 4.569 || 862 || 542 || 34,91 || 41. |- |Junij 2014 || 6.788 || 3.396 || 4.032 || 4.576 || 860 || 532 || 34,65 || 41. |- |Maj 2014 || 6.757 || 3.385 || 4.070 || 4.562 || 842 || 526 || 34,38 || 41. |- |April 2014 || 6.733 || 3.384 || 4.080 || 4.522 || 834 || 517 || 34,20 || 41. |- |Marec 2014 || 6.678 || 3.371 || 4.092 || 4.528 || 825 || 512 || 34,09 || 41. |- |Februar 2014 || 6.585 || 3.365 || 4.102 || 4.520 || 815 || 504 || 33,95 || 41. |- |Januar 2014 || 6.467 || 3.338 || 4.175 || 4.541 || 800 || 489 || 33,58 || 41. |- |December 2013 || 6.333 || 3.300 || 4.215 || 4.524 || 792 || 469 || 33,25 || 41. |- |November 2013 || 6.300 || 3.279 || 4.223 || 4.534 || 778 || 465 || 33,16 || 41. |- |Oktober 2013 || 6.212 || 3.254 || 4.258 || 4.515 || 775 || 452 || 32,91 || 41. |- |September 2013 || 6.184 || 3.256 || 4.310 || 4.517 || 770 || 447 || 32,69 || 41. |- |Avgust 2013 || 6.106 || 3.209 || 4.316 || 4.505 || 745 || 434 || 32,45 || 41. |- |Julij 2013 || || 3.355 || 3.583 || 3.682 || 612 || 354 || 32,24 || 41. |} </div> [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih]] 0dazkwdr4s92v0vzye2oz94wt3dbwtc 0 551669 6752300 6622183 2026-09-18T06:22:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Vulkan Poás | photo = Poas crater.jpg | photo_caption = Poás volcano crater, shown before the 2017 eruptions | elevation_m = 2697 | elevation_ref = <ref name=SMI>{{cite gvp|name=Poás|vn=345040|access-date=2021-06-27}}</ref> | prominence = | location = [[Kostarika]] | range = [[Cordillera Central, Kostarika|Cordillera Central]] | coordinates = {{koord novi|10.2|N|84.233|W|display=inline,title|type:mountain}}<ref name=SMI/> | map = Kostarika | map_caption = Lega v i | topo = | type = [[Stratovulkan]] | age = | last_eruption = avgust 2023 | first_ascent = | easiest_route = pohod }} '''Vulkan Poás''' ({{lang-es|Volcán Poás}}) je aktiven 2697 metrov visok [[stratovulkan]] v osrednji [[Kostarika|Kostariki]] in je v [[narodni park vulkana Poás|narodnem parku vulkana Poás]]. Od leta 1828 je izbruhnil 40-krat, vključno z aprilom 2017, ko so evakuirali obiskovalce in prebivalce.<ref name="news.co.cr">{{navedi splet | url=http://news.co.cr/new-eruption-at-poas-volcano-in-costa-rica-forces-evacuation-of-a-few-neighbors/59243/ |title = New Eruption at Poas Volcano in Costa Rica Forces Evacuation of Residents as Preventive Measure|date = 2017-04-13}}</ref> Vulkan in okoliški park sta bila zaprta skoraj 17 mesecev, okoli kraterja, ki je izbruhnil, pa je bil vzpostavljen 2,5-kilometrski varnostni pas.<ref>{{navedi splet | url=http://www.ticotimes.net/2017/04/17/poas-volcano-turrialba |title = Poás Volcano closed indefinitely; Turrialba keeps spewing ash|date = 18 April 2017}}</ref> S 1. septembrom 2018 je park ponovno odprt z omejenim dostopom samo do območja opazovanja kraterjev in zahteva rezervacijo na spletni strani narodnega parka. Bližnje poti do Botoškega jezera in muzej v centru za obiskovalce so ostali zaprti. Vulkan je septembra 2019 dvakrat na kratko izbruhnil.<ref>{{navedi splet| url = https://ticotimes.net/2019/09/30/poas-volcano-erupts-again-sends-ash-cloud-2-km-into-atmosphere| title = Poás Volcano erupts again, sends ash cloud 2 km into atmosphere| date = 30 September 2019}} </ref> == Kraterski jezeri == V bližini vrha sta dve [[kratersko jezero|kraterski jezeri]]. Severno jezero je znano kot Laguna Caliente ('vroča laguna') in je na višini 2300 m v [[krater]]ju, širokem približno 0,3 km in globokem 30 m. Je eno najbolj kislih jezer na svetu. Kislost se spreminja po dežju in spremembah vulkanske aktivnosti, včasih doseže pH skoraj 0. Dno tega jezera je prekrito s plastjo tekočega [[žveplo|žvepla]].<ref>{{citation |author= O. Vaselli, F. Tassi, A.Minissale, G. Montegrossi, E. Duarte, E.Fernandez, E. Bergamaschi |title = Fumarole migration and fluid geochemistry at Poás Volcano (Costa Rica) |publisher = The Geological Society of London. |year = 2003 |url = https://books.google.com/books?id=zsPoH-aCJqwC&q=Po%C3%A1s+acid+rain+Laguna+Caliente&pg=PA256|isbn = 9781862391369 }}</ref> Kislost in temperaturna nihanja v jezeru in zapletena, strupena kemija žvepla in železa (predvideva se, da je podobna razmeram na zgodnji Zemlji in Marsu) omejujejo vodno življenje na posebej prilagojene bakterije ''Acidiphilium''.<ref>{{citation |author= Justin L. Wang, Nicholas B. Dragone, Geoffrey Avard, Brian M. Hynek |title = Microbial Survival in an Extreme Martian Analog Ecosystem: Poás Volcano, Costa Rico |journal = Frontiers in Astronomy and Space Sciences | date = 28 January 2022 |volume = 9 |page = 1 | doi = 10.3389/fspas.2022.817900|bibcode = 2022FrASS...9....1W |doi-access = free }}</ref> Kisli plini nad tlemi ustvarjajo [[kisli dež]] in kislo meglo, ki povzročajo škodo okoliškim ekosistemom in pogosto dražijo oči in pljuča. Jezero Botos, južno jezero, zapolnjuje neaktivni krater, ki je zadnjič izbruhnil leta 7500 pr. n. št. Hladno je in jasno ter je obdano z oblačnim gozdom znotraj meja nacionalnega parka. == Zgodovina izbruhov == [[File:Poas volcano sat.jpg|thumb|left|Pogled iz vesolja prikazuje uničeno območje vegetacije z vročimi in kislimi plini]] [[File:Volcán Poás columna de humo.JPG|thumb|Steber dima, ki se dviga iz glavnega kraterja]] 17. maja 1953 je prišlo do izbruha, ki je začel cikel, ki je trajal do leta 1956. Vsaj dve osebi sta bili pogrešani.<ref>[https://www.crhoy.com/nacionales/video-asi-asusto-a-los-ticos-el-poas-en-1953/ (Video) Así asustó a los ticos el Poás ¡en 1953!]</ref> Poás je bil blizu epicentra [[potres]]a z magnitudo 6,1 januarja 2009, ki je ubil najmanj štirideset ljudi in prizadel Fraijanes, Vara Blanco, Cinchona (najbolj prizadeto območje), glavno mesto [[San José]] in regijo [[Osrednje podolje]] v Kostariki. Leta 2009 je prišlo tudi do eruptivne dejavnosti, ki je vključevala manjše [[Freatska erupcija|freatske izbruhe]] in [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] znotraj severnega aktivnega kraterja. Izbruhi Poása pogosto vključujejo [[gejzir]]ju podobne izbruhe vode iz kraterskega jezera. 25. februarja 2014 je spletna kamera vulkanološkega in seizmološkega observatorija Kostarike (OVSICORI) posnela trenutek, ko je temen oblak eksplodiral približno 300 m v zrak iz ogromnega kraterja vulkana Poás. Ta vulkan je še danes aktiven.<ref>[http://www.nydailynews.com/news/world/poas-volcano-erupts-central-costa-rica-article-1.1701326 NY Daily News 2/25/14]</ref><ref>[http://news.co.cr/volcano-tourists-costa-rica-enjoy-phreatic-eruption/35354/ Costa Rica Star News 12/28/16]</ref> Poás je eden od 9 vulkanov, ki jih trenutno spremlja projekt Deep Earth Carbon Degassing Project. Projekt zbira podatke o stopnjah emisij ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida iz subaerialnih vulkanov.<ref>{{navedi splet|title=DECADE Installations at Turrialba and Poás|url=https://deepcarbon.net/feature/decade-installations-turrialba-and-poás#.V-ltH2MomXh|website=Deep Carbon Observatory|access-date=26 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170512024615/https://deepcarbon.net/feature/decade-installations-turrialba-and-po%C3%A1s#.V-ltH2MomXh|archive-date=12 May 2017|url-status=dead}}</ref> ​ === Aktivnost 2017 === 9. aprila 2017 so uradniki narodnega parka uvedli omejitve za obiskovalce Poása zaradi povečane količine strupenih plinov v kraterju na vrhu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.ticotimes.net/2017/04/10/poas-volcano-gases | title=Gas, vapor at Poás Volcano prompts preventive measures| date=11 April 2017}}</ref> Zaradi eksplozije 12. aprila so uradniki priljubljeni park zaprli za obiskovalce. Ukrep so poimenovali 'začasen'.<ref>{{navedi splet | url=http://www.ticotimes.net/2017/04/13/poas-volcano-eruption | title=UPDATE: Poás Volcano eruption prompts temporary closure of national park| date=13 April 2017}}</ref> Evakuirali so tudi nekatere bližnje prebivalce. 14. aprila 2017 sta dva izbruha ob 07:39 in 07:57 ustvarila več kot tri kilometre visok steber pepela in hlapov.<ref>[http://www.nacion.com/sucesos/Volcan-Poas-vuelve-erupciones-viernes_0_1627637222.html Volcán Poás registra erupción de más de 3 kilómetros de altura]</ref> Nadaljnje eksplozije so se zgodile 16. aprila. Po močni eksploziji 22. aprila, ki je poslala žareče kamenje na veliko območje, ki je poškodovalo park in infrastrukturo, je predsednik Kostarike Luis Guillermo Solis naslednja dva dni obiskal okoliška mesta. Lastniki podjetij so opisali negativne finančne posledice zaprtja parka, Solis pa je objavil videoposnetek v španščini in angleščini, v katerem potencialne turiste poziva, naj obiščejo bližnje lokalne trgovine in restavracije. Obljubil je tudi, da bodo agencije za nujne primere še naprej pripravljale posodobljena poročila o izbruhu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.ticotimes.net/2017/04/24/poas-solis-tour | title=President Solís tours Poás Volcano region following strong explosion| date=25 April 2017}}</ref> Od 1. septembra 2018 je bil narodni park ponovno odprt z omejenim dostopom in spremenjenimi predpisi. Obiskovalci morajo opraviti spletno rezervacijo za vstop v park, število obiskovalcev in dovoljeni čas ob kraterju pa sta omejena. Septembra 2018 je odprto samo glavno opazovalno območje kraterja. Od aprila 2023, medtem ko nekatere sosednje poti ostajajo zaprte, je odprta pot do Botoškega jezera. === Dejavnost 2019 === *11. februar 2019: Po podatkih Vulkanološkega in seizmološkega observatorija Kostarike (OVSICORI) se je izbruh začel v ponedeljek ob 1:50 zjutraj in poslal steber pepela 200 metrov nad krater.<ref>{{navedi novice |last1=Zúñiga |first1=Alejandro |title=Poás Volcano registers overnight eruption, National Park closed Monday |date=11 February 2019}}</ref> *30. september 2019, 05:41: Izbruh pepela in trdnega materiala z 2-kilometrskim stolpcem v nasprotju s prejšnjimi aktivnostmi vodne pare 23. septembra 2019.<ref>{{navedi novice |last1=Zúñiga |first1=Alejandro |title=Poás Volcano erupts again, sends ash cloud 2 km into atmosphere |url=https://ticotimes.net/2019/09/30/poas-volcano-erupts-again-sends-ash-cloud-2-km-into-atmosphere |access-date=30 September 2019 |date=30 September 2019}}</ref> {{Gallery |lines=1 |width=550 |height=170 |File:Panorama 2 Botos Lake (Crater), Poas Volcano Ntl Park CRI 08 2009.jpg|Botoško jezero je neaktivni krater v nacionalnem parku vulkana Poás]] |File:Panorama4 Poas volcano crater.jpg|Fumarole v kraterju Poás }} == Geološka dediščina IUGS == Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) je vključila 'ognjenik Poás' v svojo skupino 100 mest geološke dediščine, po vsem svetu na seznamu, objavljenem oktobra 2022, ker gre za »ikoničen in tipičen primer masivnega stratovulkana, podobnega ločnemu ščitu, in tipičen primer kompleksa aktivnega kraterskega jezera«. Organizacija opredeljuje območje geološke dediščine IUGS kot »ključno mesto z geološkimi elementi in/ali procesi mednarodnega znanstvenega pomena, ki se uporablja kot referenca in/ali z pomemben prispevek k razvoju geoloških znanosti skozi zgodovino«.<ref>{{navedi splet |title=The First 100 IUGS Geological Heritage Sites |url=https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |website=IUGS International Commission on Geoheritage |publisher=IUGS |access-date=13 November 2022 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027114156/https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Poás Volcano}} * [https://www.youtube.com/watch?v=s4qaEjSPRcU bathymetric survey of Laguna Caliente with a drone boat] [[Kategorija:Vulkani v Kostariki]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Gore v Kostariki]] nnq8ckxa9zoucjvjns0i0pzvju2lgsc 0 551678 6752246 6723785 2026-09-17T22:11:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta<!--|header_type=historic--> | name = Panameriška magistrala | translation = {{lang-en|Pan–American Highway}}<br>{{lang-fr|(Auto)route panaméricaine/transaméricaine}}<br>{{lang-pt|Rodovia/Autoestrada Pan-americana}}<br>{{lang-es|Autopista/Carretera/Ruta Panamericana}} | map = PanAmericanHwy.png | map_notes = Panameriška magistrala od zaliva [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]] na Aljaski do [[Quellón]]a v Čilu in [[Ushuaia|Ushuaie]], Argentina, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih 1960-ih. Leta 1966 je novi sistem [[Interstate Highway System|meddržavnih cest v ZDA]] prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v [[Celinske Združene države|celinski ZDA]]. | established = | direction_a = Sever | direction_b = Jug | length_mi = | length_ref = | section1 = Severnoameriški odsek | length_mi1 = | length_ref1 = | terminus_a1 = [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]], ZDA | terminus_b1 = [[Yaviza]], Panama | section2 = Južnoameriški odsek | length_mi2 = | length_ref2 = | terminus_a2 = [[Turbo, Kolumbija|Turbo]], Kolumbija | terminus_b2 = [[Ushuaia]], Argentina | countries = '''Severna Amerika:''' [[Združene države Amerike]], [[Kanada]], [[Mehika]], [[Gvatemala]], [[Salvador]], [[Honduras]], [[Nikaragva]], [[Kostarika]], [[Panama]]<br>'''Južna Amerika:''' [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]], [[Čile]], [[Argentina]] | system = '''Sistem [[Panameriška magistrala|Panameriškeih magistrale]]''' }} '''Panameriška magistrala'''<ref name="gov-si">{{navedi splet | title=Seznam slovenskih eksonimov (2014) | website=Portal GOV.SI | url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/SEZNAM_SLOVENSKIH_EKSONIMOV.xlsx | access-date=2026-05-13}}</ref> je mreža [[cesta|cest]], ki se razteza čez obe [[Amerika|Ameriki]] in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=88271|title=A Gap in the Andes: Image of the Day|date=2015-04-02|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-01-22}}</ref> Razen odcepa približno 106 km čez mejo med severozahodno [[Kolumbija|Kolumbijo]] in jugovzhodno [[Panama|Panamo]], imenovanega [[Darienska vrzel]], ceste povezujejo skoraj vse pacifiške obalne države Amerik v povezanem cestnem sistemu. Po [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] je Panameriška magistrala najdaljša 'motorna cesta' na svetu. Po kopnem je mogoče prečkati [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] – zadnje mesto v Kolumbiji do prve postojanke v Panami – s težkim in nevarnim vsaj štiridnevnim pohodom skozi Dariensko vrzel, eno najbolj deževnih območij na planetu. Panameriška magistrala poteka skozi številna raznolika podnebja in ekološke tipe – od gostih džungel do sušnih puščav in nerodovitne tundre. Nekatera območja so popolnoma prehodna le v sušnem obdobju. Sistem panameriške magistrale je fizično večinoma dokončan in se ''[[de facto]]'' razteza od zaliva [[Prudhoe Bay]] na [[Aljaska|Aljaski]] v Severni Ameriki do najjužnejših delov Južne Amerike. Zahteva se več južnih cestnih terminalov, vključno z mestoma [[Puerto Montt]] in Quellón v [[Čile|Čilu]] ter [[Ushuaia]] v [[Argentina|Argentini]]. Zahodno in severno od Dariénske vrzeli je ta cesta znana tudi kot Medameriška cesta skozi Srednjo Ameriko in Mehiko. Tam se razcepi na več deviacij, ki vodijo do meje z Mehiko in ZDA. == Koncept == Ideja, da bi lahko in morala obstajati medameriška cesta, ki bi povezovala narode Severne, Srednje in Južne Amerike, je ideja, ki izvira iz Združenih držav.<ref>{{navedi novice|title=Así es el Tapón del Darién, la región más peligrosa de Latinoamérica|newspaper=El Comercio (Peru)|author=BBC Mundo|date=February 1, 2018|url=https://elcomercio.pe/mundo/latinoamerica/infierno-cruzar-tapon-darien-region-intransitable-peligrosa-america-latina-noticia-493489-noticia/}}</ref> Gradili so ga po fazah. Prva, kmalu zatem, ko se je bilo mogoče čez ZDA voziti po asfaltirani cesti, je bila cesta od Lareda v [[Teksas]]u do [[Ciudad de Mexico]]. Druga etapa je bila Inter-American Highway do [[Panama (mesto)|Paname]]; prej ni bilo cest in malo trgovine med večino srednjeameriških držav. Med [[Kostarika|Kostariko]] in Panamo ni bilo nobene ceste, dokler leta 1941 inženirska enota ameriške vojske zaradi dostopa do [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ni začela graditi ceste.<ref>{{navedi novice|title=The birth of the Pan-American Highway in Costa Rica|newspaper=Tico Times|first=Max|last=Schwartz |date=November 19, 2021|url=https://ticotimes.net/2021/11/19/tbt-the-birth-of-the-pan-american-highway}}</ref> Tretja etapa, ki še ni bila dokončana in morda nikoli ne bo, se nadaljuje do južnega konca Južne Amerike v [[Narodni park Tierra del Fuego|narodnem parku Tierra del Fuego]] blizu Ushuaie v Argentini. Tako Panama kot Kolumbija, pa tudi okoljevarstveniki, nasprotujejo gradnji ceste skozi Dariénsko vrzel, ki ločuje obe celini. Kubanski predlog, ki je danes pozabljen, ker iz njega ni bilo nič, je bil ustvariti ''circuito del Caribe'' (karibsko povezavo). Razširili bi cesto do Puerto Juáreza v Mehiki (Cancún) in od tam s trajektom do Pinar del Río na [[Kuba|Kubi]], od tam po cesti do [[Havana|Havane]] in ponovno s trajektom do Key Westa na [[Florida|Floridi]] in čezmorske ceste.<ref>{{navedi knjigo|title=La Carretera Panamericana y el circuito del Caribe : Pinar del Río, puente de América : conferencia pronunciada en la sesión celebrada por el Club de Leones de la Habana, en el Hotel Sevilla, el martes 15 de septiembre de 1953|first=José Manuel|last=Cortina|location=Havana|publisher=none|edition=2nd|year= 1957|origyear=1954|oclc=27001400}}</ref> Poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA po [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]] leta 1959 je končalo pogovore o tem projektu. == Razvoj in gradnja == Koncept kopenske poti od enega konca Amerike do drugega je bil prvotno predlagan kot [[železnica]]. Leta 1884 je [[Ameriški kongres]] sprejel zakon z načrtom za izgradnjo medameriškega železniškega sistema.<ref name=Hot>{{navedi knjigo|title=Hot spot : Latin America|last=Dent|first=David W.|url=https://archive.org/details/hotspotlatinamer0000dent/page/n7/mode/2up?q=978|date=2008|location =Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Press|page=84|isbn=978-0-313-33661-4}}</ref> O tem so razpravljali na prvi vseameriški konferenci leta 1889; vendar se gradnja nikoli ni začela. Koncept je bil opuščen po neodvisnosti Paname leta 1903, ko so se začela dela na prekopu. Koncept gradnje ceste namesto železnice se je pojavil na peti mednarodni konferenci ameriških držav leta 1923, potem ko so avtomobili in druga vozila začela nadomeščati železnice tako za prevoz potnikov kot blaga. Prva konferenca o gradnji ceste je bila 5. oktobra 1925. Končno so 29. julija 1937, v zadnjih letih velike depresije, so Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Kanada in ZDA podpisale konvencijo o panameriški magistrali, s katero so se dogovorili, da bodo dosegli hitro gradnjo z vsemi ustreznimi sredstvi.<ref>[http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/LON/Volume%20188/v188.pdf Text of the Convention].</ref> Trinajst let kasneje, leta 1950, je Mehika postala prva latinskoameriška država, ki je dokončala svoj del ceste.<ref name=Silverstein>{{cite journal|title = Highway Run|journal = Harper's|pages = 70–80|date = July 2006}}</ref> Čeprav je zamisel o Panameriški magistrali nastala v Združenih državah in je posredno povezana z razcvetom ameriške avtomobilske industrije, pri signalizaciji ni bila označena nobena pot v Združenih državah (razen na Aljaski), še manj pa označena kot ameriški del Panameriške magistrale. Vendar pa je I-25 označena kot Panameriška magistrala v državah, kot sta [[Nova Mehika]] in [[Kolorado]]. Po navedbah zveznega ministrstva za promet je sistem meddržavnih cest odsek ceste Združenih držav. V Kanadi sploh ni označena. Velik del cest v Latinski Ameriki je na ameriško pobudo izrecno označen kot Panameriški (običajno ''Vía Panam'' ali ''Vía Panamericana''). == Udeleže države == [[Image:Alaska Highway1.png|right|312px|thumb|Zemljevid dela ''Alaska Highway'' (v rdeči barvi) sistema Panameriške ceste]] Severna panameriška magistrala poteka skozi devet držav, vključno s Srednjo Ameriko: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kanada]] (CANAMEX koridor neuradno) * [[Združene države Amerike]] (Interstate Highway System uradno) * [[Mehika]] * [[Gvatemala]] * [[Salvador]] * [[Honduras]] * [[Nikaragva]] * [[Kostarika]] * [[Panama]] {{div col end}} Južna panameriška magistrala poteka skozi pet držav: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kolumbija]] * [[Ekvador]] * [[Peru]] * [[Čile]] * [[Argentina]] {{div col end}} Pomembne veje povezujejo tudi s štirimi drugimi južnoameriškimi državami: * [[Bolivija]] * [[Brazilija]] * [[Paragvaj]] * [[Urugvaj]] == Severni del == [[File:I-35 nb ia exit 182.jpg|thumb|300px|Interstate 35 v ameriški zvezni državi Iowa. I-35 je ''de facto'' veja Panameriške ceste]] [[File:Interstate 25 approaching Santa Fe New Mexico.jpg|thumb|300px|Interstate 25 v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I-25 je del druge ''de facto'' veje in ima v Albuquerque oznako ''Pan-American Freeway'']] === Aljaska in Kanada === Aljaška cesta skozi Aljasko, [[Yukon]] in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] se običajno šteje za dejanski severni podaljšek Panameriške magistrale, tako kot Dalton Highway na Aljaski. V Kanadi nobena cesta ni bila uradno označena kot Panameriška magistrala. Nacionalni cestni sistem, ki vključuje, a ni omejen na transkanadsko cesto, je edini uradni medprovinčni cestni sistem v državi. Vendar je več kanadskih cest naravni podaljšek več ključnih ameriških cest, ki segajo do meje med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 97 in cesta 2 do Alberte se začneta tam, kjer se konča južni konec ceste na Aljaski. Cesta 97 postane ameriška cesta 97 na meji med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 99 zagotavlja alternativno pot od ceste 97 severno od Cache Creeka; teče skozi [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistler]] in [[Vancouver]], preden se konča na kanadsko-ameriški meji na severnem koncu Interstate 5 v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]], začetek uradne vseameriške poti južno od Britanske Kolumbije. Medtem poteka cesta Alberta 2 proti jugu in vzhodu do ceste Alberta 3, ki vodi v Lethbridge, nato pa proti jugu po cesti Alberta 4 do meje med Kanado in ZDA, kjer postane Interstate 15 v [[Montana|Montani]]. To je prvi uradni odsek Panameriške magistrale južno od [[Alberta (provinca)|Alberte]], ki sta tudi del koridorja CANAMEX. === Nadaljevanje v Združenih državah Amerike === Leta 1966 je ameriška zvezna uprava za ceste določila celoten meddržavni cestni sistem kot del pan-ameriškega cestnega sistema,<ref>American Automobile Association, ''American Motorist'', [https://books.google.com/books?id=yr8nAAAAMAAJ&q=%22Under+the+numerical%22 c. 1974]<!--FIXME needs a more precise citation--></ref><ref>New Mexico State Highway and Transportation Department, [http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf State of New Mexico Memorial Designations and Dedications of Highways, Structures and Buildings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716081405/http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf |date=2011-07-16}}, 2007, p. 14</ref> vendar to ni bilo izraženo v nobeni uradni meddržavni signalizaciji. Med številnimi cestami, ki sestavljajo ta zelo obsežen sistem, jih je nekaj opaznih zaradi svoje pretežno usmerjenosti sever–jug in povezav z glavno mehiško potjo in njenimi odcepi ter s ključnimi potmi v Kanadi, ki se povezujejo s cestami Aljaske. Ceste so naslednje: *Interstate 5 poteka severno od [[San Diego|San Diega]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] do mesta Blaine v Washingtonu, nato pa se posredno poveže s cesto Britanske Kolumbije 99 severno od meje med Kanado in ZDA. Tehnično neposredno povezavo med isto meddržavno cesto in ameriškim sistemom Route 97 je mogoče najti v bližini Weeda v Kaliforniji. Ameriška cesta 97 teče od tega križišča proti severovzhodu in nato proti severu skozi [[Oregon]] in Washington ter na meji s Kanado postane cesta BC 97. *Interstate 15 povezuje San Diego s cesto Alberta 2, ki na koncu prečka Britansko Kolumbijo in se konča na južnem koncu ceste Alaska. Interstate 8 zagotavlja povezavo vzhod–zahod od San Diega do Interstate 10 blizu [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v [[Arizona|Arizoni]]. Slednja se nadaljuje do Tucsona in se povezuje z Interstate 19, ki postane odcep Panameriške magistrale skozi Mehiko na mejnem prehodu Nogales. *Interstate 25 poteka severno od Interstate 10 v Las Cruces, Nova Mehika, do Interstate 90 v [[Wyoming]]u. Ta pot nima neposrednega podaljška v Kanado, temveč je posredno povezana z meddržavno cesto 15. Cesta 25 v [[Albuquerque]]ju v Novi Mehiki je bila imenovana Pan-ameriška cesta<ref name="Bryan">{{navedi knjigo|last=Bryan|first=Howard|title=Albuquerque Remembered|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|year=1989|isbn=978-0826337825|oclc=62109913|url=https://books.google.com/books?id=rSQAbMtClsYC&q=%22Pan+American+Freeway%22+%22Coronado+Freeway%22&pg=PA248|access-date=13 February 2013}}</ref>{{Rp|248}} kot podaljšek ceste 45, mehiške odcepa, ki povezuje El Paso z prvotna pot ob cesti 85 severno od Ciudad de Mexico.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Hidalgo|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|year=2011|language=es|page=5|access-date=2012-01-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514175616/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Ta del I-25 v veliki meri sledi zgodovinskemu Camino Realu in tako služi kulturno pomembnemu delu panameriškega sistema. Tako kot I-15 je celotna pot Interstate 25 uradno nadaljevanje proti severu proti Alberti, kjer Highway 2 zagotavlja neposredno, a neuradno kanadsko povezavo s cesto Alaska. *Interstate 35 je severno nadaljevanje prvotne Panameriške magistrale, ki sledi mehiški zvezni cesti 85. Razteza se od Lareda v Teksasu do meje med Kanado in ZDA severno od Dulutha v Minnesoti, z odcepom Interstate 29, ki vodi dlje proti zahodu proti Winnipeg, Manitoba. Odsek Interstate 35 v San Antoniu v Teksasu domačini imenujejo ''Pan Am Expressway''. I-35 je severno nadaljevanje mehiške ceste 85, prvotne uradne mehiške poti, ki se konča v Duluthu v Minnesoti, kjer se državna cesta Minnesote 61 nadaljuje do kanadsko-ameriške meje blizu Thunder Baya v [[Ontario|Ontariu]]. Transkanadska cesta zagotavlja povezavo od Winnipega in Thunder Baya do Alberte in Aljaske, vendar uradno ni del Panameriške magistrale. *Dodatna pot, ki je le delno dokončana, je Interstate 69, ki bo sčasoma potekala severovzhodno od istega mejnega prehoda Laredo do koridorja Windsor-Quebec City v Kanadi, kjer pot postane neuradna. === Sorodne severnoameriške ceste === Več severnoameriških poti ima imena, ki se neposredno ne nanašajo na Panameriško magistralo, deloma zato, ker nekateri odseki sledijo cestam, ki ne ustrezajo standardom polne [[avtocesta|avtoceste]]. *Koridor CANAMEX poteka od [[Ciudad de Mexico]] do zahodnih Združenih držav od Arizone do Montane<ref>{{navedi splet |url = http://www.canamex.org/fed_def.asp |title = Federal Definition |publisher = Canamex coalition |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20080110203215/http://www.canamex.org/fed_def.asp |archive-date = 2008-01-10 }}</ref> in se nadaljuje proti severu v zahodno Kanado. Čeprav nima uradnega statusa Panameriške magistrale v Kanadi, je to edina uradna severnoameriška cesta, ki poteka skozi Kanado, ZDA in Mehiko ter povezuje Aljaško cesto s Panameriško magistralo v Ciudad de Mexicu. Za razliko od ustreznih panameriških poti na jugozahodu Amerike, cesta Canamex obide San Diego z uporabo več nemeddržavnih cest, da zagotovi bližnjico od I-15 v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]] do I-10 v Phoenixu, Arizona za promet, ki dostopa do I-15 od mejnega prehoda Nogales. *Cesta CanAm sledi cesti Interstate 25 od El Pasa do ameriške ceste 85 severno od [[Denver, Kolorado|Denverja]] v Koloradu, nato pa se nadaljuje v kanadsko provinco [[Saskatchewan]] in sledi delom provincialnih cest 35, 39, 6, 3 in 2 zaporedoma, preden se konča pri La Rongeu. Ta pot je bila prvič predlagana v 1920-ih, vendar ni bila nikoli ustrezno promovirana ali razvita. Odsek CanAm v južnem Saskatchewanu se je poslabšal do te mere, da ni več asfaltirana cesta.<ref name="SP">{{navedi novice | title = 'Super corridor' theories simply updated old idea | work = The Star Phoenix | date = August 28, 2007 | url = http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | access-date = 2008-04-15 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150301152639/http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | archive-date = March 1, 2015 }}</ref> *Oznaka NAFTA Superhighway je bila neuradno uporabljena v povezavi z meddržavno cesto 35 od Lareda v Teksasu do kanadske meje; tam se zniža na pot brez ceste, ki se konča v Thunder Bayu v Ontariu. Odcep sledi Interstate 29 do meje, kjer se tudi zniža na glavno cesto, ki se razteza do Winnipega v Manitobi. Cesta NAFTA včasih neuradno vključuje Interstate 69, ki je večinoma dokončana od zahodnega Kentuckyja do kanadsko-ameriške meje v Port Huronu v Michiganu. V Kanadi se cesta Ontario 402 in druge ceste v koridorju Windsor-Quebec lahko štejejo za severovzhodni podaljšek te različice superhitre ceste NAFTA. Na jugozahodu, od zahodnega Kentuckyja do mehiške meje, še ni dokončana nobena cesta. Do dokončanja I-69 glavne cestne povezave z Mehiko sledijo delom ameriških poti 45 in 51 od Kentuckyja do zahodnega Tennesseeja, I-155 do Missourija, delom meddržavnih cest 55 in 40 od Missourija do Arkansasa in I-30 do Teksaški odsek I-35, ki se nadaljuje do mehiške meje pri Laredu v Teksasu. Odsek I-69, ki naj bi bil dokončan južno od Kentuckyja, naj bi se sčasoma nadaljeval proti jugozahodu do obale Teksaškega zaliva. Imel bo odcep, ki se bo povezoval s prvotno Panameriško potjo skozi Mehiko do Lareda, in dodatne veje, ki segajo do mehiških odcepov, ki prečkajo mejo pri Pharru v Teksasu in Brownsvillu v Teksasu. === Mehika === [[Image:Inter-American Highway map October 1933.jpg|thumb|Zemljevid Inter-American Highway dela ''Panameriške ceste'' iz leta 1933]] Uradna pot Panameriške magistrale skozi Mehiko (kjer je znana kot Medameriška cesta) se začne v kraju Nuevo Laredo v Tamaulipasu (nasproti Lareda v Teksasu) in gre proti jugu do Ciudad de Mexico po mehiški zvezni cesti 85. Kasneje so bili odcepi do meje zgrajeni takole: *Nogales spur – mehiška zvezna cesta 15 iz Ciudad de Mexica *El Paso spur – mehiška zvezna cesta 45 od ceste 85 severno od Ciudad de Mexico do Ciudad Juáreza, Chihuahua *Eagle Pass spur – neznano, verjetno mehiška zvezna cesta 57 od Ciudad de Mexico do Piedras Negras, Coahuila *Pharr spur – mehiška zvezna cesta 40 od Monterreya do Reynosa, Tamaulipas *Brownsville spur – mehiška zvezna cesta 101 od Ciudad Victoria do Matamorosa, Tamaulipas Od Ciudad de Mexico do meje z Gvatemalo cesta sledi mehiški zvezni cesti 190.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Puebla|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|year=2011|language=es|pages=2–3|access-date=2012-03-29|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514181200/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Na uvodni cestni dirki Carrera Panamericana, ki jo je organizirala mehiška vlada, naj bi bila končna postaja te južne poti Ciudad Cuauhtémoc v Chiapasu na gvatemalski meji.<ref>{{cite journal|author-last=Freeman|author-first=J. Brian|title="La carrera de la muerte": Death, Driving, and Rituals of Modernization in 1950s Mexico|journal=Studies in Latin American Popular Culture|volume=29|pages=2–23|date=June 2011|doi=10.1353/sla.2011.0008|s2cid=145120707|issn=2157-2941|url=https://www.utexaspressjournals.org/doi/abs/10.5555/slapc.2011.29.2?journalCode=slapc|quote=From Tuxtla, drivers made the final dash to the finish line in the small village of El Ocotal, struggling over the last 107 miles of still unpaved highway.}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Srednja Amerika === [[Image:Panamericana-Chimaltenango-080215.jpg|thumb|Panameriška cesta v Chimaltenangu (Gvatemala), 2015.]] [[File:David (Panama) - Route Panaméricaine.JPG|thumb|Panameriška avtocesta pri Davidu, Chiriquí]] Panameriška (ali medameriška) magistrala poteka skozi srednjeameriške države z oznako ceste CA-1 (Central American Highway 1). [[Belize]] je bil menda nekoč vključen v pot, potem ko je prešel na vožnjo po desni. Pred osamosvojitvijo je bila kot britanski Honduras edina srednjeameriška država, ki je vozila po levi strani ceste. ==== Gvatemala ==== V Gvatemali poteka skozi 10 departmajev, vključno z departmajem Gvatemala, kjer poteka skozi Guatemala City. ==== Salvador in Honduras ==== V Salvadorju poteka skozi mesta Santa Ana, Santa Tecla, Antiguo Cuscatlán, San Salvador, San Martín, San Miguel in prečka mejo s Hondurasom pri Amatillu in prečka Choluteco. ==== Nikaragva ==== Iz Hondurasa preide v Nikaragvo pri El Espinu, skozi nikaragovska mesta Somoto, Estelí, Sebaco, [[Managua]], Jinotepe in Rivas, preden vstopi v Kostariko pri Peñas Blancas. ==== Kostarika ==== V Kostariki je Panameriška magistrala znana kot ''Carretera Interamericana'' (medameriška cesta) in je sestavljena iz dveh segmentov ''Carretera Interamericana Norte'' (cesta 1) in ''Carretera Interamericana Sur'' (cesta 2). Pot poteka skozi Liberijo, San José, Cartago, Pérez Zeledón, Palmares, Neily, preden prečka v Panamo pri Paso Canoasu. Najvišja točka celotne Panameriške magistrale je na Cerro de la Muerte (Hrib smrti) v segmentu Carretera Interamericana Sur, na 3335 m. Alternativna pot, ki jo uporabljajo avtobusi in tovorni promet, ki se izogne prečkanju širšega metropolitanskega območja in Cerro de la Muerte, je po cesti 23 v kantonu Puntarenas s ceste 1, nato po cesti 27 in poti 34 ter po cesti 2 v Osa kanton. ==== Panama ==== V Panami prečka [[Panamski prekop]] preko mostu [[Puente Centenario]], cesta pa se konča pri Yavizi, na robu Dariénske vrzeli: zdaj se podaljšuje za 6 km do Pinogane, ki bo vključeval most čez reko Chucunaque.<ref>https://www.metrolibre.com/economia/construccion-de-la-nueva-carretera-de-yaviza-a-pinogana-alcanza-un-16-de-avance-KN4924693</ref> Cesta se je prej končala v Cañiti v Panami, 180 km severno od njenega sedanjega konca. Financiranje vlade Združenih držav je bilo še posebej pomembno za dokončanje visokega [[Puente de las Américas|mostu Amerik]] čez Panamski prekop v letih, ko so prekop upravljale Združene države. === Dariénska vrzel === {{glavni|Darienska vrzel}} [[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid vrzeli Darién in odcepa na Panameriški cesti med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji]] Panameriško magistralo med Panamo in Kolumbijo prekinja 106 km dolg odsek [[močvirje|močvirja]], znan kot [[Darienska vrzel]]. Cesta se konča pri Turbo v Kolumbiji in Yavizi v Panami. Zaradi močvirij, barij in rek bi bila gradnja zelo draga. Čezenj se da prehoditi peš, vendar je zelo težko in zelo nevarno. Že desetletja so si prizadevali odpraviti vrzel na Panameriški magistrali, vendar so bilo sporno. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo financiranja Združenih držav, vendar je bilo to leta 1974 ustavljeno zaradi skrbi okoljevarstvenikov. Naslednja prizadevanja za izgradnjo ceste so se začela leta 1992, vendar je leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bosta cesta in poznejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Embera-Wounaan in Kuna sta tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur. Dariénska vrzel že vrsto let izziva pustolovce. Ekspedicija iz leta 1962 s tremi avtomobili Chevrolet Corvair z motorjem zadaj in dvema tovornjakoma je zaključila pot proti jugu od Chicaga do kolumbijske meje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030170019/https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-date=2023-10-30|url-status=bot: unknown|title=Daring The Darien|last=Lenny Clairmont|date=21 February 2016|via=YouTube|accessdate=2023-11-09}}</ref> Britanska ekspedicija v letih 1971–1972 od Aljaske do Argentine je poskušala prevoziti vrzel z dvema standardnima proizvodnima Range Roverjema, ki ju je podpirala ekipa Land Roverjev. Komaj jim je uspelo prebiti prehod po skrajnem terenu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | title=Range Rover Darien Gap - Range Rover Classic | accessdate=2023-11-09 | archive-date=2018-10-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181020165913/http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | url-status=dead }}</ref> Leta 1979 je ekipa pod vodstvom Marka Smitha vozila standardne serijske jeepe modela CJ7 od juga do severa in s težavo prečkala vrzel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QrPbBkr44PU|title=The Greatest Jeep Adventure Ever! Mark Smith & The Darien Gap - Dirt Every Day Ep. 39|last=MotorTrend Channel|date=12 May 2015|via=YouTube}}</ref> Leta 1984 sta Loren in Patty Upton opravila prvo »povsem kopensko« vozilo, ki je prečkalo vrzel z uporabo jeepa CJ-5 iz leta 1966, imenovanega Sand Ship Discovery. Potrebovali so 741 dni prebijanja, vitlanja, sekanja in kopanja skozi negostoljubno džunglo Dariénske vrzeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.outbackofbeyond.com/roads-end.html|title=Romantic High Adventure Expeditions|website=www.outbackofbeyond.com|accessdate=2023-11-09|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929101109/https://outbackofbeyond.com/roads-end.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adventureriderradio.com/adventure-rider-radio-episodes/2020/9/24/roadless-jungle-irate-kunas-and-guerrilla-encounters-darien-gap-expedition|title=Roadless Jungle, Irate Kunas and Guerrilla Encounters - Darien Gap Expedition|website=Motorcycle Podcasts Adventure Rider Radio & RAW}}</ref> V 21. stoletju se številni obupani Haitijci in Venezuelci odpravijo proti severu proti mehiško-ameriški meji, prečkajo vrzel peš in poročajo o groznih razmerah.<ref>{{navedi novice |date=2023-08-02 |title=UN calls for regional solutions to curb record migration through Darien Gap |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/americas/un-calls-regional-solutions-curb-record-migration-through-darien-gap-2023-08-02/ |access-date=2023-08-09}}</ref> Ena od predlaganih možnosti za premostitev vrzeli je kratka trajektna povezava od Kolumbije do novega trajektnega pristanišča v Panami<ref>{{navedi splet|title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation|url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |website=DaVinci Institute – Futurist Speaker|access-date=10 February 2017|date=2014-12-16}}</ref> z razširitvijo obstoječe panamske ceste, ki bi dokončala cesto, ne da bi pri tem kršila te okoljske vidike. Vendar so se pretekli poskusi upravljanja takšne storitve končali neuspešno. == Južni del == [[Image:Chile Via Panam.svg|thumb|Znak ščit ''Vía PanAm'' včasih najdemo na poteh v južnoameriških državah (kot je Čile), povezanih s Panameriško cesto]] [[Image:IndigenaFusa.JPG|thumb|upright=1.0|Skulptura domorodca, ki stoji na vhodu v Fusagasugá, Kolumbija, čez cesto 40]] === Kolumbija in Venezuela === Južni del ceste se začne v mestu Turbo v Kolumbiji, od koder sledi kolumbijski cesti 62 do [[Medellín]]a. Pri Medellínu vodi Colombia Highway 56 do [[Bogota|Bogote]], Colombia Highway 25 pa zavije proti jugu za bolj neposredno pot. Kolumbijska cesta 40 je speljana jugozahodno od Bogote, da se priključi na cesto 25 pri Zarzalu. Cesta 25 se nadaljuje vse do meje z Ekvadorjem. Druga pot, znana kot cesta Simóna Bolívarja, poteka od Bogote (Kolumbija) do La Guaire (Venezuela). Začne se z uporabo kolumbijskih cest 55 in 66 vse do meje z Venezuelo. Od tam uporablja venezuelsko cesto 1 do [[Caracas]]a in venezuelsko cesto 9 do konca v La Guairi. === Peru, Ekvador in Čile === [[File:TRUE EQUATORIAL MONUMENT ON THE PAN AMERICAN HIGHWAY; CAYAMBE, ECUADOR.jpg|thumb|upright=1.1|Spomenik na ekvatorju na cesti blizu Cayambe, Ekvador]] Ekvadorska cesta 35 poteka po celotni dolžini države. Perujska cesta 1 vodi Panameriško magistralo skozi Peru do meje s Čilom. V Čilu cesta sledi čilski poti 5 proti jugu do (Llaillay), točke severno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], kjer se cesta razcepi na dva dela, od katerih eden poteka skozi čilsko ozemlje do [[Puerto Montt]]a, kjer se ponovno razcepi, do Quellóna na [[Arhipelag Chiloé|otoku Chiloé]] in na njeno nadaljevanje kot Carretera Austral. Drugi del gre proti vzhodu po čilski cesti 60, ki gre skozi [[Andi|Ande]] do predora Kristusa Odrešenika znotraj prelaza Los Libertadores. Čilensko-argentinska meja je na sredini predora. === Argentina in Paragvaj === [[Image:Avenida General Paz entre Cabildo y Panamericana.jpg|thumb|upright=1.0|Skoraj vsi panameriški odseki v Gran Buenos Airesu so sodobne avtoceste]] [[File:Acceso Oeste km 17.jpg|thumb|right|Zahodni dostop do Buenos Airesa]] [[File:Ruta Panamericana Buenos Aires Florida.jpg|alt=|thumb|Odsek Panameriške ceste v Argentini]] V Argentini se argentinska nacionalna cesta 7 začne v predoru Kristusa Odrešenika in nadaljuje do [[Buenos Aires]]a, konca glavne avtoceste.<ref>{{navedi splet|title = Pan-American Highway&nbsp;– MSN Encarta|url = http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|access-date = 2008-09-19|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20080513085631/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|archive-date = 2008-05-13}}</ref> Cestno omrežje se nadaljuje tudi južno od Buenos Airesa vzdolž argentinske državne ceste 3 proti mestu [[Ushuaia]] na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]. Druga veja, od Buenos Airesa do [[Asunción]]a v [[Paragvaj]]u, vodi iz Buenos Airesa po argentinski nacionalni cesti 9. Preklopi na argentinsko državno pot 11 pri Rosariu, ki prečka mejo s Paragvajem prav pri Asunciónu. Druge veje verjetno obstajajo po središču Južne Amerike. === Brazilija in Urugvaj === Nadaljevanje Panameriške magistrale do brazilskih mest [[São Paulo]] in [[Rio de Janeiro]] uporablja trajekt od Buenos Airesa do Colonije v Urugvaju in Urugvajske ceste 1 do [[Montevideo|Montevidea]]. Urugvajska cesta 9 in brazilska cesta 471 vodita do bližine mesta Pelotas, od koder vodi brazilska cesta 116 do brazilskih glavnih mest. === Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana === Cesta nima uradnih odsekov do [[Belize]]ja, [[Gvajana|Gvajane]], [[Surinam]]a (tam znana v nizozemščini: ''Pan-Amerikaanse weg'') in [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]], niti do katere koli otoške države v Ameriki. Vendar se ceste iz Venezuele povezujejo z brazilsko [[Transamazonska cesta|transamazonsko cesto]], ki zagotavlja jugozahodni vhod v Gvajano, pot do obale in sledi obalni poti skozi Surinam do Francoske Gvajane. == Odsek West Indies == Razpravljali so o načrtih za vključitev Zahodne Indije v sistem panameriške magistrale. V skladu s tem bi vzpostavili trajektni sistem za povezovanje terminalnih točk ceste. Popotniki bi se nato lahko s trajektom odpravili iz Key Westa v Havano, se odpeljali do vzhodnega konca Kube, s trajektom do [[Haiti]]ja, vozili skozi Haiti in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] ter ponovno s trajektom v [[Portoriko]]. V ta sistem bi bil vključen tudi trajekt od zahodnega konca Kube do polotoka Jukatan. Mehika je že raziskala pot, ki bi potekala čez [[Jukatan]], [[Campeche]] in [[Chiapas]] do [[San Cristóbal de las Casas]] na Panameriški magistrali. (''The Pan American Highway System'' od Travel Division Pan American Union, Washington D.C. oktober 1947) == Umetnost in kultura == Potopisec Tim Cahill je napisal knjigo ''Road Fever'' o svoji rekordni 24-dnevni vožnji od Ushuaie v argentinski provinci Tierra del Fuego do Prudhoe Baya v ameriški zvezni državi Aljaska s profesionalnim voznikom na dolge razdalje Garryjem Sowerbyjem, večino njune pot po Panameriški magistrali.<ref>{{navedi knjigo|last = Cahill|first = Tim|author-link = Tim Cahill (writer)|title = Road Fever|publisher = Vintage|isbn = 978-0-394-75837-4|year = 1992|url-access = registration|url = https://archive.org/details/roadfeverhighspe00cahi_0}}</ref> V britanski avtomobilistični oddaji ''Top Gear'' so se voditelji na odseku ceste zapeljali s svojimi terenskimi vozili v bolivijski specialki. Leta 2003 je Kevin Sanders, kolesar na dolge proge, podrl Guinnessov svetovni rekord za najhitrejše prečkanje ceste z motorjem v 34 dneh.<ref name=Independent2005>{{navedi novice | url=https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220524/https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-date=2022-05-24 |url-access=subscription |url-status=live| newspaper=The Independent (UK)|date= 29 September 2005 | first= Tim | last= Walker |access-date=3 August 2010| title=How to have a real adventure: Take a train or get on a bike to experience the thrill of travel as it used to be}}</ref> Leta 2018 je britanski kolesar Dean Stott, ki je načrtoval, da bo v 110 dneh prekolesaril Ameriko in postavil nov Guinnessov svetovni rekord, v nekaj manj kot 100 dneh opravil 22.500 km dolgo pot od juga do severa, kar je za 17 dni podrlo rekord, ki ga je leta 2015 postavil Mehičan Carlos Santamaría Covarrubias.<ref>{{navedi splet|date=2018-06-05|title=Special Forces soldier breaks record for cycling the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/news/2018/6/special-forces-solider-breaks-record-for-cycling-the-pan-american-highway-528445/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref> Stott je bil navdihnjen, da je pomaknil urnik, potem ko je izvedel, da sta bila on in njegova žena povabljena na kraljevo poroko, in da bi dogodek zamudil, če bi se držal svojega prvotnega urnika.<ref>{{navedi novice|url=https://road.cc/content/news/241762-british-cyclist-smashes-pan-american-highway-record-after-learning-royal-wedding|title=British cyclist smashes Pan American Highway record after learning of royal wedding invitation|date=2018-05-14|work=road.cc|access-date=2018-10-02|language=en}}</ref> Stottov rekord je trajal le nekaj mesecev, saj je avstrijski vzdržljivostni kolesar Michael Strasser, ki je vozil od severa proti jugu, podrl rekord s časom 84 dni, 11 ur in 50 minut (23. julij – 16. oktober 2018).<ref>{{navedi splet|title=Fastest cycle journey of the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-cycle-journey-of-the-pan-american-highway/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Eberle-Abasolo|first=Christian|date=2019-02-25|title=The Austrian endurance rider set a new world record in 2018 when he cycled 22,642km from Alaska to Patagonia in 84 days. Here are all the need-to-know facts, figures and quotes from his big journey.|url=https://www.redbull.com/za-en/theredbulletin/michael-strasser-ice2ice-pan-american-highway-ride-stats|access-date=2020-11-19|website=www.redbull.com}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" ;="" mode="center"> File:Deadhorse Sign.JPG|Severni konec Panameriške magistrale pri mestu Deadhorse na Aljaski v ZDA File:I-25 southbound at Big I.jpg|Interstate 25 (Panameriška magistrala), ki se približuje križišču Big I v Albuquerqueju, Nova Mehika, ZDA File:Carretera Panamericana El Salvador San Martin.jpg|Panameriška magistrala skozi San Martin v Salvadorju File:Carretera Panamericana El Salvador Feb 2011.jpg|Še en pogled na Panameriško magistralo v Salvadorju File:Panamericana El Salvador Pista.png|Panameriška magistrala v Salvadorju med Lurdom in Santa Ano; ta raven 1,5 km dolg ravni odsek se lahko uporablja kot vzletišče in je bil uporabljen med državljansko vojno v Salvadorju. File:Carretera Panamericana en Gunacaste Costa Rica.jpg|Panameriška magistrala v Guanacasteju v Kostariki (gre proti meji z Nikaragvo, še vedno veliko kilometrov stran) File:Costa Rica Panamerican Highway.png|Panameriška magistrala v Tres Riosu v Kostariki, tik pred cestninsko postajo (še približno 337 km do panamske meje). File:Panamerican highway at Costa Rica Panama border.jpg|Panameriška magistrala na meji Kostarike in Paname File:Carretera Panamericana Ecuador.jpg|Panamericana v Pichinchi, Ekvador, blizu Cashapambe File:Panamericana Peru Pacasmayo.JPG|Panamericana - severni Peru blizu Pacasmaya File:PanAmericanHighwayPeru.jpg|Panamericana blizu Puerto De Lomas, Peru File:Panamericana Atacama Peru.JPG|Panamericana v puščavi Atacama na severu Čila File:Suburban 1986.jpg|Chevy Suburban je prevozil celotno Panameriško magistralo. Patagonija, Čile. File:Panamericana - Cordillera de los Andes Ecuador.JPG|Panamericana v Cordillera de los Andes, južni Ekvador, blizu Catacocha, 2500 m nadmorske višine. File:JUNIN Ruta 7 001.jpg|Nacionalna cesta 7—Panameriška magistrala v Junínu, Buenos Aires, Argentina </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * "Plan Federal Highway System", ''[[The New York Times]]'', May 15, 1932, section XX page 7<!-- Possibly: "THE AUTOMOBILE INDUSTRY REPORTS; Makers Consider Giving Delivered Prices -- New Duesenberg Out" (in a subsection?) May 8, 1932?, section XX page 7 https://www.nytimes.com/1932/05/08/archives/the-automobile-industry-reports-makers-consider-giving-delivered.html --> * [https://www.nytimes.com/1936/01/26/archives/reported-from-the-motor-world-general-motors-shows-announced-36.html "Reported from the Motor World"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 26, 1936, section XX page 6 * [https://www.nytimes.com/1953/01/07/archives/hemisphere-road-is-nearer-reality-pan-american-highway-grows-with.html "Hemisphere Road Is Nearer Reality"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 7, 1953, page 58 * 1997–98 [[American Automobile Association|AAA]] Caribbean, Central America and South America map * [https://books.google.com/books?id=WNYDAAAAMBAJ&pg=PA28 "Longest Road in the World"], ''Popular Mechanics'', March 1943 == Zunanje povezave == {{Commons category|Pan-American Highway}} {{Wikivoyage}} * {{osmrelation-inline|240861}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Panameriška magistrala]] g82houggvfoamkukpz2i7k6c9o2hx3p 0 551704 6752196 6648782 2026-09-17T19:16:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752196 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Otok Ometepe | image_name = Ometepemap.png | image_caption = | image_size = 280 | map = Nikaragva | map_caption = | native_name = | native_name_link = | nickname = | location = [[jezero Nikaragva]] (jezero Cocibolca) | coordinates = {{coord|11|30|N|85|35|W|display=title,inline}} | archipelago = | total_islands = 1 | major_islands = 1 | area_km2 = 276 | length_km = 31 | width_km = 10 | highest_mount = [[vulkan Concepción]] | elevation_m = 1610 | country = [[Nikaragva]] | country_admin_divisions_title = Departma | country_admin_divisions = Rivas | country_admin_divisions_title_1 = | country_admin_divisions_1 = | country_admin_divisions_title_2 = | country_admin_divisions_2 = | country_capital_city = | country_largest_city = Altagracia | country_largest_city_population = 4081 | country_leader_title = | country_leader_name = | population = 29,684 | population_as_of = Junij 2005 | density_km2 = 107,6 | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Ometepe''' je [[otok]], ki ga tvorita dva [[ognjenik|vulkana]], ki izvirata iz [[jezero Nikaragva|jezera Nikaragva]] in je v departmaju Rivas v Republiki [[Nikaragva|Nikaragvi]]. Njegovo ime izhaja iz [[nahuatl]]skih besed ''ome'' (dve) in ''tepetl'' (gora), kar pomeni 'dve gori'.<ref>{{navedi novice|last1=Cerna|first1=Celeste|title=Unite a la aventura y explorá la Isla de Ometepe|url=http://www.elnuevodiario.com.ni/suplementos/weekend/400127-unite-aventura-explora-isla-ometepe/|access-date=July 27, 2017|work=El Nuevo Diario|date=August 4, 2016|trans-title=Join the adventure and explore the Island of Ometepe|language=es|archive-date=December 15, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215131141/https://www.elnuevodiario.com.ni/suplementos/weekend/400127-unite-aventura-explora-isla-ometepe/|url-status=dead}}</ref> Je največji otok v jezeru Nikaragva. Oba vulkana (znana kot [[Vulkan Concepción]] in Volcán Maderas) sta združena z nizko ožino in tvorita en otok v obliki peščene ure, ročke ali arašida. Ometepe ima površino 276 kvadratnih kilometrov. Dolgo je 31 kilometrov in široko od 5 do 10 kilometrov.<ref>{{navedi novice | title=Tourism: Island of Ometepe | url =http://www.eaai.com.ni/english/turismo/index.shtml | work =EAAI | access-date = 2007-10-19 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070610002553/http://www.eaai.com.ni/english/turismo/index.shtml <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2007-06-10}}</ref> Otok ima gospodarstvo, ki temelji na živinoreji, kmetijstvu in turizmu. Banane za kuhanje so glavni pridelek. == Prebivalci == Otok je bil prvič naseljen v fazi Dinarte (okoli 2000 pr. n. št. – 500 pr. n. št.), čeprav so dokazi vprašljivi. Prvi znani prebivalci so bili govorci makročibčanskih jezikov. Sledi te preteklosti je še vedno mogoče najti v [[petroglif]]ih in kamnitih idolih na severnih pobočjih vulkana Maderas. Najstarejši izvira iz leta 300 pr. n. št. Nekaj stoletij kasneje so prebivalci Chorotega in Nicarao še naprej dodajali petroglife in ustvarili kipe na Ometepeju, izklesane iz [[bazalt]]ne skale. Potem ko so Španci v 16. stoletju osvojili regijo Srednje Amerike, so pirati začeli tavati po jezeru Nikaragva. Prišli so iz Karibskega morja prek [[San Juan (reka, Nikaragva)|reke San Juan]]. Prebivalci Ometepeja so bili močno prizadeti. Pirati so ugrabili ženske, prebivalcem ukradli živali, imetje in letino ter na obali postavili naselbine in jih naredili za svoje zatočišče. Zaradi tega se je lokalno prebivalstvo v iskanju zavetja preselilo na višje predele vulkanov. Otok so dokončno poselili španski konkvistadorji konec 16. stoletja. Najpomembnejši vasi na otoku sta Altagracia (4081 prebivalcev) na severovzhodni strani in Moyogalpa (2905 prebivalcev) s pristaniščem na severozahodni strani otoka. Ti dve naselji sta središči obeh občin in otok je razdeljen med obe. Številne tradicije so bile ohranjene, zato prebivalci Ometepeja praznujejo več verskih in ljudskih praznikov kot kjerkoli drugje v Nikaragvi. Danes Ometepe razvija turizem in ekoturizem, z arheološko preteklostjo in bogastvom svojega naravnega svetišča, eksotičnega rastlinja, živalskega in ptičjega sveta kot žrebanja. Novo letališče (ICAO koda letališča: MNLP) je bilo odprto leta 2014.<ref>[http://www.orotravel.com/news_expanded.php?nid=116 Ometepe Island Inaugurates Airport with First Flight] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140612031616/http://www.orotravel.com/news_expanded.php?nid=116 |date=June 12, 2014 }}</ref><ref>[https://ometepeislandinfo/Flights La Paloma Airport]{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Vulkana == [[File:Concepcion volcano in Nicaragua 2012.jpg|right|thumb|Pogled na Volcán Concepción]] [[Vulkan Concepción|Volcán Concepción]] je na severozahodni polovici otoka. Pod svojim simetričnim stožcem ima obseg vznožja 16 kilometrov in je aktivni vulkan.<ref name="readersnatural">{{navedi knjigo|title=Natural Wonders of the World|url=https://archive.org/details/naturalwondersof00sche|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=[https://archive.org/details/naturalwondersof00sche/page/280 280]|editor-last2=Wernet|editor-first2=Susan J.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ometepeislandinfo.com/Volcan-Concepcion|title=Ometepe Island Info - Volcán Concepción|website=ometepeislandinfo.com|language=en|access-date=2017-02-06}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Baker |first1=Suzanne |title=Petroglyph Types found on Ometepe Island, Nicaragua |url=https://www.culturelink.info/articles/6/ometepe-petroglyph-types |publisher=Culturelink Fieldwork Project |access-date=19 May 2023}}</ref> Zaradi svoje simetrije velja za izjemno lepega. Vulkan naj bi se dvignil v zgodnjem [[holocen]]u in zaradi nenehnih izbruhov zdaj doseže nadmorsko višino 1610 metrov, zaradi česar je Ometepe najvišji jezerski otok na svetu. Čeprav je dolgo obdobje miroval, je 8. decembra 1880 Concepción spet oživel. Ta izbruh je bil obsežen in vulkan je ostal aktiven eno leto. Sledilo je več izbruhov v letih 1883, 1889, 1902, 1907 in 1924. Leta 2005 se je zaradi vse večjega pritiska v vulkanu zgodil potres z močjo 6,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Na cestah po vsem otoku so se pojavile razpoke in izdan je bil nasvet, naj ljudje zapustijo otok. To je bil prvi manjši izbruh po letu 1999. Najnovejši izbruh je bil leta 2010 in čeprav je bil izjemno silovit, je le malo prebivalcev upoštevalo ukaz vlade v Managui, naj evakuirajo otok in storjena je bila majhna škoda. [[File:Ometepe.jpg|thumb|left|Concepción in Maderas]] Jugovzhodno polovico otoka sestavlja Volcán Maderas, ki ima [[kratersko jezero]] in podpira raznoliko deževno gozdno okolje. Verjame se tudi, da je Maderas vzniknil v holocenski dobi in se dviga 1394 metrov nad morsko gladino. Velja za ugaslega ali morda v mirovanju. Veliko laguno v njegovem kraterju je 15. aprila 1930 odkril kmet Casimiro Murillo. Brežine vulkana so večinoma pokrite z nasadi [[kavovec|kavovca]] in [[tobak]]a, preostanek pa je [[deževni gozd]]. Velik del tega dela otoka je zdaj naravni rezervat.<ref>{{navedi splet |title=Volcán Maderas |url=https://ometepeislandinfo.com/Volcan-Maderas |access-date=19 May 2023}}</ref> Zaradi [[vulkanski pepel|vulkanskega pepela]] je zemlja tega otoka izjemno rodovitna, kar omogoča neprekinjeno sajenje. Vulkana sta vidna od vsepovsod na otoku in življenje na Ometepeju se vrti tesno okoli njiju. Prav tako igrata pomembno vlogo v mitih in legendah otoka, ki je nekoč služil kot staroselsko grobišče. === Geološka dediščina IUGS === Glede na to, da gre za »tipski primer širjenja vulkana in vulkansko-tektonskih interakcij v sedimentnem bazenu vulkanskega loka jezera Nikaragva«, je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) vključila ''La Isla de Ometepe: kvartarni vulkani v sedimentnem bazenu jezera Nikaragva'' v svoji skupini 100 območij geološke dediščine po vsem svetu na seznamu, objavljenem oktobra 2022. Organizacija opredeljuje območje geološke dediščine IUGS kot »ključno mesto z geološkimi elementi in/ali procesi mednarodnega znanstvenega pomena, ki se uporabljajo kot referenca in/ali z znatnim prispevkom k razvoju geoloških znanosti skozi zgodovino.«<ref>{{navedi splet |title=The First 100 IUGS Geological Heritage Sites |url=https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |website=IUGS International Commission on Geoheritage |publisher=IUGS |access-date=13 November 2022 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027114156/https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |url-status=dead }}</ref> == Arheologija == [[File:Statue and children omotepe.jpg|thumb|Otroci stojijo ob predkolumbovskem kamnitem idolu]] Otok Ometepe je na splošno vključen v arheološko območje ''Greater Nicoya'', ki obsega tudi območje Rivas na obali jezera in se spušča v kostariški polotok Nicoya. Zaradi usedlin vulkanskega pepela skozi tisočletja je zemlja zelo rodovitna, kar omogoča stalno sajenje brez neizkoriščenja. To bogato okolje je omogočilo, da je bil otok stalno naseljen od faze Dinarte (okoli 2000 pr. n. št. – 500 pr. n. št.). Obstaja časovno obdobje, ki je razvrščeno kot »obdobje Ometepe« (1350 – 1550 n. št.) ali »veliko nikojsko obdobje«, ki ustreza mezoameriškemu postklasičnemu obdobju. To obdobje je povezano s selitvijo Nicarao (govorcev Nahua) na območje Greater Nicoya.{{sfn|McCafferty|Steinbrenner|2005}} Arheologi, ki so v preteklih letih opravili terensko delo na otoku, so bili: *1880: J. F. Bransford; *1959-1961: izkopavanja dr. Gordona Willeya in Alberta Norweba; *1962: Wolfgang Haberland in Peter Schmidt; *1995–1999: Suzanne M. Baker - Ometepe Petroglyph Project.<ref>{{navedi knjigo |last1=Baker|first1=Suzanne M.|title=The Rock Art of Ometepe Island Nicaragua: Motif Classification Quantification and Regional Comparisons|publisher=Archaeopress|location=Oxford, England|date=2010|isbn=978-1-4073-0560-8}}</ref> === Keramika === Gordon Willey in Albert Norweb sta izkopavala najdišče Cruz (imenovano po Cruz Hacienda) na severovzhodnem delu otoka. To najdišče je pomembno, ker je ustvarilo skoraj 30.000 črepinj, ki so večinoma pripadale poznemu polikromnemu obdobju. Zgornji nivoji najdišča so izdelali diagnostične vrste keramike, ki so opredelile pozno polihromirano obdobje za celotno območje Rivas. Najdeni so bili tudi kosi iz faze San Jorge conskega bikromskega obdobja.{{sfn|Healy|1980}} Vrsta keramike ''Ometepe Red Slipped-Incised'' je najdena na otoku Ometepe. Gre za vrsto keramike iz pozne polihromirane dobe in jo običajno najdemo v obliki črepinj posod. Ta vrsta keramike je prepoznavna, ker je strgana na notranji in zunanji strani, na zunanjem ohišju in robu pa se izvaja glajenje in poliranje. Po obodu in zunaj je motno rdeče do rjave barve. Črte so vrezane v rob posode, najpogostejši motiv pa so trikotniki, ki se prepletajo ali se stikajo med konico. Druge vrste keramike, najdene na otoku, so: granadska polihromija iz srednjega polikromiranega obdobja, pozno polihromijo Castillo in polihromijo ''Luna Ware''. === Petroglifi === [[File:Petroglifo Ometefe.jpg|thumb|Petroglif]] [[File:PetroglyphOmetepe 01.jpg|thumb|Spiralni petroglifi na Ometepeju]] [[File:Petroglyph on Ometepe.jpg|thumb|Petroglif na Ometepe ob vznožju Maderas]] ''Projekt Ometepe Petroglyph'' je bil prostovoljno terensko raziskovanje polovice Maderas v Ometepeju od leta 1995 do 1999. Ta projekt je v petih terenskih sezonah intenzivno raziskoval 15&nbsp;km polovice otoka Maderas. Projekt je preslikal 73 arheoloških najdišč znotraj tega 15 kilometrov območja, vključno s skoraj 1700 petroglifi na 1400 balvanih. Od 73 lokacij, ki jih je pregledal Ometepe Petroglyph Project, so bili petroglifi zabeleženi na vseh, razen na enem. Številni petroglifi vsebujejo spirale in se »vijejo« po steni skale. Stilizirane želve so pogost motiv tega območja. Kamnorezi Ometepeja vključujejo nekatere oblike, ki so manj pogoste. Številne upodobitve so opisane tako, da imajo na človeških figurah »obraze krogle za balinanje«. Kot je navedeno zgoraj, so spirale običajne in se očitno uporabljajo na več načinov. Zdi se, da dve pritrjeni spirali predstavljata otok z dvema vulkanoma. Spirale se uporabljajo tudi za upodobitev glave antropomorfnih figur. Nekatere figure so podobne mezoameriškim upodobitvam Naguala, kar kaže na skupno prakso tonalne duhovnosti.<ref>{{navedi splet |last=Manion |first=Jessica |date=2016 |title=Remembering the Ancestors: Mortuary Practices and Social Memory in Pacific Nicaragua |url=https://prism.ucalgary.ca/bitstream/handle/11023/3392/ucalgary_2016_manion_jessica.pdf?sequence=1&isAllowed=y |access-date=March 9, 2022 |website=University of Calgary.}}</ref> Nekatere od nenavadnih tvorb, ki jih vidimo v petroglifih na Ometepeju, vključujejo sedeže ali stopnice, vklesane v balvane, ovale in velike utore. Namen teh tvorb še ni pojasnjen. Med sezonama 1995 in 1996 je bilo evidentiranih deset lokacij. Največja koncentracija petroglifov je bila opažena pri N-RIO-3, ki ga je Haberland verjetno zabeležil kot Om-38. Najdišče, ki je vzdolž pobočij ter na vrhu in na grebenu, vsebuje 82 balvanov s petroglifi, šest maltark, dve žrmlji ter razpršeno keramiko in kremenčev kamen. Od 149 petroglifov, zabeleženih leta 1996, je bila večina na zemljišču v lasti zadruge na haciendi. Ko so leta 1997 program razširili na prostovoljce, je 20 prostovoljcev sodelovalo pri snemanju še petnajstih lokacij. Najbolj impresivno mesto, N-RIO-19, je bilo večje od 180.000 kvadratnih metrov. Dvaindevetdeset petroglifov, več kot 30 hišnih gomil, fragmenti kamnitih kipov in keramika iz vsaj treh različnih obdobij okupacije so bili zabeleženi na mestu, material pa so preučevali v Managui. ''Projekt Ometepe Petroglyph'' je zanimiv primer sodobne tehnologije, ki pomaga pri evidentiranju arheoloških najdišč. Med raziskovanjem in snemanjem najdišč prazgodovinske umetnosti so bile posnete slike vsakega najdišča v barvni in črno-beli tehniki. Na enem mestu je bil celo posnet video. Fotografije so nato naložili v računalnik, nato pa so s programom Photoshop povečali kontrast fotografij, s čimer so povečali vidnost petroglifov na sliki. To je omogočilo natančnejšo evidenco mest, ki so bila nujno fotografirana v manj kot idealnih pogojih in osvetlitvi. Poleg odročnosti in slabe osvetlitve se na otoku Ometepe globina vgraviranih črt na petroglifih, ki so bile doslej zabeležene, spreminja od »neizmerno plitve« do približno treh centimetrov (spletna stran Ometepe Petroglyph Project, 2006). == Prostoživeče živali in rastline == V Ometepeju živijo velike populacije opic kapucink (''Cebus imitator'') in beloglavih kapucink (''Cebus capucinus''), in populacije opic [[grivasti vriskač]] ''Alouatta palliata''. Prizadevajo si za preučevanje in zaščito teh živali. Šola Ometepe Biological Field School je na strani otoka Maderas. Sem prihajajo študenti in znanstveniki z vsega sveta, da bi preučevali edinstveno floro in favno tega območja. V jezeru, ki obdaja Ometepe, živijo številne vrste vodnih živali, zlasti nikaragovski morski pes, ki je do nedavnega veljal za edinstveno vrsto sladkovodnega morskega psa, od takrat pa se je izkazalo, da je neprekinjen z oceanskimi populacijami.<ref>[http://sharks-med.netfirms.com/med/bull.htm Shark gallery] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110714165653/http://sharks-med.netfirms.com/med/bull.htm |date=July 14, 2011 }}</ref> Majhne populacije pajkastih opic (''Ateles s.'') naseljujejo zelo majhne otoke znotraj jezera Nikaragva. Te populacije obstajajo izključno zaradi ljudi in številni lokalni ribiči se redno ustavljajo, da nahranijo te trope. Lokalna oblika riževe podgane ''Oryzomys couesi'' je značilna in lahko predstavlja ločeno podvrsto.<ref>Jones, J.K., Jr. and Engstrom, M.D. 1986. Synopsis of the rice rats (genus ''Oryzomys'') of Nicaragua. Occasional Papers, The Museum, Texas Tech University 103:1–23.</ref> == Galerija == <gallery = widths="180px" heights="120px"> File:A river in Ometepe.jpg|Reka na Ometepe File:Concepcion from finca.JPG|Concepción, kot je videti iz Finca Magdalena, Ometepe File:ometepe island sts.jpg|Ometepe iz vesolja, januar 1997 File:Volcano rocks ometepe.jpg|Vulkanske kamnine na Ometepeju </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *{{navedi knjigo |last1=Healy |first1=Paul F. |title=Archaeology of the Rivas Region, Nicaragua|url=https://archive.org/details/archaeologyofriv0001heal |date=1980 |publisher=Wilfrid Lauer University Press|location=Ontario|isbn=978-0-88920-094-4}} *{{navedi splet |last1=Martin |first1=James |title=Ometepe Archaeological Project |url=https://www.culturelink.info/ |publisher=Culturelink Fieldwork Project |access-date=19 May 2023}} *{{cite journal|first1=Geoffrey G.|last1=McCafferty|first2=Larry|last2=Steinbrenner|year=2005|title=Chronological implications for Greater Nicoya from the Santa Isabel Project, Nicaragua|journal=Ancient Mesoamerica|volume=16|issue=1|pages=131–146|doi= 10.1017/S0956536105050066 |s2cid=162669977|url=https://pdfs.semanticscholar.org/a260/6ad7a25321fb1e743b4771577ef4cf040d7f.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20200219211442/https://pdfs.semanticscholar.org/a260/6ad7a25321fb1e743b4771577ef4cf040d7f.pdf|url-status = dead|archive-date = 2020-02-19}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} *[https://www.visitanicaragua.com/la-naturaleza-de-nicaragua/ometepe/ Ometepe] at the Nicaraguan Institute of Tourism {{in lang|es}} *[https://ometepeislandinfo.com/ Ometepe Island Tourist Information Site] *[https://ometepenicaragua.com/ Travel Guide to the Ometepe Island] *[https://bainbridgeometepe.org/ Bainbridge Ometepe Sister Islands Association] *[https://web.archive.org/web/20040815081717/http://www.mines.edu/camu/english/interarea/cenamerica/habitats/habitat.3/archaeology/index.shtml The Nicaraguan Lakes and Pacific Coast Habitat - Archaeology] *[https://planetvagabond.com/backpacker-advice/backpacking-central-america/nicaragua/ometepe/ Best Backpacking Destination: Ometepe] *[https://web.archive.org/web/20041022171347/http://www.costarica-net-guide.com/ometepe.html Ometepe Island] *[https://web.archive.org/web/20090228105446/http://www.visitaometepe.com/welcome.html Welcome to Ometepe] *[https://web.archive.org/web/20110717215127/http://www.visitaometepe.com/Diagramacion%20Guia%20Web.pdf Tourist Guide (Bilingual English/Spanish)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biosferni rezervati Nikaragve]] [[Kategorija:Otoki Nikaragve]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Nikaragvi]] 6e8eqnziv75kkborucei7fh2mhaffoi 0 554159 6752212 6751927 2026-09-17T19:37:51Z Kent Wang 265880 /* Sala dos Embaixadores */ Throne Hall (Palácio Nacional de Queluz) 9760.jpg 6752212 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Queluz | native_name = | native_name_lang = pt |image = Palácio Queluz March 2018-2.jpg |image_caption = Palača Queluz. "Ceremonialna fasada" [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira |location = [[Sintra]], Portugalska |coordinates = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}} |owner = Portugalska država |construction_start_date = 1747 |completion_date = |style = [[rokoko]], neokrasicizem |architect = Mateus Vicente de Oliveira |other_designers = |civil_engineer = |building_type = [[kraljeva palača]] | website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial] | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 16. junij 1910 | designation1_number = SIPA 6108 }} }} {{multiple image | align = right | total_width = 300 | image1 = Maria I, Vieira.jpg | width1 = 354 | height1 = 500 | image2 = PedroIIIpt.png | width2 = 600 | height2 = 862 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz }} '''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,<ref name="Lowndes, p. 179.">Lowndes, p. 179.</ref> je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo. Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.<ref>Fielding, p. 275.</ref> Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija. Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav. == Arhitektura in zgodovina == <imagemap> Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti. circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]] rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]] rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]] rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]] circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]] rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]] rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]] rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]] rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]] rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]] rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]] rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]] rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]] rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]] rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]] circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]] rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]] desc none </imagemap> Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.<ref name="Dynes, p. 178.">Dynes, p. 178.</ref> Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi. Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,<ref>Rey, p. 44.</ref> medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.<ref>Fielding, p. 275</ref> Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna. Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].<ref>Powell, pp. 95&ndash;101.</ref> [[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]] Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.<ref>Lowndes. p. 179.</ref> Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.<ref name="Dynes, p. 181.">Dynes, p. 181.</ref> Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.<ref name="Fielding, p. 276.">Fielding, p. 276.</ref> Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu. Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo. == Zunanjost == [[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]] [[File:Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]] [[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]] Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).<ref>Lowndes, p. 175.</ref> Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače. Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.<ref name="Maria I of Portugal">Maria I of Portugal</ref> Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.<ref name="Fielding, p. 279.">Fielding, p. 279.</ref> Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.<ref name="Fielding, p.279.">Fielding, p.279.</ref> Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku. == Notranjost == Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.<ref>Lowndes, p. 179</ref> Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega. === Državna stanovanja === ==== Sala das Mangas ==== Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem. ==== Glasbena soba ==== Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.<ref name="Dynes, p. 183.">Dynes, p. 183.</ref> V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci. {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|"Sala de Mangas" okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]] |} ==== Plesna soba ==== Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].<ref name="Lowndes, p. 183.">Lowndes, p. 183.</ref> ==== Sala dos Embaixadores ==== Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.<ref>Lowndes, p. 178.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Throne Hall (Palácio Nacional de Queluz) 9760.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.<ref name="Dynes, p. 183."/>]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]] |} ==== Kapela ==== Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo. Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti leta 1816. Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.<ref>Lowndes, p. 185.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]] |} == Posest == [[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]] Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.<ref name="Fielding, p. 277.">Fielding, p. 277.</ref> Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.<ref>Fielding, p. 278.</ref> V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.<ref>Lowndes, p. 184.</ref> == Kasnejša zgodovina == [[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]] Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934. Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826. Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,<ref>Lowndes, p. 180.</ref> naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830. Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje. == Nacionalni spomenik == [[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]] V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače. Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2] Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače. V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone. == Državno gostišče == ''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792. Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.<ref>[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]</ref> Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov. == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007. *{{navedi knjigo | last = Dynes | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&referer=one_hit OCLC 37658]}} *Fielding, Xan (1961). "Queluz". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007 *Lowndes, Susan (1969). "Queluz". In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}. *Powell, Nicholas (1961). "Sanssouci". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}. == Zunanje povezave == {{Commons|Palácio Nacional de Queluz}} *View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]] *[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra]] [[Kategorija:Palače na Portugalskem]] [[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]] [[Kategorija:Kraljeve rezidence]] bbkfi0e2whqcfxp2k7c5i79sr84df5c 6752215 6752212 2026-09-17T19:41:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6752212|6752212]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Kent Wang|Kent Wang]] ([[User talk:Kent Wang|pogovor]]) 6752215 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Queluz | native_name = | native_name_lang = pt |image = Palácio Queluz March 2018-2.jpg |image_caption = Palača Queluz. "Ceremonialna fasada" [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira |location = [[Sintra]], Portugalska |coordinates = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}} |owner = Portugalska država |construction_start_date = 1747 |completion_date = |style = [[rokoko]], neokrasicizem |architect = Mateus Vicente de Oliveira |other_designers = |civil_engineer = |building_type = [[kraljeva palača]] | website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial] | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 16. junij 1910 | designation1_number = SIPA 6108 }} }} {{multiple image | align = right | total_width = 300 | image1 = Maria I, Vieira.jpg | width1 = 354 | height1 = 500 | image2 = PedroIIIpt.png | width2 = 600 | height2 = 862 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz }} '''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,<ref name="Lowndes, p. 179.">Lowndes, p. 179.</ref> je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo. Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.<ref>Fielding, p. 275.</ref> Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija. Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav. == Arhitektura in zgodovina == <imagemap> Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti. circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]] rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]] rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]] rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]] circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]] rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]] rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]] rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]] rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]] rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]] rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]] rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]] rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]] rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]] rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]] circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]] rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]] desc none </imagemap> Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.<ref name="Dynes, p. 178.">Dynes, p. 178.</ref> Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi. Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,<ref>Rey, p. 44.</ref> medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.<ref>Fielding, p. 275</ref> Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna. Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].<ref>Powell, pp. 95&ndash;101.</ref> [[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]] Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.<ref>Lowndes. p. 179.</ref> Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.<ref name="Dynes, p. 181.">Dynes, p. 181.</ref> Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.<ref name="Fielding, p. 276.">Fielding, p. 276.</ref> Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu. Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo. == Zunanjost == [[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]] [[File:Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]] [[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]] Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).<ref>Lowndes, p. 175.</ref> Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače. Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.<ref name="Maria I of Portugal">Maria I of Portugal</ref> Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.<ref name="Fielding, p. 279.">Fielding, p. 279.</ref> Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.<ref name="Fielding, p.279.">Fielding, p.279.</ref> Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku. == Notranjost == Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.<ref>Lowndes, p. 179</ref> Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega. === Državna stanovanja === ==== Sala das Mangas ==== Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem. ==== Glasbena soba ==== Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.<ref name="Dynes, p. 183.">Dynes, p. 183.</ref> V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci. {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|"Sala de Mangas" okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]] |} ==== Plesna soba ==== Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].<ref name="Lowndes, p. 183.">Lowndes, p. 183.</ref> ==== Sala dos Embaixadores ==== Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.<ref>Lowndes, p. 178.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Palácio Nacional de Queluz 01.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.<ref name="Dynes, p. 183."/>]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]] |} ==== Kapela ==== Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo. Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti leta 1816. Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.<ref>Lowndes, p. 185.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]] |} == Posest == [[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]] Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.<ref name="Fielding, p. 277.">Fielding, p. 277.</ref> Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.<ref>Fielding, p. 278.</ref> V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.<ref>Lowndes, p. 184.</ref> == Kasnejša zgodovina == [[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]] Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934. Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826. Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,<ref>Lowndes, p. 180.</ref> naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830. Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje. == Nacionalni spomenik == [[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]] V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače. Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2] Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače. V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone. == Državno gostišče == ''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792. Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.<ref>[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]</ref> Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov. == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007. *{{navedi knjigo | last = Dynes | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&referer=one_hit OCLC 37658]}} *Fielding, Xan (1961). "Queluz". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007 *Lowndes, Susan (1969). "Queluz". In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}. *Powell, Nicholas (1961). "Sanssouci". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}. == Zunanje povezave == {{Commons|Palácio Nacional de Queluz}} *View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]] *[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra]] [[Kategorija:Palače na Portugalskem]] [[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]] [[Kategorija:Kraljeve rezidence]] di5zigbax55d8lgqw1n0i5cr5tv53ky 6752216 6752215 2026-09-17T19:44:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6752216 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Queluz | native_name = | native_name_lang = pt |image = Palácio Queluz March 2018-2.jpg |image_caption = Palača Queluz. "Ceremonialna fasada" [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira |location = [[Sintra]], Portugalska |coordinates = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}} |owner = Portugalska država |construction_start_date = 1747 |completion_date = |style = [[rokoko]], neokrasicizem |architect = Mateus Vicente de Oliveira |other_designers = |civil_engineer = |building_type = [[kraljeva palača]] | website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial] | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 16. junij 1910 | designation1_number = SIPA 6108 }} }} {{multiple image | align = right | total_width = 300 | image1 = Maria I, Vieira.jpg | width1 = 354 | height1 = 500 | image2 = PedroIIIpt.png | width2 = 600 | height2 = 862F | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz }} '''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,<ref name="Lowndes, p. 179.">Lowndes, p. 179.</ref> je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo. Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.<ref>Fielding, p. 275.</ref> Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija. Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav. == Arhitektura in zgodovina == <imagemap> Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti. circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]] rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]] rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]] rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]] circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]] rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]] rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]] rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]] rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]] rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]] rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]] rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]] rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]] rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]] rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]] circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]] rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]] desc none </imagemap> Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.<ref name="Dynes, p. 178.">Dynes, p. 178.</ref> Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi. Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,<ref>Rey, p. 44.</ref> medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.<ref>Fielding, p. 275</ref> Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna. Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].<ref>Powell, pp. 95&ndash;101.</ref> [[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]] Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.<ref>Lowndes. p. 179.</ref> Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.<ref name="Dynes, p. 181.">Dynes, p. 181.</ref> Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.<ref name="Fielding, p. 276.">Fielding, p. 276.</ref> Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu. Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo. == Zunanjost == [[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]] [[File:Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]] [[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]] Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).<ref>Lowndes, p. 175.</ref> Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače. Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.<ref name="Maria I of Portugal">Maria I of Portugal</ref> Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.<ref name="Fielding, p. 279.">Fielding, p. 279.</ref> Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.<ref name="Fielding, p.279.">Fielding, p.279.</ref> Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku. == Notranjost == Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.<ref>Lowndes, p. 179</ref> Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega. === Državna stanovanja === ==== Sala das Mangas ==== Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem. ==== Glasbena soba ==== Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.<ref name="Dynes, p. 183.">Dynes, p. 183.</ref> V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci. {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|"Sala de Mangas" okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]] |} ==== Plesna soba ==== Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].<ref name="Lowndes, p. 183.">Lowndes, p. 183.</ref> ==== Sala dos Embaixadores ==== Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.<ref>Lowndes, p. 178.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Throne Hall (Palácio Nacional de Queluz) 9760.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.<ref name="Dynes, p. 183."/>]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]] |} ==== Kapela ==== Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo. Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti leta 1816. Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.<ref>Lowndes, p. 185.</ref> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" |- style="text-align:center; vertical-align:top;" |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]] |style="width:300px; padding:10px;"|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]] |} == Posest == [[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]] Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.<ref name="Fielding, p. 277.">Fielding, p. 277.</ref> Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.<ref>Fielding, p. 278.</ref> V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.<ref>Lowndes, p. 184.</ref> == Kasnejša zgodovina == [[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]] Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934. Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826. Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,<ref>Lowndes, p. 180.</ref> naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830. Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje. == Nacionalni spomenik == [[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]] V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače. Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2] Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače. V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone. == Državno gostišče == ''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792. Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.<ref>[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]</ref> Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov. == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007. *{{navedi knjigo | last = Dynes | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&referer=one_hit OCLC 37658]}} *Fielding, Xan (1961). "Queluz". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007 *Lowndes, Susan (1969). "Queluz". In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}. *Powell, Nicholas (1961). "Sanssouci". In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}. *Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}. == Zunanje povezave == {{Commons|Palácio Nacional de Queluz}} *View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]] *[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sintra]] [[Kategorija:Palače na Portugalskem]] [[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]] [[Kategorija:Kraljeve rezidence]] amcdxb4v7j9ns61z8tizgv6g8ecin9j 0 554162 6752265 6281782 2026-09-17T23:22:41Z Kent Wang 265880 /* Gradnja */ Arco das Amoreiras 01.jpg 6752265 wikitext text/x-wiki [[Image:Aqueduto das Águas Livres (1).jpg|250px|thumb|Oboki akvadukta (65 m visoki) nad dolino Alcântara. Upoštevajte koničasto obliko lokov.]] [[Image:Aqueduto das Águas Livres 2.jpg|250px|thumb|Akvadukt, pogled z zahoda]] '''Akvadukt Águas Livres''' ({{lang-pt|Aqueduto das Águas Livres}}, {{IPA-pt|ɐkɨˈðutu ðɐz ˈaɣwɐʒ ˈlivɾɨʃ|pron}}, "Akvadukt svobodnih voda") je zgodovinski [[Akvadukt (most)|akvadukt]] v mestu [[Lizbona]] na [[Portugalska|Portugalskem]]. Je eden najimenitnejših primerov portugalskega inženiringa iz 18. stoletja. Glavni tok akvadukta obsega 18 km, celotna mreža kanalov pa se razteza skozi skoraj 58 km. Lizbona je vedno trpela zaradi pomanjkanja pitne vode. Tako se je kralj [[Ivan V. Portugalski]] odločil zgraditi akvadukt za dovajanje vode iz virov v župniji Caneças, v sodobni občini Odivelas. Projekt je bil plačan s posebnim prometnim davkom na govedino, oljčno olje, vino in druge izdelke. == Zgodovina == === Ozadje === Voda je bila redka tudi za prve prebivalce Lizbone. [[Estuarij]] reke [[Tajo]], ki meji na njihovo naselje, je bil zaradi dotoka morske vode zaradi plimovanja preveč brakičen, da bi bil piten. Edino območje z zanesljivo izvirsko vodo je bila soseska [[Alfama]]. Z rastjo mesta zunaj srednjeveškega obzidja so naraščali pritiski na oskrbo z vodo. Zamisel o uporabi vode iz doline reke Carenque pri Belasu je postala privlačna. Ta izvir so prvi uporabljali Rimljani, ki so tam zgradili jez in [[Rimski akvadukt|akvadukt]].<ref>{{navedi splet |last1=Noé |first1=Paula |title=Barragem Romana de Belas |url=http://www.monumentos.gov.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=6416 |website=Sistema de Informação para o Património Arquitetónico |publisher=Patrimonio Cultural |access-date=24 February 2021}}</ref> Leta 1571 je Francisco de Holanda predlagal uporabo rimskega sistema za oskrbo Lizbone z vodo portugalskemu kralju Sebastijanu. Nekaj kasneje, leta 1620, se je znova pojavil predlog za uporabo še vedno delujočih akvaduktov iz rimske dobe, tokrat do [[Filip III. Španski|Filipa II.]] Kralj je uvedel davek za financiranje gradnje. Sredstva pa so bila preusmerjena v dobrodelne namene in ne v gradbena dela. Nenehne težave z vodo so ponovno pritegnile pozornost mestnih upraviteljev leta 1728, ki so uvedli večji davek na nekatere živilske izdelke, da bi povečali financiranje akvadukta. Leto pozneje, leta 1729, so bili trije možje imenovani za pripravo gradbenega načrta za sistem, ki bi vključeval izgradnjo monumentalnega dela akvadukta nad dolino Alcântara. === Gradnja === Gradnja se je začela leta 1731 pod vodstvom italijanskega arhitekta Antonia Canevarija, ki ga je leta 1732 zamenjala skupina portugalskih arhitektov in inženirjev, med njimi Manuel da Maia, Azevedo Fortes in José da Silva Pais. Med letoma 1733 in 1736 je projekt vodil Manuel da Maia, ki ga je nato zamenjal Custódio Vieira, ki je ostal na čelu projekta do leta 1747. Custódio Vieira si je zamislil osrednji del akvadukta, loke nad dolino Alcântara, ki so bili dokončani leta 1744. Skupno 35 lokov prečka dolino in pokriva 941 m. Najvišji loki dosežejo višino 65 m, mnogi pa so koničasti, kar spominja na loke v gotskem slogu. Velja za mojstrovino inženirstva v obdobju [[barok]]a. [[Image:Arco das Amoreiras 01.jpg|250px|thumb|right|Akvadukt in spominski lok v soseski Amoreiras]] Leta 1748, čeprav je bil projekt še vedno nedokončan, je akvadukt končno začel dovajati vodo v mesto Lizbona, kar je bilo obeleženo v spominskem loku, zgrajenem v soseski Amoreiras. Od tega obdobja naprej so gradnjo nadzirali drugi arhitekti, vključno z Madžarskim Carlosom Mardelom in drugimi. V času vladavine Jožefa I. in Marije I. se je mreža kanalov in vodnjakov močno razširila. 1. novembra 1755 je mesto prizadel [[lizbonski potres (1755)]], vendar je popolnoma nov akvadukt ostal nedotaknjen. === Uporaba === Po prvi dostavi vode leta 1748 je akvadukt napajal popolnoma novo mrežo fontan, zgrajenih v mestu preprosto s pomočjo gravitacije. Zmogljivost sistema se je nenehno povečevala zaradi naraščajočih potreb po vodi, ki jih je povečalo naraščajoče prebivalstvo mesta. Delo je bilo večinoma na zgornjem koncu, da bi zbrali več vode. Sistem je obsegal skupno 58.135 metrov podzemnih in nadzemnih vodov in galerij. Od leta 1880 dalje se je pomen akvadukta znatno zmanjšal zaradi povečane uporabe porečja reke Alviela preko akvadukta Alviela. Parne črpalke so napolnile rezervoar Barbadinhos, ki je napajal Lizbono. Akvadukt pa je do leta 1967 deloval kot cevovod, ki je dovajal vodo iz drugih virov (v notranjosti so še vidni betonski nosilci cevi). Cevovod je bil razgrajen leta 1968. Možno je obiskati in prečkati akvadukt, ki se začne pri muzeju Museu da Água (Muzej vode) v lizbonski soseski Campolide. == Mãe d'Água == Rezervoar Mãe d'Água (Mati vode) Amoreiras, največji vodni rezervoar, je bil dokončan leta 1834. Ta rezervoar s kapaciteto 5500 m³ vode je zasnoval Carlos Mardel. Zdaj je deaktiviran in ga lahko obiščete kot del Museu da Água (Muzej vode). == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{navedi knjigo |last= Chelmicki |author-link= |first= José Carlos Conrado de|date=2008 |title= Memória sobre o Aqueducto Geral de Lisboa feita por ordem do Ministério das Obras Públicas em portaria de 15 de Fevereiro de 1856 |language=pt|location=Lisbon |publisher=EPAL - Empresa Portuguesa das Águas Livres |page=44 |isbn=9789899576100 }} == Zunanje povezave == {{Commons}} *{{in lang|en}} [http://www.epal.pt/EPAL/en/menu/water-museum/useful-information/contacts-and-opening-hours The Water Museum] *{{in lang|pt}} [http://www.monumentos.gov.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=6811 Listing by Portuguese Institute for Architectural Heritage (SIPA)] *{{in lang|pt}} [http://www.patrimoniocultural.gov.pt/pt/patrimonio/patrimonio-imovel/pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/70216 Listing by General Bureau for National Buildings and Monuments] *{{in lang|pt}} [http://museudaagua.epal.pt/museudaagua/index.htm Virtual visit to the Water Museum] *{{in lang|pt}} [http://museudaagua.blogspot.com/ The Water Museum] {{Coord|38|43|36|N|09|10|00|W|source:dewiki|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1748]] 705ax485vfk269queqcoiw6uemuy8c0 0 555267 6752340 6704871 2026-09-18T08:09:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Vrhovec''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski igralec]], * [[4. april]] [[1979]]. Vrhovec je dramski in filmski igralec, zaigral je v znanih slovenskih serijah, posodil pa je tudi glas številnim risanim junakom v sinhronizacijah animiranih filmov.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Vrhovec|url=https://www.spasteater.si/ustvarjalci/primoz-vrhovec|website=spasteater.si|accessdate=2024-01-28|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Leta 2007 se je vpisal na študij dramske igre na Akademiji v [[Beograd]]u in leta 2013 diplomiral z vlogo Branislava v drami ''Krivica''. V času študija je nastopil v številnih predstavah in kratkih filmih. Kot študent je pogosto gostoval tudi na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Vrhovec|url=https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Vrhovec|website=sigledal.org|accessdate=2024-01-28|language=sl|archive-date=2024-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20240128115817/https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Vrhovec|url-status=dead}}</ref> == Vloge == === Filmi === *''[[Psi brezčasja]]'' (2016) – vloga Roka Osterberga *''Ksana'' (2017) – vloga Davida *''[[Družinica]]'' (2017) – vloga očeta Marka Gradnika *''[[Smrkci: Skrita vas]]'' (2017) – glas Bistri *''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'' (2019) – vloga policista Leona Galla === Serije === *''[[Ena žlahtna štorija]]'' (2017, [[Planet TV]]) – vloga prefekta Rafaela *''[[Gorske sanje]]'' (2018, Planet TV) – vloga smučarskega trenerja Mitje *''[[Srečno samski]]'' (2020, Planet TV) – vloga psihoterapevta Bernarda *''[[V imenu ljudstva|V imenu ljudstva 2]]'' (2022, [[RTV Slovenija]]) – vloga direktorja Slatenška *''[[Skrito v raju]]'' (2024, [[POP TV]]) – vloga Renata Stražarja == Zasebno življenje == Njegova partnerka je plesalka in koreografinja Tina Atanasovski.<ref>{{Navedi splet|title=Srečen v objemu plesalke Tine |url=https://novice.svet24.si/revija/lady/clanek/domace/654377b26fc5f/srecen-v-objemu-plesalke-tine|website=novice.svet24.si|accessdate=2024-01-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrhovec, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] ob0n23mf0g9b9m6pw8mq0sq4fys4fsj 0 557753 6752058 6695598 2026-09-17T13:01:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752058 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Matsalu | alt_name = Matsalu rahvuspark | photo = Matsalu logo.png | photo_caption = | photo_width = 100 | map = Estonia | map_caption = | location = [[Estonija]] | nearest_city = Lihula | coordinates = {{coord|58|45|36|N|23|35|49|E|region:EE|format=dms|display=inline,title}} | area = 488,6 km² | established = 1957 | url=http://www.matsalu.ee/ | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Matsalu Nature Reserve | designation1_date = 29. marec 1994 | designation1_number = 104<ref>{{navedi splet|title=Matsalu Nature Reserve|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/104|access-date=25 April 2018}}</ref>}} }} '''Narodni park Matsalu''' (prej Naravni rezervat Matsalu, estonsko ''Matsalu rahvuspark'', pogosto samo '''Matsalu''') je naravni rezervat in [[narodni park]], ki leži v okrožjih Lääne in Pärnu v [[Estonija|Estoniji]]. Narodni park Matsalu se razteza na območju 486,1 km², ki obsega zaliv Matsalu, delto reke Kasari, vas Matsalu in okolico.<ref>[https://www.protectedplanet.net/matsalu-rahvuspark-national-park Matsalu Rahvuspark in Estonia] ''Protected Planet''</ref> Zaliv Matsalu je eno najpomembnejših območij močvirskih ptic v Evropi zaradi svoje odlične lege na vzhodnoatlantski preleti. Veliko število ptic selivk uporablja Matsalu kot počivališče.<ref name="couzens">{{navedi knjigo|last=Couzens|first=Dominic|title=Top 100 Birding Sites of the World|year=2009|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-25932-4|pages=50–52}}</ref> Vsako pomlad več kot dva milijona vodnih ptic leti mimo Matsaluja, od tega približno 1,6 milijona zimskih rac (''Clangula hyemalis''). Narodni park Matsalu je dom številnih ogroženih vrst, od katerih jih je veliko uvrščenih na estonski Rdeči seznam IUCN, vključno z [[belorepec|orlom belorepcem]] najvišje varstvene kategorije, številnimi vrstami ptic druge in tretje varstvene kategorije, 22 močno zavarovanih rastlinskih vrst, [[smrdlja]] (''Epidalea calamita'') in deset vrst sesalcev druge varstvene kategorije.[6] == Opis == [[File:Reeds and Barnacle Geese.jpg|thumb|Trstičje in gola gosi na obali Naravni rezervat Matsalu]] [[File:Matsalu view.jpg|thumb|left|220px|Pogled na zaliv Matsalu s stolpa za opazovanje ptic Keemu]] Narodni park Matsalu pokriva skupno površino 486,1 km², ki obsega zaliv Matsalu skupaj z delto reke Kasari in njenimi okoliškimi območji - [[poplavna ravnica|poplavnimi ravnicami]], obalnimi travniki, [[trstičevje]], [[gozd]]ovi, gozdnatimi travniki in odsekom Väinameri okoli ustje zaliva, ki vključuje več kot 50 otokov.<ref name="rmk">{{navedi splet|url=http://www.rmk.ee/subject-headings/for-hikers/national-parks/matsalu-national-park|title=RMK - Matsalu National Park|publisher=State Forest Management Centre (RMK)|access-date=17 May 2010}}</ref> 224,3 km² zavarovanega območja je kopenskega in 261,8 km² vodnega.<ref name="envreg">{{navedi splet|url=http://register.keskkonnainfo.ee/envreg/main?reg_kood=RAH0000059&mount=view|title=Matsalu looduskaitseala|date=2009-04-24|work=Keskkonnaregistri avalik teenus|publisher=Keskkonnaregister|language=Et|access-date=17 May 2010|archive-date=2011-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720125521/http://register.keskkonnainfo.ee/envreg/main?reg_kood=RAH0000059&mount=view|url-status=dead}}</ref> Zaliv Matsalu je plitev, [[Somornica|brakičen in bogat s hranili. Zaliv je dolg 18 km in širok 6 km, vendar ima povprečno globino le 1,5 metra in največjo globino 3,5 m. Slanost vode je približno 0,7 promila. Dolžina obale zaliva je približno 165 km. Obala zaliva je brez visokih brežin in je posuta večinoma s prodom, z blatnim in poraščenim trsjem v najbolj notranjem, zaščitenem delu zaliva. [[File:Matsalu Keemu bird tower.jpg|thumb|right|220px|Keemu stolp za opazovanje ptic]] Reka Kasari je največja od številnih rek, ki se izlivajo v zaliv Matsalu. [[rečna delta|Delta reke]] Kasari ni v naravnem stanju zaradi poglabljanja med letoma 1930 in 1960; aluvialni travnik delte (40 km²), katerega večina se aktivno upravlja, je eden največjih odprtih vlažnih travnikov v Evropi.<ref name="wetlands">{{navedi splet|url=http://www.wetlands.org/reports/ris/3EE001en.pdf|title=Information Sheet on Ramsar Wetlands (RIS)|work=Wetlands International|access-date=17 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110622014417/http://www.wetlands.org/reports/ris/3EE001en.pdf|archive-date=22 June 2011|url-status=dead}}</ref> Trstičevje in [[rogoz]], ki obkroža glavni kanal, se vsako leto razširi proti zahodu do 100 m. Letni dotok v zaliv Matsalu iz reke Kasari približno osemkrat presega prostornino samega zaliva; povprečno sezonsko nihanje reke Kasari presega 1,7 metra. Reke prenašajo velike količine s hranili bogatih sedimentov v zaliv iz več kot 3500 km² velikega drenažnega bazena. Sedimenti se odlagajo v rečnih [[estuarij]]ih, kar omogoča širjenje trstičevja. V Matsaluju je bilo zabeleženih skupno 282 vrst ptic, med katerimi je 175 gnezdilk in 33 vodnih ptic selivk. Na območju naravnega rezervata je registriranih 49 vrst rib in 47 vrst sesalcev ter 772 vrst višjih rastlin. Vsako pomlad več kot dva milijona vodnih ptic leti mimo Matsaluja, vključno z 10.000–20.000 malih labodov (''Cygnus columbianus''), 10.000 rjavk (''Aythya marila''), ''Bucephala clangula'', čopastimi črnicami (''Aythya fuligula''), velikim žagarjem (''Mergus merganser'') in mnogimi drugimi. Spomladi se na obalnih pašnikih ustavi kolonija do 20.000 beloličnih gosi (''barnacle goose''), več kot 10.000 [[siva gos|sivih gosi]] in več tisoč [[pobrežniki|pobrežnikov]]. Najštevilčnejše prehodne ptice (okoli 1,6 milijona) so zimske race. Približno 35.000–40.000 rac se spomladi prehranjuje v trstičevju. Jeseni okoli 300.000 vodnih ptic selivk prečka Matsalu. Mokrišče je največje jesensko postajališče [[Navadni žerjav|navadnih žerjavov]] v Evropi. Največje zabeleženo število žerjavov v parku je bilo 23.000.<ref>{{navedi splet |url=http://www.postimees.ee/250907/esileht/siseuudised/285227.php |title=Matsalus loendati ühe õhtuga üle 13 000 sookure ja hane |access-date=2007-10-01 |work=Postimees |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120630111744/http://www.postimees.ee/250907/esileht/siseuudised/285227.php |archive-date=2012-06-30 |language=et}}</ref> == Zgodovina == [[File:Penijõe manor.JPG|thumb|left|250px|Dvorec Penijõe, regionalni urad Državnega centra za varstvo narave in središče nacionalnega parka Matsalu]] Znanstvene raziskave v Matsaluju so se začele okrog leta 1870, ko je Valerian Russow, kustos Naravoslovnega muzeja Univerze v Tartuju, podal kratek pregled ptic v bližini zaliva Matsalu.<ref name="enno">{{navedi knjigo |last=Väljal |first=Enno |title=Matsalu roostikus, randadel ja vetel |year=1980 |publisher=Eesti Raamat |location=Tallinn|language=et}}</ref> Med letoma 1928 in 1936 je Eerik Kumari raziskoval ptice v Matsaluju in leta 1936 predlagal ustanovitev tamkajšnjega varstvenega območja. Leta 1939 so bili deli zaliva (Virtsu-Puhtu) zaščiteni zaradi blata, ki se uporablja v blatnih kopelih.<ref name="eelis">{{navedi splet|url=http://loodus.keskkonnainfo.ee/w5/index.php?option=loadarticle&task=view&contid=2405&obj=ala|title=EELIS infoleht: Matsalu rahvuspark|work=Eesti Looduse Infosüsteem (EELIS)|publisher=Keskkonnateabe Keskus|language=et|access-date=17 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720125205/http://loodus.keskkonnainfo.ee/w5/index.php?option=loadarticle&task=view&contid=2405&obj=ala|archive-date=20 July 2011|url-status=dead}}</ref> Raziskave v Matsaluju so postale redne leta 1945, ko je Inštitut za botaniko in zoologijo Estonske akademije znanosti ustanovil raziskovalno bazo v Penijõeju.<ref name="carp">{{navedi knjigo |last=Carp |first=Eric |title=Directory of Wetlands of International Importance in the Western Palearctic |year=1980 |publisher=World Conservation Union (IUCN) |location=Gland, Switzerland |isbn=2-88032-300-2 |pages=[https://archive.org/details/directoryofwetla0000carp/page/452 452–453] |url=https://archive.org/details/directoryofwetla0000carp/page/452 }}</ref> Naravni rezervat Matsalu je bil ustanovljen leta 1957, predvsem za zaščito ptic, ki gnezdijo, se lovijo in se selijo. Prvi stalni delavci (administratorji in znanstveniki) so začeli delovati leta 1958 in raziskovalna baza Penijõe je postala upravno središče novonastalega naravnega rezervata. Estonski center za obročkanje ptic (estonsko ''Rõngastuskeskus''), koordinator obročkanja ptic v Estoniji, je prav tako v Penijõe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.matsalu.ee/?id=602 |title=Rõngastuskeskus |access-date=2007-10-01 |language=et |archive-date=2003-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030409114516/http://www.matsalu.ee/?id=602 |url-status=dead }}</ref><ref name="teataja">{{navedi splet|url=https://www.riigiteataja.ee/ert/act.jsp?id=977195|title=Matsalu rahvuspargi kaitse-eeskirja ja välispiiri kirjelduse kinnitamine|date=2006-01-01|publisher=Elektrooniline Riigi Teataja|language=Et|access-date=17 May 2010}}</ref> [[File:Hobused Matsalu rahvuspargis.jpg|thumb|Konji v Matsalu]] Leta 1976 je bil Matsalu uvrščen na seznam mokrišč mednarodnega pomena v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu mokrišč ([[Ramsarska konvencija]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.ramsar.org/profile/profiles_estonia.htm |title=The Annotated Ramsar List: Estonia |access-date=2007-10-12 |work=The Ramsar Convention on Wetlands |archive-url=https://web.archive.org/web/20051107005120/http://www.ramsar.org/profile/profiles_estonia.htm |archive-date=November 7, 2005 |url-status=dead }}</ref> Svet Evrope je leta 2003 naravnemu rezervatu Matsalu podelil evropsko diplomo zavarovanih območij kot priznanje za uspeh parka pri ohranjanju raznolikosti habitatov ter številnih vrst ptic in drugih skupin živih organizmov v naravnem rezervatu. Matsalu je edini naravni rezervat v Estoniji, ki ima Evropsko diplomo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.envir.ee/66705 |title=Matsalu Nature Reserve rewarded by the European Diploma of Protected Areas |access-date=2007-10-01 |work=Estonian Ministry of Environment: News 2003 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610122538/http://www.envir.ee/66705 |archive-date=2007-06-10 }}</ref> Diploma je bila leta 2008 podaljšana za pet let.<ref>{{navedi splet|url=https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=1474281|title=Convention on the conservation of European wildlife and natural habitats - 28th meeting of the Standing Committee - Strasbourg, 24-27 November 2008 - Meeting of the Group of Specialists on the European Diploma of Protected Areas (Strasbourg, 17-18 mars 2008) – Report|work=European Diploma of Protected Areas|publisher=Council of Europe|access-date=17 May 2010}}</ref> Leta 2004 je naravni rezervat Matsalu skupaj z okoliškimi območji postal narodni park Matsalu. Matsalu ima sedem stolpov za opazovanje ptic (Penijõe, Kloostri, Haeska, Suitsu, Jugasaare, Küdeva in Keemu) in tri pohodniške poti. == Mednarodni festival naravoslovnega filma Matsalu == [[File:Old Kasari Bridge.jpg|thumb|400px|right|Stari betonski most čez reko Kasari, na skrajni vzhodni meji narodnega parka Matsalu. Zgrajen leta 1904 je bil najdaljši betonski most na svetu v tistem času (308 metrov) in se zdaj uporablja samo za promet pešcev.<ref>{{navedi splet|url=http://register.muinas.ee/?menuID=monument&action=view&id=15489|title=Kasari sild|work=Kultuurimälestiste riiklik register|publisher=Muinsuskaitseamet (National Heritage Board)|language=et|access-date=29 May 2010}}</ref>]] Mednarodni festival naravoslovnega filma Matsalu (estonsko ''Matsalu loodusfilmide festival'') poteka vsako jesen v bližnjem mestu Lihula. Festival organizira neprofitna organizacija MTÜ Matsalu Loodusfilmide Festival, ki je bila ustanovljena konec leta 2003.<ref name="film">{{navedi splet |url=http://www.matsalufilm.ee/meist/index_eng.html |title=Matsalu International Nature Film Festival |access-date=2007-10-01 }}</ref> Februarja 2010 je festival MTÜ Matsalu Loodusfilmide sodeloval z Estonskim državnim centrom za upravljanje gozdov (RMK) in bosta v prihodnje skupaj organizirala filmske festivale. Prvi Festival je potekal med 3. in 5. oktobrom 2003 v Lihuli s tekmovalnim programom 23 filmov iz 7 držav. Festival je obiskalo več kot 2500 ljudi. Drugi festival je potekal med 23. in 25. septembrom 2004 z udeleženci iz 14 držav, tekmovalnim programom 35 filmov in okoli 5000 obiskovalci. Tretji festival je potekal med 22. in 25. septembrom 2005 s tekmovalnim programom 39 filmov iz 16 držav in več kot 7000 obiskovalci. Na četrtem festivalu, ki je potekal med 21. in 24. septembrom 2006, je sodelovalo 21 držav in 41 tekmovalnih filmov. Peti Matsalu Nature Film Festival je potekal med 19. septembrom in 23. septembrom 2007 in je imel več kot 7000 obiskovalcev. Organizatorji priznavajo, da se festival odvija v naravnem rezervatu, da se v majhnem mestu ne more veliko povečati, zato nameravajo na festival pripeljati večinoma evropske dokumentarne filme o naravi, hkrati pa ne pozabiti na teme, povezane s človekom. Leta 2007 so organizatorji mednarodnega festivala prejeli okoljsko nagrado leta estonskega ministrstva za okolje. Ministrstvo je izpostavilo vztrajno in uspešno organizacijo filmskega festivala skozi leta, ki je populariziral varstvo narave in pomembno prispeval k okoljski ozaveščenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.envir.ee/912265|title=Aasta keskkonnategu 2007|publisher=Estonian Ministry of Nature|language=Et|access-date=17 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20091008040806/http://www.envir.ee/912265|archive-date=8 October 2009|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery> Suitsu jõe luhaniidul.jpg|Suitsu travnik Valgepõsk-lagled.jpg|Jata beloličnih gosi Kumari laid 2.JPG|otok Kumari Puisenina must lammas..jpg|Obala polotoka Puise Kasari jõgi 2.JPG|Spomladanska poplava reke Kasari Kasari jõgi 1.jpg|Reka Kasari File:Matsalu.jpg|Ribiške koče ob reki Suitsu v narodnem parku Matsalu File:Matsalu metsas.jpg|Stari senik na koncu pohodniške poti Suitsu File:Haeska rannik 1.JPG|Pogled na obalo iz vasi Haeska File:Heinalrullid.JPG|Bale na polotoku Puhtulaid File:Matsalu mõis.JPG|Stari dvorec Matsalu v vasi Matsalu File:Vodka distillery Matsalu 2021.jpg|Zapuščena destilarna vodke iz 19. stoletja v bližini graščine File:Keemu sadam 3.JPG|Majhno pristanišče Keemu File:MatsaluSuitsuJõgi.jpg|Mreža in ribiške koče na reki Tuudi File:Porimägi.jpg|Porimägi </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Matsalu National Park}} * [https://kaitsealad.ee/et/kaitsealad/matsalu-rahvuspark Uradna spletna stran] * [http://www.matsalu.ee/?id=588 Map of Matsalu National Park] * [https://web.archive.org/web/20070929131538/http://matsalu.intral.ee/failid/matsalubirds Birds of Matsalu (PDF)] * [https://web.archive.org/web/20090225225428/http://matsalu.intral.ee/failid/taim_www.PDF Plants of Matsalu (PDF)] * [https://web.archive.org/web/20110914132543/http://www.terramaritima.ee/ Matsalu tourism information] * [http://www.estonica.org/en/Nature/West-Estonian_plains/Migratory_birds_and_the_Matsalu_Nature_Reserve/ Migratory birds and the Matsalu Nature Reserve] Estonica {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Estonije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Estoniji]] 0i0dmeu0peeg7uyc3d6zdb21xe86dt8 0 560477 6752054 6282317 2026-09-17T12:47:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752054 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Caldera de Taburiente | alt_name = Parque Nacional de la Caldera de Taburiente | iucn_category = II | photo = Caldera_de_Taburiente_MichaD.jpg | photo_alt = | photo_caption = Zunanji pogled na rob kaldere | photo_width = | map = Kanarski otoki |map_caption = Lega Caldera de Taburiente | location = La Palma, [[Kanarski otoki]], Španija | nearest_city = | coords = {{coord|28|43|N|17|52|W|type:mountain_scale:200000|display=inline,title}} | coords_ref = | region = | area = | established = 1954 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | world_heritage_site = | url = }} '''Narodni park Caldera de Taburiente''' ({{lang-es|Parque Nacional de la Caldera de Taburiente}}) je [[narodni park]] na otoku [[La Palma]], [[Kanarski otoki]], Španija. Vsebuje kaldreo [[Caldera de Taburiente]], ki prevladuje nad severnim delom otoka in je bila leta 1954 označena kot narodni park. Teleskopi [[Observatorij Roque de los Muchachos|observatorija Roque de los Muchachos]] so zelo blizu vrha. == Toponim == Beseda ''caldera'' v španščini pomeni 'kotel'. ''Taburiente'' ni španska beseda, ampak izhaja iz jezika Gvančev in pomeni 'navaden, raven'.<ref>Carmen Díaz Alayón (1987): Materiales toponímicos de La Palma, Excmo. Cabildo Insular de La Palma, págs. 142-145</ref> == Geografija == [[Image:La palma volcano-close.jpg|thumb|left|250px|Satelitska slika Caldere de Taburiente. Barranco de las Angustias je zgoraj desno, Cumbre Nueva pa zgoraj levo. (Jug je zgoraj in sever spodaj)]] Premer kaldere je približno 10 km, ponekod se stene dvigajo 2000 m nad dno kaldere. Najvišja točka je Roque de los Muchachos na severni steni, na 2426 m nadmorske višine, do katere se lahko pride po cesti. Cumbrecita je na nižji točki v jugovzhodnem delu roba kaldere. Na jugozahodu se kaldera odpira proti morju skozi strugo, imenovano Barranco de las Angustias. Cumbre Nueva je greben, ki se začne pri kalderi in se nadaljuje proti jugu. Kaldera je nastala pred približno 2 milijonoma let z ogromnim [[ščitasti vulkan|ščitastim vulkanom]] s premerom približno 20 km. Vendar pa kaldera ni nastala zaradi eksplozije tega vulkana, temveč zaradi [[erozija|erozije]], ki se je začela iz prvotnega kraterja vulkana.<ref>{{navedi knjigo|last=Carracedo, J. C. (Juan Carlos)|url=https://www.worldcat.org/oclc/951031503|title=The geology of the Canary Islands|others=Troll, V. R.|date=26 May 2016 |isbn=978-0-12-809664-2|location=Amsterdam, Netherlands|oclc=951031503}}</ref> === Geološka dediščina IUGS === Glede na njen pomen pri razvoju [[vulkanologija|vulkanologije]] je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) vključila vulkansko kaldero Taburiente v svojo zbirko 100 območij geološke dediščine po vsem svetu na seznamu, objavljenem oktobra 2022. Organizacija opredeljuje 'območje geološke dediščine IUGS' kot »ključno mesto z geološkimi elementi in/ali procesi mednarodnega znanstvenega pomena, ki se uporablja kot referenca, in/ali z znatnim prispevkom k razvoju geoloških znanosti skozi zgodovino«.<ref>{{navedi splet |title=The First 100 IUGS Geological Heritage Sites |url=https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |website=IUGS International Commission on Geoheritage |publisher=IUGS |access-date=10 November 2022 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027114156/https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |url-status=dead }}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Eden od glavnih ciljev upravljanja, določenih v Načrtu upravljanja za uporabo in upravljanje (PRUG) kaldere, je izvajanje programov genetskega reševanja ogroženih vrst na tem območju, saj so v tem parku številni endemizmi, od katerih so mnogi v nevarnosti. === Rastlinstvo === [[Slika:Aeonium virginium habito.jpg|thumb|''Aeonium virgineum'']] [[Slika:Pinus canariensis Caldera de Taburiente 1.jpg|thumb|''Pinus canariensis'') v bližini Mirador de La Cumbrecita, v Caldera de Taburiente]] Aeonium virgineum. Vrsta, ki prevladuje in oblikuje pokrajino, je [[kanarski bor]] (''Pinus canariensis''). Ena od posebnosti kanarskega bora je, da prenaša požare zaradi svoje starodavne prilagoditve na ogenj, ki ga povzročajo vulkanski izbruhi: lubje gori, vendar znotraj še naprej živi. Kanarski bor spremlja 'amagante' (''Cistus symphytifolius''), te endemične vrste Kanarskih otokov so čudoviti kolonizatorji zelo revnih tal in so se razširile v teh negostoljubnih vulkanskih tleh. Našli so tudi druge skalnjake (''Cistus monspeliensis''), ob vznožju katerih raste tako rekoč zakopana parazitska rastlina, ''batatilla'' ali ''vaquita'' (''Cytinus hypocistis''). Znotraj kaldere je [[lovorjev gozd]] (''Laurisilva canaria''): formacije faje in resja, ki jih na Kanarskih otokih imenujejo ''monte verde'', velikega ekološkega pomena, saj je obilen vir organskega gnojila in kondenzacijsko sredstvo za meglice, ki nastajajo v kalderi, kar zagotavlja vlago tal. Taki sta fajo ali kanarsko bukev (''Myrica faya'') in resje (''Erica arborea''). Znotraj grap, kjer je vlažnost večja, v ostankih lovorjevih gozdov so: bodika ''Ilex canariensis'', azorski lovor (''Laurus azorica''), barbusana (''Apollonias canariensis''), viñátiga (''Persea indica'') ali marmolana (''Myrsine canariensis''). Druge pogoste vrste so kanarska vrba (''Salix canariensis''), tajinastes (''Echium''), [[orlova praprot]] (''Pteris aquilina''), bežeka (''Aeonium, Greenovia, Aichryson''), tabaiba (''Euphorbia''), [[kanarski grint]] (''Senecio kleinia''). Nad 1700 metri najdemo ''Adenocarpus viscosus'', kanarski brin (''Juniperus cedrus''), ''Viola palmensis'', ''Echium gentianoides'' in ''Teline benehoavensis''. === Živalstvo === Večino favne parka predstavljajo členonožci, predvsem žuželke, ki pa so še premalo raziskane in ni znano, koliko različnih vrst je; tako kot v ostalih taksonomskih skupinah je endemizmov veliko. Številna sta ''skolopendra'' (stonoga''), ki v dolžino doseže skoraj ped in volčji pajek (''Lycosidae''). Na nadmorski višini 2000 metrov je jama, v kateri živi jamski hrošč, endemit La Palme. Njegova posebnost je, da je izgubil oči in pigmentacijo. Favna vretenčarjev je redka in večinoma so vnesene vrste z izjemo netopirjev, nekaterih dvoživk, plazilcev in rib. Sesalci: barbarska ovca (''Ammotragus lervia''), [[domača koza]], divji kunec (''Oryctolagus cuniculus''), ki resno ogrožajo endemične rastline, nekatere divje mačke in štiri vrste netopirjev, kot so evropski prostorepi netopir (''Tadarida teniotis''), kanarski dolgouhi netopir (''Plecotus teneriffae''), [[Savijev netopir]] in [[mali netopir]]. Ptice: kot so vetruška (Falco tinnunculus canariensis), golob skalnjak (Columba livia canariensis), golob belorepec (Columba junoniae), rdečekljuna kljuna (Pyrrhocorax pyrrhocorax barbarus), vrana (Corvus corax tingitanus), kos (Turdus merula agnetae), modre sinice (Parus caeruleus palmensis) ali črna kapica (Sylvia atricapilla atricapilla). Dvoživke: sredozemska drevesna žaba (''Hyla meridionalis'') in perezova žaba (''Pelophylax perezi''). Plazilci: Delalandski gekon ali gekon (''Tarentola delalandii'') ali kuščar (''Gallotia galloti''). [[BirdLife International]] je park prepoznal kot pomembno območje za ptice (IBA), ker podpira populacije lovorovih golobov, rdečekljuncev in atlantskih kanarčkov.<ref name=bli>{{navedi splet |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/la-caldera-de-taburiente-national-park-iba-spain|title= La Caldera de Taburiente National Park|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 13 February 2021}}</ref> == Naravni spomenik Idafe == Sredi kraterja je med dvema soteskama gorski greben, na katerem se dviga skoraj sto metrov visoka skalnata igla iz vulkanskega [[bazalt]]a ''Roque Idafe'' (({{Coord|28|42|44|N|17|52|50|W|display=inline}})). Po staroselskem izročilu je imel ta kamen velik pomen. Na njem so žrtvovali živali, da se skala ne bi zrušila in s tem zgodila velika katastrofa, saj so jo verjetno videli kot oporo med nebom in zemljo. Vendar na tem območju niso našli nobenih arheoloških najdb. Roque Idafe je bila leta 1994 razglašena za naravni spomenik. == Človeška zgodovina == Med španskim osvajanjem Kanarskih otokov v 15. stoletju je bila kaldera kraj zadnjega prebivališča domorodnih prebivalcev arhipelaga, veje Gvančev, znanih kot Benahoaritas. Izkazalo se je, da je za invazivne Špance nepremagljivo in premagali so Benahoarito le tako, da so zvabili njihovega voditelja ven pod pretvezo, da vodijo pogovore. Leta 1815 je nemški geolog Christian Leopold von Buch obiskal Kanarske otoke, med katerimi je obiskal otok Tenerife, kjer je bil odpeljan do Caldera de las Cañadas. Obiskal je La Palmo, potem ko je bil na Tenerifu in v svojem dnevniku pojasnjuje, da je lahko razlikoval med kaldero vulkanskega izvora in erozijskim izvorom za kaldero Taburiente. Po vrnitvi v Nemčijo je izdal svojo revijo in v geološki besednjak uvedel izraz ''kaldera''. V 1830-ih je kaldera dala navdih za nekatere umetnosti, ki so združevale študij geologije in botanike, kot je delo Sabina Berthelota in Felix-Achilla St. Aulaireja.<ref>Met Museum New York, "A Memory of Caldera" by Felix-Achille St. Aulaire, online at http://www.metmuseum.org/art/collection/search/356782</ref> <gallery mode="packed" heights="150" style="text-align:left;"> La Palma - Roque de los Muchachos 09 ies.jpg|Vrh Roque de Los Muchachos 15 - Caldera de Taburiente.jpg|Pogled z Roque de los Muchachos na severni del kaldere Taburiente en bruma.jpg|Oblaki v kalderi Pinus canariensis Caldera de Taburiente 1.jpg|''Pinus canariensis'' - Caldera de Taburiente RK1112 9366 Barranco de Las Angustias 2.jpg|Barranco de las Angustias La Palma Pillowbasalt.jpg|Kissenlava WasserfallCaldera.jpg|'Rdeči slap', slap obarvan z minerali Río Al­men­dro amar­go </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Parque nacional de la Caldera de Taburiente}} * [http://www.magrama.gob.es/es/red-parques-nacionales/nuestros-parques/taburiente/ Página oficial del parque nacional de la Caldera de Taburiente - Red de Parques nacionales] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:La Palma]] [[Kategorija:Narodni parki Španije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] 0c32fpxhx20zwwhntv0pudf93seevxa 0 562943 6752171 6233402 2026-09-17T17:10:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752171 wikitext text/x-wiki '''Numérična relatívnost''' je v [[fizika|fiziki]] ena od vej [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], ki uporablja [[numerične metode]] in [[algoritem|algoritme]] za reševanje in analizo problemov. V ta namen se [[superračunalnik]]i pogosto uporabljajo za preučevanje [[črna luknja|črnih lukenj]], [[gravitacijsko valovanje|gravitacijskega valovanja]], [[nevtronska zvezda|nevtronskih zvezd]] in mnogih drugih pojavov, ki jih ureja [[Albert Einstein|Einsteinova]] splošna teorija relativnosti. Trenutno dejavno področje raziskav numerične relativnosti je simulacija relativističnih [[dvozvezdje|dvozvezdij]] in z njimi povezanega gravitacijskega valovanja. == Pregled == Primarni cilj numerične relativnosti je preučevanje [[prostor-čas]]ov, katerih [[sklenjeni izraz|eksaktna oblika]] ni znana. Prostor-časi, ugotovljeni tako računalniško, so lahko popolnoma [[dinamični sistem|dinamični]], [[stacionarni prostor-čas|stacionarni]] ali [[statični prostor-čas|statični]] in lahko vsebujejo polja [[snov]]i ali [[vakuum]]. V primeru stacionarnih in statičnih rešitev se lahko uporabijo tudi numerične metode za preučevanje stabilnosti ravnovesnih prostor-časov. V primeru dinamičnih prostor-časov se lahko problem razdeli na problem začetne vrednosti in razvoj, pri čemer vsaka zahteva različne metode. Numerična relativnost se uporablja na številnih področjih, kot so na primer [[kozmologija|kozmološki]] [[konceptualni model|modeli]], [[kritični pojav]]i, [[perturbacija (astronomija)|motene]] črne luknje in nevtronske zvezde ter [[koalescenca (fizika)|združevanje]] črnih lukenj in nevtronskih zvezd. V katerem koli od teh primerov je mogoče [[Einsteinove enačbe polja]] oblikovati na več načinov, ki omogočajo razvoj [[dinamika|dinamike]]. Čeprav so [[Augustin Louis Cauchy|Cauchyjeve]] metode prejele večino pozornosti, so bile uporabljene tudi metode, ki temeljijo na karakterističnem in [[Reggejev račun|Reggejevem računu]]. Vse te metode se začnejo s posnetkom [[gravitacijsko polje|gravitacijskih polj]] na neki [[hiperploskev|hiperploskvi]], začetnimi podatki, in razvijejo te podatke na sosednje hiperploskve.{{r|cook-2000}} Tako kot pri vseh problemih v numerični analizi je posebna pozornost namenjena [[numerična stabilnost|stabilnosti]] in [[numerične metode za navadne diferencialne enačbe|konvergenci]] numeričnih rešitev. V tej vrstici je veliko pozornosti namenjeno [[umeritvena izbira|umeritvenim pogojem]], koordinatam in različnim formulacijam Einsteinovih enačb polja ter vplivu, ki ga imajo na zmožnost tvorjenja natančnih numeričnih rešitev. Raziskave numerične relativnosti se razlikujejo od dela na [[klasična teorija polja|klasičnih teorijah polja]], saj je veliko tehnik, ki se izvajajo na teh področjih, v relativnosti neuporabnih. Mnogo vidikov pa si delijo obsežni problemi v drugih računalniških vedah, kot so [[računalniška dinamika tekočin]], [[elektromagnetika]] in [[mehanika trdnih snovi]]. Numerični relativisti pogosto sodelujejo z uporabnimi matematiki in črpajo vpogled iz [[numerična matematika|numerične analize]], [[računalniška znanost|znanstvenega računanja]], [[parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] in [[geometrija|geometrije]] med drugimi matematičnimi področji specializacije. == Zgodovina == === Teoretične osnove === Albert Einstein je leta 1915 objavil svojo splošno teorijo relativnosti.{{r|eins-1915a}}{{r|eins-1915b}} Tako kot njegova prejšnja [[posebna teorija relativnosti]] opisuje [[prostor]] in [[čas]] kot enoten prostor-čas, ki je predmet tega, kar je sedaj znano kot Einsteinove enačbe polja. Te tvorijo množico sklopljenih [[nelinearni sistem|nelinearnih]] parcialnih diferencialnih enačb (PDE). Po več kot 100 letih od prve objave teorije je za enačbe polja znanih razmeroma malo sklenjenih rešitev, od katerih je večina kozmoloških rešitev, ki predpostavljajo posebno [[simetrija|simetrijo]] za zmanjšanje kompleksnosti enačb. Področje numerične relativnosti je nastalo iz želje po konstruiranju in preučevanju bolj splošnih rešitev enačb polja s približnim numeričnim reševanjem Einsteinovih enačb polja. Nujna predhodnica takih poskusov je bila razstavitev prostor-časa nazaj na ločena prostor in čas. To so prvič objavili [[Richard Arnowitt]], [[Stanley Deser]] in [[Charles William Misner]] v poznih 1950-ih v (standardnem) [[formalizem ADM|formalizmu ADM]].{{r|arno-1962}}{{r|lewi-2018}} Čeprav se natančne enačbe, oblikovane v izvirnem članku ADM, zaradi tehničnih razlogov redko uporabljajo v numeričnih simulacijah, večina praktičnih pristopov k numerični relativnosti uporablja »razstavitev 3 + 1« prostora-časa na [[trirazsežni prostor]] in [[enorazsežni prostor|enorazsežni]] čas, ki sta tesno povezana s formulacijo ADM, ker metoda ADM preformulira Einsteinove enačbe polja v problem [[omejitev (matematika)|omejene]] [[problem začetnih vrednosti|začetne vrednosti]], ki ga je mogoče obravnavati z uporabo [[računalniška matematika|računalniških metodologij]]. V času, ko so ADM objavili svoj izvirni članek, računalniška tehnologija ne bi podpirala numerične rešitve njihovih enačb za noben večji problem. Zdi se, da sta prva poskusila numerično reševati Einsteinove enačbe polja [[Susan G. Hahn]] in [[Richard Wallace Lindquist]] leta 1964.{{r|hahn-1964}} Med začetnike numerične relativnosti se uvršča [[Andrej Čadež]].{{r|cade-1971}}{{r|smar-1976}} Kmalu zatem sta reševala problem [[Larry Smarr]]{{r|smar-1975}}{{r|smar-1977}} in [[Kenneth Robert Eppley]].{{r|eppl-1975}}{{r|eppl-1977}} Ti zgodnji poskusi so bili osredotočeni na razvijanje Misnerjevih podatkov v [[osna simetrija|osni simetriji]] (znani tudi kot »razsežnosti 2 + 1«). Približno v istem času je [[Tsvi Piran]] napisal prvo kodo, ki je razvila sistem z [[gravitacijsko sevanje|gravitacijskim sevanjem]] z uporabo valjne simetrije.{{r|pira-1978}} V tem izračunu je postavil temelje za mnoge koncepte, ki se sedaj uporabljajo pri razvijanju enačb ADM, kot je »prosta evolucija« proti »omejeni evoluciji«, ki se ukvarjajo s temeljnim problemom obravnave omejitvenih enačb, pojavljajočih se v formalizmu ADM. Uporaba simetrije je zmanjšala računske in pomnilniške zahteve, povezane s problemom, kar je raziskovalcem omogočilo, da so dobili rezultate na superračunalnikih, ki so bili tedaj na voljo. === Zgodnji rezultati === Prve realistične izračune vrtilnega kolapsa sta v zgodnjih 1980-ih izvedla Richard F. Stark in Tsvi Piran,{{r|star-1985}} v katerih so bile prvič izračunane oblike gravitacijskega valovanja, ki je posledica nastajanja [[vrteča črna luknja|vrteče črne luknje]]. Skoraj 20 let po začetnih rezultatih je bilo objavljenih precej malo drugih rezultatov v numerični relativnosti, verjetno zaradi pomanjkanja dovolj zmogljivih računalnikov za reševanje problema. V poznih 1990-ih je združenje [[Binary Black Hole Grand Challenge Alliance]] uspešno simuliralo čelni [[trk]] [[dvojna črna luknja|dvojne črne luknje]]. Kot korak naknadne obdelave je skupina izračunala [[dogodkovno obzorje]] za prostor-čas. Ta rezultat je še vedno zahteval nalaganje in izkoriščanje osne simetrije v izračunih.{{r|matz-1995}} Nekateri od prvih dokumentiranih poskusov reševanja Einsteinovih enačb polja v treh razsežnostih so bili osredotočeni na eno samo [[Schwarzschildova metrika|Schwarzschildovo črno luknjo]], ki je opisana s statično in sferno simetrično rešitvijo Einsteinovih enačb polja. To zagotavlja odličen testni primer v numerični relativnosti, ker ima rešitev sklenjene oblike, tako da je mogoče numerične rezultate primerjati z natančno rešitvijo, ker je statična in ker vsebuje eno najbolj numerično zahtevnih značilnosti [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]], fizično [[gravitacijska singularnost|singularnost]]. Ena od prvih skupin, ki je poskušala simulirati to rešitev, je bila skupina Petra Anninosa s sodelavci leta 1995.{{r|anni-1995}} V svojem prispevku so poudarili, da {{citatni blok|»je napredek v trirazsežni numerični relativnosti deloma oviran zaradi pomanjkanja računalnikov z dovolj pomnilnika in računsko močjo za izvajanje dobro razrešenih izračunov trirazsežnih prostor-časov.«}} === Zorenje področja === V letih, ki so sledila, niso samo računalniki postali zmogljivejši, ampak so tudi različne raziskovalne skupine razvile alternativne tehnike za izboljšanje učinkovitosti izračunov. V zvezi s simulacijami črnih lukenj sta bili oblikovani dve tehniki, da bi se izognili težavam, povezanim z obstojem fizikalnih singularnosti v rešitvah enačb: (1) izrezovanje in (2) metoda »prebadanj«. Poleg tega je skupina Lazarus razvila tehnike za uporabo zgodnjih rezultatov kratkotrajne simulacije, ki rešuje nelinearne enačbe ADM, da bi zagotovila začetne podatke za bolj stabilno kodo, ki temelji na lineariziranih enačbah, izpeljanih iz [[teorija motenj|teorije motenj]]. Na splošno so bile na področju numerične relativnosti uvedene tehnike [[prilagodljivo mrežno prečiščevanje|prilagodljivega mrežnega prečiščevanja]], ki se že uporabljajo v računalniški dinamiki tekočin. ==== Izrezovanje ==== Pri tehniki izrezovanja, ki je bila prvič predlagana v poznih 1990-ih,{{r|alcu-2001}} se del prostor-časa znotraj dogodkovnega obzorja, ki obdaja singularnost črne luknje, preprosto ne razvije. Teoretično to ne bi smelo vplivati na rešitev enačb zunaj dogodkovnega obzorja zaradi načela [[vzročnost]]i in značilnosti dogodkovnega obzorja (tj. nič fizičnega znotraj črne luknje ne more vplivati na katero koli fiziko zunaj obzorja). Torej, če nekdo preprosto ne reši enačb znotraj obzorja, mora biti še vedno sposoben pridobiti veljavne rešitve zunaj. Notranjost se »izreže« tako, da se naloži vhodne mejne pogoje na mejo, ki obdaja singularnost, vendar znotraj obzorja. Čeprav je bila izvedba izrezovanja zelo uspešna, ima tehnika dve manjši težavi. Prva je, da je treba paziti na koordinatne pogoje. Medtem ko se fizikalni vplivi ne morejo širiti od znotraj navzven, se lahko koordinirajo. Na primer, če bi bili koordinatni pogoji eliptični, bi se lahko notranje spremembe koordinat takoj razširile skozi obzorje. To potem pomeni, da se za širjenje koordinatnih vplivov potrebuje koordinatne pogoje hiperboličnega tipa z značilnimi [[hitrost]]mi, manjšimi od [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] (npr. z uporabo koordinatnih pogojev harmoničnih koordinat). Druga težava je, da je treba, ko se črne luknje gibljejo, nenehno prilagajati lego izrezanega območja, da se giblje s črno luknjo. Tehnika izrezovanja se je razvijala več let, vključno z razvojem novih umeritvenih pogojev, ki so povečali stabilnost in delo, ki je pokazalo sposobnost izrezanih območij, da se gibljejo skozi računalniško mrežo.{{r|bona-1995}}{{r|cook-1998}}{{r|alcu-2003a}}{{r|alcu-2003b}}{{r|brug-2004}}{{r|shoe-2003}} Prvo stabilno, dolgoročno evolucijo [[tir]]a in združitev dveh črnih lukenj s to tehniko je objavil [[Frans Pretorius]] leta 2005.{{r|pret-2005}} ==== Prebadanja ==== Pri metodi prebadanj se rešitev faktorizira v analitični del,{{r|bran-1997}} ki vsebuje singularnost črne luknje, in numerično konstruiran del, ki je nato brez singularnosti. To je posplošitev Brill-Lindquistovega recepta{{r|bril-1963}} za začetne podatke črnih lukenj v mirovanju in ga je mogoče posplošiti na Bowen-Yorkov recept{{r|bowe-1980}} za začetne podatke o [[vrtenje|vrtečih]] se in [[gibanje|gibajočih]] se črnih luknjah. Do leta 2005 je vsa objavljena uporaba metode prebadanj zahtevala, da koordinatna lega vseh prebadanj ostane fiksna med potekom simulacije. Seveda bodo črne luknje v bližini druga druge težile k gibanju pod silo gravitacije, tako da je dejstvo, da je koordinatna lega preboda ostala fiksna, pomenilo, da so koordinatni sistemi sami postali »raztegnjeni« ali »zviti«, kar je običajno vodilo do numeričnih nestabilnosti na neki stopnji simulacije. ==== Preboj leta 2005 (čudežno leto numerične relativnosti) ==== Leta 2005 je skupina raziskovalcev prvič dokazala zmožnost, da se prebadanja gibljejo skozi koordinatni sistem in tako odpravila nekatere prejšnje težave z metodo. To je omogočilo natančne dolgoročne razvoje črnih lukenj.{{r|pret-2005}}{{r|camp-2006}}{{r|bake-2006}} Z izbiro ustreznih koordinatnih pogojev in grobo analitično predpostavko o poljih blizu singularnosti (ker se iz črne luknje ne morejo širiti nobeni fizikalni vplivi, grobost približkov ni pomembna), bi se lahko dobile numerične rešitve problema dveh črnih lukenj, ki krožita druga okrog druge, kot tudi natančen izračun gravitacijskega sevanja (valovanje v prostor-času), ki ga oddajajo. Leto 2005 so preimenovali v »[[čudežno leto]]« numerične relativnosti, 100 let po čudežnem letu posebne teorije relativnosti (1905). ==== Projekt Lazarus ==== Projekt Lazarus (1998–2005) je bil razvit kot tehnika po velikem izzivu za pridobivanje astrofizikalnih rezultatov iz kratkotrajnih popolnih numeričnih simulacij dvojnih črnih lukenj. Kombiniral je aproksimacijske tehnike pred (ponewtonske trajektorije) in po (motnje posameznih črnih lukenj) s popolnimi numeričnimi simulacijami, ki so poskušale rešiti enačbe polja splošne teorije relativnosti.{{r|bake-2002a}} Vsi predhodni poskusi numerične integracije [[Einstein-Hilbertova akcija|Hilbert-Einsteinovih]] enačb, ki opisujejo gravitacijsko polje okrog dvojnih črnih lukenj v superračunalnikih, so privedli do okvare programske opreme, preden je bila dokončan en tir. Lazarusov pristop je medtem dal najboljši vpogled v problem dvojne črne luknje in dal mnoge in razmeroma natančne rezultate, kot sta izsevana [[energija]] in [[vrtilna količina]], oddana v zadnjem stanju združevanja,{{r|bake-2001}}{{r|bake-2002b}} [[gibalna količina]], ki jo proizvedejo luknje z neenako maso,{{r|camp-2005}} ter končna [[masa]] in [[spin]] ostanka črne luknje.{{r|bake-2004}} Metoda je izračunala tudi podrobna gravitacijska valovanja, ki jih oddaja proces združevanja, in napovedala, da je trčenje črnih lukenj najbolj energičen posamezen dogodek v [[vesolje|vesolju]], ki v delčku [[sekunda|sekunde]] sprosti več energije v obliki gravitacijskega sevanja kot cela [[galaksija]] v svoji življenjski dobi. ==== Prilagodljivo mrežno prečiščevanje ==== [[Prilagodljivo mrežno prečiščevanje]] (AMR) kot numerična metoda ima korenine, ki presegajo njeno prvo uporabo na področju numerične relativnosti. Mrežno prečiščevanje se je prvič pojavilo v literaturi o numerični relativnosti v 1980-ih skozi delo [[Matthew William Choptuik|Matthewa Williama Choptuika]] v njegovih raziskavah [[kritični pojav|kritičnega]] kolapsa [[skalarno polje|skalarnih polj]].{{r|chop-1989}}{{r|chop-1993}} Prvotno delo je bilo enorazsežno, vendar je bilo pozneje razširjeno na [[dvorazsežni prostor|dve razsežnosti]].{{r|chop-2003}} V dveh razsežnostih je bil AMR uporabljen tudi za preučevanje [[nehomogena kozmologija|nehomogenih kozmologij]]{{r|hern-1999}}{{r|bela-2001}} in za preučevanje Schwarzschildovih črnih lukenj.{{r|schn-2004}} Tehnika je sedaj postala standardno orodje v numerični relativnosti in se uporablja za preučevanje združevanja črnih lukenj in drugih [[kompaktno telo|kompaktnih teles]] poleg širjenja gravitacijskega sevanja, ki ga ustvarjajo takšni astronomski dogodki.{{r|imbi-2004}}{{r|fisk-2005}} == Najnovejši razvoj == V zadnjih nekaj letih je bilo objavljenih na stotine raziskovalnih člankov, ki so vodili do širokega spektra matematične relativnosti, gravitacijskih valovanj in astrofizikalnih rezultatov za problem črne luknje na tiru. Ta tehnika se je razširila na astrofizikalne dvojne sisteme, ki vključujejo nevtronske zvezde in črne luknje{{r|etie-2009}} ter več črnih lukenj.{{r|lous-2008}} Ena najbolj presenetljivih napovedi je, da lahko združitev dveh črnih lukenj preostali luknji omogoči hitrost do 4000 km/s, kar ji lahko omogoči pobeg iz katere koli znane galaksije.{{r|camp-2007b}}{{r|heal-2009}} Simulacije prav tako napovedujejo ogromno sproščanje [[gravitacijska energija|gravitacijske energije]] v tem procesu združevanja, ki znaša do 8 % celotne [[mirovna masa|mirovne mase]].{{r|camp-2007a}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|matematika splošne teorije relativnosti|en|mathematics of general relativity}} * {{medjezikovna povezava|ponewtonovska razširitev|en|post-Newtonian expansion}} * {{medjezikovna povezava|obrnitev spina|en|spin-flip}} * {{medjezikovna povezava|Cactus (programsko ogrodje)|lt= Cactus|en|Cactus Framework}} * {{medjezikovna povezava|formalizem BSSN|en|BSSN formalism}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="alcu-2001">{{sktxt|Alcubierre|Brügmann|2001}}.</ref> <ref name="alcu-2003a">{{sktxt|Alcubierre|2003a}}.</ref> <ref name="alcu-2003b">{{sktxt|Alcubierre|Brügmann|Diener|Koppitz|2003b}}.</ref> <ref name="anni-1995">{{sktxt|Anninos|Camarda|Massó|Seidel|1995}}.</ref> <ref name="arno-1962">{{sktxt|Arnowitt|Deser|Misner|1962}}.</ref> <ref name="bake-2001">{{sktxt|Baker|Brügmann|Campanelli|Lousto|2001}}.</ref> <ref name="bake-2002a">{{sktxt|Baker|Campanelli|Lousto|2002a}}.</ref> <ref name="bake-2002b">{{sktxt|Baker|Campanelli|Lousto|Takahashi|2002b}}.</ref> <ref name="bake-2004">{{sktxt|Baker|Campanelli|Lousto|Takahashi|2004}}.</ref> <ref name="bake-2006">{{sktxt|Baker|Centrella|Choi|Koppitz|2006}}.</ref> <ref name="bela-2001">{{sktxt|Belanger|2001}}.</ref> <ref name="bona-1995">{{sktxt|Bona|Massó|Seidel|Stela|1995}}.</ref> <ref name="bowe-1980">{{sktxt|Bowen|York|1980}}.</ref> <ref name="bran-1997">{{sktxt|Brandt|Brügmann|1997}}.</ref> <ref name="bril-1963">{{sktxt|Brill|Lindquist|1963}}.</ref> <ref name="brug-2004">{{sktxt|Brügmann|Tichy|Jansen|2004}}.</ref> <ref name="cade-1971">{{sktxt|Čadež|1971}}.</ref> <ref name="camp-2005">{{sktxt|Campanelli|2005}}.</ref> <ref name="camp-2006">{{sktxt|Campanelli|Lousto|Marronetti|Zlochower|2006}}.</ref> <ref name="camp-2007a">{{sktxt|Campanelli|Lousto|Zlochower|Krishnan|2007a}}.</ref> <ref name="camp-2007b">{{sktxt|Campanelli|Lousto|Zlochower|Merritt|2007b}}.</ref> <ref name="chop-1989">{{sktxt|Choptuik|1989}}.</ref> <ref name="chop-1993">{{sktxt|Choptuik|1993}}.</ref> <ref name="chop-2003">{{sktxt|Choptuik|Hirschmann|Liebling|Pretorius|2003}}.</ref> <ref name="cook-1998">{{sktxt|Cook|Huq|Klasky|Scheel|1998}}.</ref> <ref name="cook-2000">{{sktxt|Cook|2000}}.</ref> <ref name="eins-1915a">{{sktxt|Einstein|1915a}}.</ref> <ref name="eins-1915b">{{sktxt|Einstein|1915b}}.</ref> <ref name="eppl-1975">{{sktxt|Eppley|1975}}.</ref> <ref name="eppl-1977">{{sktxt|Eppley|1977}}.</ref> <ref name="etie-2009">{{sktxt|Etienne|Liu|Shapiro|Baumgarte|2009}}.</ref> <ref name="fisk-2005">{{sktxt|Fiske|Baker|van Meter|Choi|2005}}.</ref> <ref name="hahn-1964">{{sktxt|Hahn|Lindquist|1964}}.</ref> <ref name="heal-2009">{{sktxt|Healy|Herrmann|Hinder|Shoemaker|2009}}.</ref> <ref name="hern-1999">{{sktxt|Hern|1999}}.</ref> <ref name="imbi-2004">{{sktxt|Imbiriba|Baker|Choi|Centrella|2004}}.</ref> <ref name="lewi-2018">{{sktxt|Lewis|2018}}.</ref> <ref name="lous-2008">{{sktxt|Lousto|Zlochower|2008}}.</ref> <ref name="matz-1995">{{sktxt|Matzner|Seidel|Shapiro|Smarr|1995}}.</ref> <ref name="pira-1978">{{sktxt|Piran|1978}}.</ref> <ref name="pret-2005">{{sktxt|Pretorius|2005}}.</ref> <ref name="schn-2004">{{sktxt|Schnetter|Hawley|Hawke|2004}}.</ref> <ref name="shoe-2003">{{sktxt|Shoemaker|Smith|Sperhake|Laguna|2003}}.</ref> <ref name="smar-1975">{{sktxt|Smarr|1975}}.</ref> <ref name="smar-1976">{{sktxt|Smarr|Čadež|Dewitt|Eppley|1976}}.</ref> <ref name="smar-1977">{{sktxt|Smarr|1977}}.</ref> <ref name="star-1985">{{sktxt|Stark|Piran|1985}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Alcubierre|first1= Miguel|authorlink1= Miguel Alcubierre|last2= Brügmann|first2= Bernd|title= Simple excision of a black hole in 3+1 numerical relativity|journal= [[Physical Review D]]|date= maj 2001|volume= 63|issue= 10 |pages= 104006|doi= 10.1103/PhysRevD.63.104006|arxiv= gr-qc/0008067|bibcode= 2001PhRvD..63j4006A|s2cid= 35591865}} * {{citat|last1= Alcubierre|first1= Miguel|title= Hyperbolic slicings of spacetime: singularity avoidance and gauge shocks|journal= [[Classical and Quantum Gravity]]|date= februar 2003a|volume= 20|issue= 4|pages= 607–623|doi= 10.1088/0264-9381/20/4/304|arxiv= gr-qc/0210050|bibcode= 2003CQGra..20..607A|s2cid= 119349361}} * {{citat|last1= Alcubierre|first1= Miguel|last2= Brügmann|first2= Bernd|last3= Diener|first3= Peter|last4= Koppitz|first4= Michael|last5= Pollney|first5= Denis|last6= Seidel|first6= Edward|last7= Takahashi|first7= Ryoji|title= Gauge conditions for long-term numerical black hole evolutions without excision|journal= Physical Review D|date= april 2003b|volume= 67|issue= 8|pages= 084023|doi= 10.1103/PhysRevD.67.084023|arxiv= gr-qc/0206072|bibcode= 2003PhRvD..67h4023A|s2cid=29026273}} * {{citat|last1= Alcubierre|first1= Miguel|title= Introduction to 3+1 Numerical Relativity|date= 2008|publisher= [[Oxford University Press]]|isbn= 978-0-19-920567-7|doi= 10.1093/acprof:oso/9780199205677.001.0001}} * {{citat|last1= Anninos|first1= Peter|last2= Camarda|first2= Karen|last3= Massó|first3= Joan|last4= Seidel|first4= Edward|authorlink4= Edward Seidel|last5= Suen|first5= Wai-Mo|last6= Towns|first6= John|title= Three dimensional numerical relativity: the evoluation of black holes|journal= Physical Review D|date= 1995-08-15|volume= 52|issue= 4|pages= 2059–2082|doi= 10.1103/PhysRevD.52.2059|pmid= 10019426|arxiv= gr-qc/9503025|bibcode= 1995PhRvD..52.2059A|s2cid= 15501717}} * {{citat|last1= Arnowitt|first1= Richard|authorlink1= Richard Arnowitt|last2= Deser|first2= Stanley|authorlink2= Stanley Deser|last3= Misner|first3= Charles William|authorlink3= Charles William Misner|chapter= The dynamics of general relativity|title= Gravitation: An Introduction to Current Research|date= 1962|editor-last1= Witten|editor-first1= Louis|editor-link1= Louis Witten|publisher= Wiley|location= New York|pages= 227–265}} * {{citat|last1= Baker|first1= John G.|last2= Brügmann|first2= Bernd|last3= Campanelli|first3= Mario|last4= Lousto|first4= Carlos O.|last5= Takahashi|first5= Ryoji|title= Plunge wave forms from inspiralling binary black holes|journal= Physical Review Letters|date= september 2001|volume= 87|issue= 12|pages= 121103|doi= 10.1103/PhysRevLett.87.121103|arxiv= gr-qc/0102037|bibcode= 2001PhRvL..87l1103B|pmid= 11580497|s2cid= 39434471}} * {{citat|last1= Baker|first1= John G.|last2= Campanelli|first2= Manuela|last3= Lousto|first3= Carlos O.|title= The Lazarus project: A pragmatic approach to binary black hole evolutions|journal= Physical Review D|date= februar 2002a|volume= 65|issue= 4|pages= 044001|doi= 10.1103/PhysRevD.65.044001|arxiv= gr-qc/0104063|bibcode= 2002PhRvD..65d4001B|s2cid= 11080736}} * {{citat|last1= Baker|first1= John G.|last2= Campanelli|first2= Manuela|last3= Lousto|first3= Carlos O.|last4= Takahashi|first4= R.|title= Modeling gravitational radiation from coalescing binary black holes|journal= Physical Review D|date= junij 2002b|volume= 65|issue= 12|pages= 124012|doi= 10.1103/PhysRevD.65.124012|arxiv= astro-ph/0202469|bibcode= 2002PhRvD..65l4012B|s2cid= 39834308}} * {{citat|last1= Baker|first1= John G.|last2= Campanelli|first2= Mario|last3= Lousto|first3=Carlos O.|last4= Takahashi|first4= Ryoji|title= Coalescence remnant of spinning binary black holes|journal= Physical Review D|date= januar 2004|volume= 69|issue= 2|pages= 027505|doi= 10.1103/PhysRevD.69.027505|arxiv= astro-ph/0305287|bibcode= 2004PhRvD..69b7505B|s2cid= 119371535}} * {{citat|last1= Baker|first1= John G.|last2= Centrella|first2= Joan M.|authorlink2= Joan Centrella|last3= Choi|first3= Dae-Il|last4= Koppitz|first4= Michael|last5= van Meter|first5= James R.|title= Gravitational-Wave Extraction from an Inspiraling Configuration of Merging Black Holes|journal= Physical Review Letters|date= marec 2006|volume= 96|issue= 11|pages= 111102|doi= 10.1103/PhysRevLett.96.111102|arxiv= gr-qc/0511103|bibcode= 2006PhRvL..96k1102B|pmid= 16605809|s2cid= 23409406}} * {{navedi disertacijo|last1= Belanger|first1= Z. B.|title= Adaptive mesh refinement in the T2 symmetric spacetime|date= 2001|publisher= [[Univerza v Oaklandu]]|type= magistrska naloga}} * {{citat|last1= Bona|first1= Carles|last2= Massó|first2= Joan|last3= Seidel|first3= Edward|last4= Stela|first4= Joan|title= New formalism for numerical relativity|journal= [[Physical Review Letters]]|date= 1995-07-24|volume= 75|issue= 4|pages= 600–603|doi= 10.1103/PhysRevLett.75.600|pmid= 10060068|arxiv= gr-qc/9412071|bibcode= 1995PhRvL..75..600B|s2cid= 19846364}} * {{citat|last1= Bowen|first1= Jeffrey M.|last2= York|first2= James W.|title= Time-asymmetric initial data for black holes and black-hole collisions|journal= Physical Review D|date= 1980-04-15|volume= 21|issue= 8|pages= 2047–2056|doi= 10.1103/PhysRevD.21.2047|bibcode= 1980PhRvD..21.2047B}} * {{citat|last1= Brandt|first1= Steven|last2= Brügmann|first2= Bernd|title= A simple construction of initial data for multiple black holes|journal= Physical Review Letters|date= 1997-05-12|volume= 78|issue= 19|pages= 3606–3609|doi= 10.1103/PhysRevLett.78.3606|arxiv= gr-qc/9703066|bibcode= 1997PhRvL..78.3606B|s2cid= 12024926}} * {{citat|last1= Brill|first1= Dieter R.|last2= Lindquist|first2= Richard Wallace|title= Interaction energy in geometrostatics|journal= [[Physical Review]]|date= julij 1963|volume= 131|issue= 1|pages= 471–476|doi= 10.1103/PhysRev.131.471|bibcode= 1963PhRv..131..471B}} * {{citat|last1= Brügmann|first1= Bernd|last2= Tichy|first2= Wolfgang|last3= Jansen|first3= Nina|title= Numerical simulation of orbiting black holes|journal= Physical Review Letters|date= maj 2004|volume= 92|issue= 21|pages= 211101|doi= 10.1103/PhysRevLett.92.211101|pmid= 15245270|arxiv= gr-qc/0312112|bibcode= 2004PhRvL..92u1101B|s2cid= 17256720}} * {{citat|last1= Campanelli|first1= Manuela|authorlink1= Manuela Campanelli (astrofizičarka)|title= Understanding the fate of merging supermassive black holes|journal= Classical and Quantum Gravity|date= 2005-04-28|volume= 22|issue= 10|pages= S387–S393|doi= 10.1088/0264-9381/22/10/034|arxiv= astro-ph/0411744|bibcode= 2005CQGra..22S.387C|s2cid= 119011566}} * {{citat|last1= Campanelli|first1= Manuela|last2= Lousto|first2= Carlos O.|last3= Marronetti|first3= Pedro|last4= Zlochower|first4= Yosef|authorlink4= Yosef Zlochower|title= Accurate Evolutions of Orbiting Black-Hole Binaries without Excision|journal= Physical Review Letters,|date= 2006-03-22|volume= 96|issue= 11|pages= 111101|doi= 10.1103/PhysRevLett.96.111101|arxiv= gr-qc/0511048|bibcode= 2006PhRvL..96k1101C|pmid= 16605808|s2cid= 5954627}} * {{citat|last1= Campanelli|first1= Manuela|last2= Lousto|first2= Carlos O.|last3= Zlochower|first3= Yosef|last4= Krishnan|first4= Badri|last5= Merritt|first5= David Roy|title= Spin flips and precession in black-hole-binary mergers|journal= Physical Review D|date= 26. marec 2007a|volume= 75|issue= 6|pages= 064030|doi= 10.1103/PhysRevD.75.064030|arxiv= gr-qc/0612076|bibcode= 2007PhRvD..75f4030C|s2cid= 119334687}} * {{citat|last1= Campanelli|first1= Manuela|last2= Lousto|first2= Carlos O.|last3= Zlochower|first3= Yosef|last4= Merritt|first4= David Roy|authorlink4= David Roy Merritt|title= Maximum Gravitational Recoil|journal= Physical Review Letters|date= 7. junij 2007b|volume= 98|issue= 23|pages= 231102|doi= 10.1103/PhysRevLett.98.231102|arxiv= gr-qc/0702133|bibcode= 2007PhRvL..98w1102C|pmid= 17677894|s2cid= 29246347}} * {{citat|last1= Choptuik|first1= Matthew William|authorlink1= Matthew William Choptuik|chapter= Experiences with an adaptive mesh refinement algorithm in numerical relativity|title= Frontiers in numerical relativity|editor-last1= Evans|editor-first1= Charles Ross|editor-last2= Finn|editor-first2= Lee S.|editor-last3= Hobill|editor-first3= David W.|date= 1989|publisher= [[Cambridge University Press]]|location= Cambridge|isbn= 978-0-52-136666-3|cobiss= |oclc= 19623729}} * {{citat|last1= Choptuik|first1= Matthew William|title= Universality and scaling in gravitational collapse of massless scalar field|journal= Physical Review Letters|date= 1993-01-04|volume= 70|issue= 1|pages= 9–12|doi= 10.1103/PhysRevLett.70.9|bibcode= 1993PhRvL..70....9C|pmid= 10053245}} * {{citat|last1= Choptuik|first1= Matthew William|last2= Hirschmann|first2= Eric W.|authorlink2= Eric W. Hirschmann|last3= Liebling|first3=Steven L.|authorlink3= Steven L. Liebling|last4= Pretorius|first4= Frans|title= Critical collapse of the massless scalar field in axisymmetry|journal= Physical Review D|date= avgust 2003|volume= 68|issue= 4|pages= 044007|doi= 10.1103/PhysRevD.68.044007|arxiv= gr-qc/0305003|bibcode= 2003PhRvD..68d4007C|s2cid= 14053692}} * {{citat|last1= Cook|first1= Gregory. B. |last2= Huq|first2= M. F. |last3= Klasky|first3= S. A. |last4= Scheel|first4= M. A. |last5= Abrahams|first5= A. M. |last6= Anderson|first6= A. |last7= Anninos|first7= Peter |last8= Baumgarte|first8= Thomas W. |last9= Bishop|first9= N. T. |last10= Brandt|first10= S. R. |last11= Browne|first11= J. C. |last12= Camarda|first12= Karen |last13= Choptuik|first13= Matthew William|authorlink13= Matthew William Choptuik |last14= Correll|first14= R. R. |last15= Evans|first15= C. R. |last16= Finn|first16= L. S. |last17= Fox|first17= G. C. |last18= Gómez|first18= R. |last19= Haupt|first19= T. |last20= Kidder|first20= L. E. |last21= Laguna|first21= Pablo |last22= Landry|first22= W. |last23= Lehner|first23= L. |last24= Lenaghan|first24= J. |last25= Marsa|first25= R. L. |last26= Masso|first26= Joan |last27= Matzner|first27= Richard Alfred |last28= Mitra|first28= S. |last29= Papadopoulos|first29= P. |last30= Parashar|first30= M. |last31= Rezzolla|first31= L. |last32= Rupright|first32= M. E. |last33= Saied|first33= F. |last34= Saylor|first34= P. E. |last35= Seidel|first35= Edward |last36= Shapiro|first36= Stuart Louis |last37= Shoemaker|first37= Deirdre Marie |last38= Smarr|first38= Larry |last39= Suen|first39= Wai-Mo |last40= Szilágyi|first40= B. |last41= Teukolsky|first41= Saul Arno |last42= van Putten|first42= M. H. |last43= Walker|first43= P. |last44= Winicour|first44= J. |last45= York|first45= James W. |title= Boosted three-dimensional black-hole evolutions with singularity excision|journal= Physical Review Letters|date= 1998-03-23|volume= 80|issue= 12|pages= 2512–2516|doi= 10.1103/PhysRevLett.80.2512|arxiv= gr-qc/9711078|bibcode= 1998PhRvL..80.2512C|s2cid= 14432705}} * {{citat|last1= Cook|first1= Gregory B.|title= Initial Data for Numerical Relativity|journal= [[Living Reviews in Relativity]]|date= 2000-11-14|volume= 3|issue= 1|page= 5|doi= 10.12942/lrr-2000-5|pmid= 29142501|pmc= 5660886|arxiv= gr-qc/0007085|bibcode= 2000LRR.....3....5C|doi-access= free}} * {{navedi disertacijo|last1= Čadež|first1= Andrej|authorlink1= Andrej Čadež|title= Colliding Black Holes|date= 1971|type= doktorska disertacija|publisher= [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]]|bibcode= 1971PhDT.......101C|url= https://www.researchgate.net/publication/301356835_Colliding_Black_Holes}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|title= Zur algemeinen Relativitätstheorie|journal= Sitzungsberichte der Königlich Preußischen Akademie der Wissenschaften|date= 1915a|pages= 778–786|bibcode= 1915SPAW.......778E|url= https://adsabs.harvard.edu/pdf/1915SPAW.......778E}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|title= Die Feldgleichungen der Gravitation|journal= Sitzungsberichte der Königlich Preußischen Akademie der Wissenschaften|date= 1915b|pages= 844–847|bibcode= 1915SPAW.......844E|url= https://adsabs.harvard.edu/pdf/1915SPAW.......844E}} * {{navedi disertacijo|last1= Eppley|first1= Kenneth Robert|authorlink1= Kenneth Robert Eppley|title= Numerical evolution of the collision of two black holes|date= 1975|type= doktorska disertacija|publisher= [[Univerza Princeton]]|bibcode= 1975PhDT.........2E|oclc= 8314225|url= https://inis.iaea.org/search/search.aspx?orig_q=RN:8314225|accessdate= 2024-03-07}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Eppley|first1= Kenneth Robert|title= Evolution of time-symmetric gravitational waves: Initial data and apparent horizons|journal= Physical Review D|date= 1977-09-15|volume= 16|issue= 6|pages= 1609–1614|doi= 10.1103/PhysRevD.16.1609|bibcode= 1977PhRvD..16.1609E|s2cid= 121072886}} * {{citat|last1= Etienne|first1= Zachariah B.|last2= Liu|first2= Yuk Tung|last3= Shapiro|first3= Stuart Louis|last4= Baumgarte|first4= Thomas W.|title= Relativistic Simulations of Black Hole-Neutron Star Mergers: Effects of black-hole spin|journal= Physical Review|date= 2009-02-20|volume= 76|issue= 4|pages= 044024|doi= 10.1103/PhysRevD.79.044024|bibcode= 2009PhRvD..79d4024E|arxiv= 0812.2245|s2cid= 119110932}} * {{citat|last1= Fiske|first1= David R.|last2= Baker|first2= John G.|last3= van Meter|first3= James R.|last4= Choi|first4= Dae-Il|last5= Centrella|first5= Joan M.|title= Wave zone extraction of gravitational radiation in three-dimensional numerical relativity|journal= Physical Review D|date= maj 2005|volume= 71|issue= 10|pages= 104036|doi= 10.1103/PhysRevD.71.104036|arxiv= gr-qc/0503100|bibcode= 2005PhRvD..71j4036F|s2cid= 119402841}} * {{citat|last1= Hahn|first1= Susan G.|authorlink1= Susan G. Hahn|last2= Lindquist|first2= Richard Wallace|authorlink2= Richard Wallace Lindquist|title= The two-body problem in geometrodynamics|journal= [[Annals of Physics]]|date= september 1964|volume= 29|issue= 2|pages= 304–331|doi= 10.1016/0003-4916(64)90223-4|bibcode= 1964AnPhy..29..304H}} * {{citat|last1= Healy|first1= James|last2= Herrmann|first2= Frank|last3= Hinder|first3= Ian|last4= Shoemaker|first4= Deirdre Marie|last5= Laguna|first5= Pablo|last6= Matzner|first6= Richard Alfred|title= Superkicks in Hyperbolic Encounters of Binary Black Holes|journal= Physical Review Letters|date= 2009-01-27|volume= 102|issue= 4|pages= 041101|bibcode= 2009PhRvL.102d1101H|doi= 10.1103/PhysRevLett.102.041101|arxiv= 0807.3292|pmid= 19257409|s2cid= 9897187}} * {{navedi disertacijo|last1= Hern|first1= Simon David|title= Numerical relativity and inhomogeneous cosmologies|date= 1999|publisher= [[Univerza v Cambridgeu]]|type= doktorska disertacija}} * {{citat|last1= Imbiriba|first1= Breno|last2= Baker|first2= John G.|last3= Choi|first3= Dae-Il|last4= Centrella|first4= Joan M.|last5= Fiske|first5= David R.|last6= Brown|first6= J. David|last7= van Meter|first7= James R.|last8= Olson|first8= Kevin|title= Evolving a puncture black hole with fixed mesh refinement|journal= Physical Review D|date= december 2004|volume= 70|issue= 12|pages= 124025|doi= 10.1103/PhysRevD.70.124025|arxiv= gr-qc/0403048|bibcode= 2004PhRvD..70l4025I|s2cid= 119376660}} * {{navedi disertacijo|last1= Lewis|first1= Adam Gabriel Marcel|title= Orbital resonances and GPU acceleration of binary black hole inspiral simulations|date= 2018|type= doktorska disertacija|publisher= Oddelek za fiziko, [[Univerza v Torontu]]|url= https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/89684/1/Lewis_Adam_G_201806_PhD_thesis.pdf|accessdate= 2024-06-06}} * {{citat|last1= Lousto|first1= Carlos O.|authorlink1= Carlos Lousto|last2= Zlochower|first2= Yosef|title= Foundations of multiple-black-hole evolutions|journal= Physical Review D|date= 2008-01-22|volume= 77|issue= 2|pages= 024034|doi= 10.1103/PhysRevD.77.024034|bibcode= 2008PhRvD..77b4034L|arxiv= 0711.1165|s2cid= 96426196}} * {{citat|last1= Matzner|first1= Richard Alfred|authorlink1= Richard Alfred Matzner|last2= Seidel|first2= H. E.|last3= Shapiro|first3= Stuart Louis|authorlink3= Stuart Louis Shapiro|last4= Smarr|first4= Larry|last5= Suen|first5= W.-M.|last6= Teukolsky|first6= Saul Arno|authorlink6= Saul Arno Teukolsky|last7= Winicour|first7= J.|title= Geometry of a black hole collision|journal= [[Science]]|date= november 1995|volume= 270|issue= 5238|pages= 941–947|doi= 10.1126/science.270.5238.941|bibcode= 1995Sci...270..941M|s2cid= 121172545|url= https://authors.library.caltech.edu/88435/1/941.full.pdf}} * {{citat|last1= Palenzuela|first1= Carlos|title= Introduction to Numerical Relativity|journal= [[Frontiers Astronomy and Space Sciences]]|volume= 7|issue= |pages= 58|date= 2020-09-10|doi= 10.3389/fspas.2020.00058|arxiv= 2008.12931}} * {{citat|last1= Piran|first1= Tsvi|authorlink1= Tsvi Piran|title= Cylindrical general relativistic collapse|journal= Physical Review Letters|date= 1978-10-16|volume= 41|issue= 16|pages= 1085–1088|doi= 10.1103/PhysRevLett.41.1085|bibcode= 1978PhRvL..41.1085P}} * {{citat|last1= Pretorius|first1= Frans|authorlink1= Frans Pretorius|title= Evolution of Binary Black-Hole Spacetimes|journal= Physical Review Letters|date= september 2005|volume= 95|issue= 12|pages= 121101|doi= 10.1103/PhysRevLett.95.121101|arxiv= gr-qc/0507014|bibcode= 2005PhRvL..95l1101P|pmid= 16197061|s2cid= 24225193}} * {{citat|last1= Schnetter|first1= Erik|last2= Hawley|first2= Scott H.|last3= Hawke|first3= Ian|title= Evolutions in 3D numerical relativity using fixed mesh refinement|journal= Classical and Quantum Gravity|date= marec 2004|volume= 21|issue= 6|pages= 1465–1488|doi= 10.1088/0264-9381/21/6/014|arxiv= gr-qc/0310042|bibcode= 2004CQGra..21.1465S|s2cid= 52322605}} * {{citat|last1= Shoemaker|first1= Deirdre Marie|authorlink1= Deirdre Shoemaker|last2= Smith|first2= Kenneth|last3= Sperhake|first3= Ulrich|last4= Laguna|first4= Pablo|last5= Schnetter|first5= Erik|last6= Fiske|first6= David|title= Moving black holes via singularity excision|journal= Classical and Quantum Gravity|date= avgust 2003|volume= 20|issue= 16|pages= 3729–3744|doi= 10.1088/0264-9381/20/16/313|arxiv= gr-qc/0301111|bibcode= 2003CQGra..20.3729S|s2cid= 118897417}} * {{navedi disertacijo|last1= Smarr|first1= Larry|authorlink1= Larry Smarr|title= The structure of general relativity with a numerical illustration : the collision of two black holes|date= 1975|type= doktorska disertacija|publisher= [[Univerza Teksasa v Austinu]]|doi= 10.26153/tsw/27|oclc= 27646162|url= https://repositories.lib.utexas.edu/items/a43941b9-76d9-45cc-9e8f-58f57ce4aac1/full|accessdate= 2024-03-07}} * {{citat|last1= Smarr|first1= Larry|last2= Čadež|first2= Andrej|last3= DeWitt|first3= Bryce Seligman|authorlink3= Bryce Seligman DeWitt|last4= Eppley|first4= Kenneth Robert|title= Collision of two black holes: Theoretical framework|journal= Physical Review D|date= 1976-11-15|volume= 14|issue= 10|pages= 2443–2452|bibcode= 1976PhRvD..14.2443S|doi= 10.1103/PhysRevD.14.2443}} * {{citat|last1= Smarr|first1= Larry|title= Spacetimes generated by computers: Black holes with gravitational radiation|journal= [[Annals of the New York Academy of Sciences]]|date= december 1977|volume= 302|pages= 569–604|doi= 10.1111/j.1749-6632.1977.tb37076.x|bibcode= 1977NYASA.302..569S|s2cid= 84665358}} * {{citat|last1= Stark|first1= Richard F.|last2= Piran|first2= Tsvi|title= Gravitational-wave emission from rotating gravitational collapse|journal= Physical Review Letters|date= 1985-08-15|volume= 55|issue= 8|pages= 891–894|doi= 10.1103/PhysRevLett.55.891|pmid= 10032474|bibcode= 1985PhRvL..55..891S}} {{refend}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20060712093827/http://relativity.livingreviews.org/Articles/lrr-2000-5/ Initial Data for Numerical Relativity] — pregledni članek, ki vsebuje tehnično razpravo o numerični relativnosti {{v jeziku|en}} * [http://www.emis.de/journals/LRG/Articles/lrr-2003-3 Rotating Stars in Relativity] — tehnični pregledni članek o vrtečih se zvezdah, z razdečkom o uporabah numerične relativnosti {{v jeziku|en}} * [https://web.archive.org/web/20140530175713/http://www.black-holes.org/numrel1.html A Relativity Tutorial at Caltech] — Osnovni uvod v koncepte numerične relativnosti {{v jeziku|en}} {{DEFAULTSORT:numerična relativnost}} [[Kategorija:Računalniška fizika]] [[Kategorija:Splošna teorija relativnosti]] [[Kategorija:1964 v znanosti]] hloik68enah591cgs0pm87tji06wk1d 0 565698 6752408 6740967 2026-09-18T10:30:29Z ScargillSFC 265949 Posodobljeni podatki o dogodku SloFluffCon. 6752408 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|kosmatinsko zborovanje]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = enkrat letno |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> }} '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodna[[Kosmatki|furry]] konvencija, ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen furryjem, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo in družijo ter delijo svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti. Vse te dejavnosti so močno povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je organiziran v Ljubljani, kjer se odvija vsako leto v mesecu januarju.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == SloFluffCon je bil vzpostavljen na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost furryjev v Sloveniji in okoliških državah. Iz tega razloga so želeli pripraviti prvo mednarodno furry konvencijo v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023 v Hotelu Evropa v [[Celje|Celju]]. Dogodka so se udeležili številni lokalni in tuji furryji.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba konvencije je bila prvo mednarodno zborovanje furryjev v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto, dogodka pa se je udeležil tudi župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Dogodka se udeležil tudi [[Samuel Conway|Uncle Kage]], organizator [[:en:Anthrocon|Anthrocona]], največjega ameriškega furry dogodka. Organizatorji SFCja so se nato leta 2025 odločili za premik dogodka v [[Ljubljana|prestolnico]] in sicer v [[Grand hotel Union]]. Zaradi premika in spremembe datuma je bil naslednji SloFluffCon organiziran leta 2026 z temo Atomic Future. Znani gost je bil [[wikifur:Pegla|Thabo Meerkat]]. SloFluffCon bo ponovno organiziran januarja 2027 v Grand hotelu Union v Ljubljani z temo Everyday Heroes z častim gostom [[wikifur:Ronnie|Ronnijem Noodlesom]]. == Organizacija == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji konvencije. == SloFluffCon po letih == Spodaj je tabela s statističnimi podatki za vsako leto, v katerem je potekalo zborovanje SloFluffCon. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto vsaj enega častnega gosta. Od leta 2023 ima SFC vsako leto svojo "temo", ki jo odražajo vzorci majic, ovratnih trakov in dekoracija prizorišča. {| class="wikitable" ! Kongres !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19. - 22. avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Secret Agents |- ! SloFluffCon 2024 | 24. - 27. avgust 2024|| Mystery at the Hotel |- !SloFluffCon 2026 |22. - 25. januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomic Future |- !SloFluffCon 2027 |21. - 24. januar 2027 |Everyday Heroes |} == Osrednji dogodki == * '''Moja prva furry konvencija -''' nove udeležence pripravi na njihovo prvo konvencijo. * '''Dealers' Den -''' udeleženci prodajajo svoje izdelke, ki so tematsko povezani z furryji. * '''Skupinsko fotografiranje''' '''-''' združi vse prisotne za nepozabno skupinsko sliko. * '''Tekmovanje talentov -''' udeleženci prikažejo svoje talente in tekmujejo za nagrado. * '''Izmenjava mednarodnih prigrizkov -''' udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v fursuitih -''' poteka po mestnih ulicah v bližini hotela. * '''Furdance -''' osrednji dogodek vsakega večera z nepozabnimi DJ-ji in najboljšim ozvočenjem ter osvetlitvijo. * '''Dogodki, ki jih organizirajo udeleženci -''' vsako leto imajo udeleženci možnost organizirat svoje dogodke in panele znotraj konvencije, to pa vključuje tudi častnega gosta in ostale posebne goste. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] 086sprmory1kizhs6nmp3g3fvijmjs2 6752409 6752408 2026-09-18T10:30:58Z ScargillSFC 265949 6752409 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|kosmatinsko zborovanje]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = enkrat letno |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> }} '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodna [[Kosmatki|furry]] konvencija, ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen furryjem, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo in družijo ter delijo svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti. Vse te dejavnosti so močno povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je organiziran v Ljubljani, kjer se odvija vsako leto v mesecu januarju.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == SloFluffCon je bil vzpostavljen na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost furryjev v Sloveniji in okoliških državah. Iz tega razloga so želeli pripraviti prvo mednarodno furry konvencijo v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023 v Hotelu Evropa v [[Celje|Celju]]. Dogodka so se udeležili številni lokalni in tuji furryji.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba konvencije je bila prvo mednarodno zborovanje furryjev v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto, dogodka pa se je udeležil tudi župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Dogodka se udeležil tudi [[Samuel Conway|Uncle Kage]], organizator [[:en:Anthrocon|Anthrocona]], največjega ameriškega furry dogodka. Organizatorji SFCja so se nato leta 2025 odločili za premik dogodka v [[Ljubljana|prestolnico]] in sicer v [[Grand hotel Union]]. Zaradi premika in spremembe datuma je bil naslednji SloFluffCon organiziran leta 2026 z temo Atomic Future. Znani gost je bil [[wikifur:Pegla|Thabo Meerkat]]. SloFluffCon bo ponovno organiziran januarja 2027 v Grand hotelu Union v Ljubljani z temo Everyday Heroes z častim gostom [[wikifur:Ronnie|Ronnijem Noodlesom]]. == Organizacija == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji konvencije. == SloFluffCon po letih == Spodaj je tabela s statističnimi podatki za vsako leto, v katerem je potekalo zborovanje SloFluffCon. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto vsaj enega častnega gosta. Od leta 2023 ima SFC vsako leto svojo "temo", ki jo odražajo vzorci majic, ovratnih trakov in dekoracija prizorišča. {| class="wikitable" ! Kongres !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19. - 22. avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Secret Agents |- ! SloFluffCon 2024 | 24. - 27. avgust 2024|| Mystery at the Hotel |- !SloFluffCon 2026 |22. - 25. januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomic Future |- !SloFluffCon 2027 |21. - 24. januar 2027 |Everyday Heroes |} == Osrednji dogodki == * '''Moja prva furry konvencija -''' nove udeležence pripravi na njihovo prvo konvencijo. * '''Dealers' Den -''' udeleženci prodajajo svoje izdelke, ki so tematsko povezani z furryji. * '''Skupinsko fotografiranje''' '''-''' združi vse prisotne za nepozabno skupinsko sliko. * '''Tekmovanje talentov -''' udeleženci prikažejo svoje talente in tekmujejo za nagrado. * '''Izmenjava mednarodnih prigrizkov -''' udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v fursuitih -''' poteka po mestnih ulicah v bližini hotela. * '''Furdance -''' osrednji dogodek vsakega večera z nepozabnimi DJ-ji in najboljšim ozvočenjem ter osvetlitvijo. * '''Dogodki, ki jih organizirajo udeleženci -''' vsako leto imajo udeleženci možnost organizirat svoje dogodke in panele znotraj konvencije, to pa vključuje tudi častnega gosta in ostale posebne goste. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] p49cbr8chlgo7t4rqt9mielvba2knvq 6752411 6752409 2026-09-18T10:35:13Z ScargillSFC 265949 manjši fix 6752411 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|Furry konvencija]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = Vsako leto |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> }} '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodna [[Kosmatki|furry]] konvencija, ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen furryjem, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo in družijo ter delijo svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti. Vse te dejavnosti so močno povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je organiziran v Ljubljani, kjer se odvija vsako leto v mesecu januarju.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == SloFluffCon je bil vzpostavljen na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost furryjev v Sloveniji in okoliških državah. Iz tega razloga so želeli pripraviti prvo mednarodno furry konvencijo v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023 v Hotelu Evropa v [[Celje|Celju]]. Dogodka so se udeležili številni lokalni in tuji furryji.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba konvencije je bila prvo mednarodno zborovanje furryjev v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto, dogodka pa se je udeležil tudi župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Dogodka se udeležil tudi [[Samuel Conway|Uncle Kage]], organizator [[:en:Anthrocon|Anthrocona]], največjega ameriškega furry dogodka. Organizatorji SFCja so se nato leta 2025 odločili za premik dogodka v [[Ljubljana|prestolnico]] in sicer v [[Grand hotel Union]]. Zaradi premika in spremembe datuma je bil naslednji SloFluffCon organiziran leta 2026 z temo Atomic Future. Znani gost je bil [[wikifur:Pegla|Thabo Meerkat]]. SloFluffCon bo ponovno organiziran januarja 2027 v Grand hotelu Union v Ljubljani z temo Everyday Heroes z častim gostom [[wikifur:Ronnie|Ronnijem Noodlesom]]. == Organizacija == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji konvencije. == SloFluffCon po letih == Spodaj je tabela s statističnimi podatki za vsako leto, v katerem je potekalo zborovanje SloFluffCon. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto vsaj enega častnega gosta. Od leta 2023 ima SFC vsako leto svojo "temo", ki jo odražajo vzorci majic, ovratnih trakov in dekoracija prizorišča. {| class="wikitable" ! Kongres !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19. - 22. avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Secret Agents |- ! SloFluffCon 2024 | 24. - 27. avgust 2024|| Mystery at the Hotel |- !SloFluffCon 2026 |22. - 25. januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomic Future |- !SloFluffCon 2027 |21. - 24. januar 2027 |Everyday Heroes |} == Osrednji dogodki == * '''Moja prva furry konvencija -''' nove udeležence pripravi na njihovo prvo konvencijo. * '''Dealers' Den -''' udeleženci prodajajo svoje izdelke, ki so tematsko povezani z furryji. * '''Skupinsko fotografiranje''' '''-''' združi vse prisotne za nepozabno skupinsko sliko. * '''Tekmovanje talentov -''' udeleženci prikažejo svoje talente in tekmujejo za nagrado. * '''Izmenjava mednarodnih prigrizkov -''' udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v fursuitih -''' poteka po mestnih ulicah v bližini hotela. * '''Furdance -''' osrednji dogodek vsakega večera z nepozabnimi DJ-ji in najboljšim ozvočenjem ter osvetlitvijo. * '''Dogodki, ki jih organizirajo udeleženci -''' vsako leto imajo udeleženci možnost organizirat svoje dogodke in panele znotraj konvencije, to pa vključuje tudi častnega gosta in ostale posebne goste. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] m0ehpebefk9a3s053ehh8dtmsolupl3 6752429 6752411 2026-09-18T11:24:40Z ScargillSFC 265949 Dodatki textu in fotos 6752429 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Društvo ljubiteljev antropomorfnih živali - kosmatkov}} {{Infobox recurring event | name = SloFluffCon | status = Aktivno | genre = [[Kosmatki|Furry konvencija]] | venue = Grand Hotel Union Eurostars | location = Ljubljana, Slovenija | country = Slovenija | years_active = <!-- {{age|2023|08|19}} --> | last = <!-- {{start date|df=yes|2024|mm|dd}} --> | organised = Slovensko kosmatinsko društvo | website = {{Official URL}} |frequency = Vsako leto |logo=Slika:SloFluffCon.svg |first=<!-- {{start date|df=yes|2023|mm|dd}} --> |image=File:Slofluffflag_2027.png|logo_caption=SloFluffCon Logo|caption=SloFluffCon Zastava}} [[Slika:SloFluffCon 2026 Group Photo.jpg|sličica|360x360_pik|SloFluffCon 2026]] '''SloFluffCon''' (običajno skrajšano '''SFC''') je mednarodna [[Kosmatki|furry]] konvencija, ki poteka v [[Slovenija|Sloveniji]]. Gre za dogodek, namenjen furryjem, kjer se udeleženci iz različnih držav zberejo in družijo ter delijo svojo strast do antropomorfnih živali, kulture in umetnosti. Vse te dejavnosti so močno povezane s to subkulturo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=30. 8. 2024|website=Mariborinfo|last=Osim|first=Žan}}</ref> SloFluffCon je organiziran v Ljubljani, kjer se odvija vsako leto v mesecu januarju.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> == Zgodovina == SloFluffCon je bil vzpostavljen na podlagi ideje iz leta 2020, ko so se organizatorji odločili ustvariti dogodek, ki bi povezal skupnost furryjev v Sloveniji in okoliških državah. Iz tega razloga so želeli pripraviti prvo mednarodno furry konvencijo v Sloveniji. Prva izvedba SloFluffCona se je zgodila leta 2023 v Hotelu Evropa v [[Celje|Celju]]. Dogodka so se udeležili številni lokalni in tuji furryji.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.}}</ref> Ta izvedba konvencije je bila prvo mednarodno zborovanje furryjev v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Parada kosmatih dvoživk {{!}} Radio Študent|url=https://radiostudent.si/kultura/kulturne-novice/parada-kosmatih-dvozivk|website=radiostudent.si|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Leta 2024 je SFC potekal na istem prizorišču kot prvo leto, dogodka pa se je udeležil tudi župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-08-31|language=sl}}</ref> Dogodka se udeležil tudi [[Samuel Conway|Uncle Kage]], organizator [[:en:Anthrocon|Anthrocona]], največjega ameriškega furry dogodka. Organizatorji SFCja so se nato leta 2025 odločili za premik dogodka v [[Ljubljana|prestolnico]] in sicer v [[Grand hotel Union]]. Zaradi premika in spremembe datuma je bil naslednji SloFluffCon organiziran leta 2026 z temo Atomic Future. Častni gost je bil [[wikifur:Pegla|Thabo Meerkat]]. SloFluffCon bo ponovno organiziran januarja 2027 v Grand hotelu Union v Ljubljani z temo Everyday Heroes z častim gostom [[wikifur:Ronnie|Ronnijem Noodlesom]]. == Organizacija SFC == SloFluffCon organizira ''Slovensko kosmatinsko društvo''<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kosmatinsko društvo - Bizi|url=https://www.bizi.si/SLOVENSKO-KOSMATINSKO-DRUSTVO/|website=www.bizi.si|accessdate=2024-08-31}}</ref>, ki dogodek vodi kot neprofitno iniciativo, v celoti izvedeno prostovoljnim delom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kosmatki-bodo-stiri-dni-zajeli-ulice-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski|title=FOTO: Kosmatki bodo štiri dni zajeli ulice, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|accessdate=31. 8. 2024|website=ptujinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=Osim|first=Žan}}</ref> Vsa zbrana sredstva so namenjena izključno organizaciji konvencije. == SloFluffCon po letih == SloFluffCon poteka že od leta 2023 in vsako leto je izbrana tema, ki služi kot osrednja inspiracija dekoracij, dogodkov in izgleda dogodka samega. Od leta 2024 ima dogodek vsako leto častnega gosta, od leta 2026 pa tudi posebne goste. Spodaj je prikazana preglednica, v kateri so zapisane vse izvedbe SloFluffCona in teme le-teh. [[Slika:Credit YellyXP 1599782-kir0.jpg|sličica|312x312_pik|Ronnie Noodles, Častni gost 2027]] {| class="wikitable" ! Ime !! Termin !! Lokacija !! Tema |- ! SloFluffCon 2023 | 19. - 22. avgust 2023 || rowspan="2" | Hotel Evropa, Celje, Slovenija || Secret Agents |- ! SloFluffCon 2024 | 24. - 27. avgust 2024|| Mystery at the Hotel |- !SloFluffCon 2026 |22. - 25. januar 2026 | rowspan="2" |Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija |Atomic Future |- !SloFluffCon 2027 |21. - 24. januar 2027 |Everyday Heroes |} == Osrednji dogodki == [[Slika:Uncle Kage, Special Guest at SloFluffCon.png|sličica|273x273_pik|Uncle Kage, Častni gost 2024]] * '''Moja prva furry konvencija -''' nove udeležence pripravi na njihovo prvo konvencijo. * '''Dealers' Den -''' udeleženci prodajajo svoje izdelke, ki so tematsko povezani z furryji. * '''Skupinsko fotografiranje''' '''-''' združi vse prisotne za nepozabno skupinsko sliko. * '''Tekmovanje talentov -''' udeleženci prikažejo svoje talente in tekmujejo za nagrado. * '''Izmenjava mednarodnih prigrizkov -''' udeleženci delijo in izmenjujejo svoje lokalne prigrizke z drugimi. * '''Organiziran sprehod v fursuitih -''' poteka po mestnih ulicah v bližini hotela. * '''Furdance -''' osrednji dogodek vsakega večera z nepozabnimi DJ-ji in najboljšim ozvočenjem ter osvetlitvijo. * '''Dogodki, ki jih organizirajo udeleženci -''' vsako leto imajo udeleženci možnost organizirat svoje dogodke in panele znotraj konvencije, to pa vključuje tudi častnega gosta in ostale posebne goste. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|SloFluffCon}} * [https://slofluffcon.org/ Uradna spletna stran] * [https://facebook.com/slofluffcon/ Facebook stran] * [https://x.com/slofluffcon Profil na omrežju X] [[Kategorija:Kosmatki]] ipavkfew0mg71c1e6fj9knsy2jadt82 0 568871 6752424 6419446 2026-09-18T11:12:41Z TadejM 738 tn 6752424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Žontar Kristanc''', [[Slovenci|slovenska]] [[Televizijska voditeljica|televizijska voditeljica]] in [[vplivnica]]; *[[24. oktober]] [[1989]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/6718fe8a696b5/ana-zontar-kristanc-starost|title=Starost Ane Žontar Kristanc vas bo presenetila|date=23. 10. 2024|accessdate=24. 10. 2024|website=Njena.svet24.si}}</ref> Ana Žontar Kristanc je študirala pravo in je že med študijem začela pisati svoj kuharski [[blog]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/uporabno/ana-zontar-kristanc-ko-imam-nekoga-rada-mu-to-pokazem-skozi-hrano-377603|title=Ana Žontar Kristanc: Ko imam nekoga rada, mu to pokažem skozi hrano|date=9. 12. 2021|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> Javnosti je postala znana leta 2013, ko je začela na televiziji [[POP TV]] voditi svojo [[Kuharska oddaja|kuharsko oddajo]] ''Ana kuha.<ref name=":0" />'' Kasneje je izdala tudi več kuharskih knjigah, danes pa je uspešna kulinarična spletna vplivnica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/nekdanja-popova-voditeljica-danes-pomaga-pri-necistih-poslih-415484|title=Nekdanja Popova voditeljica danes pomaga pri "nečistih" poslih|date=1. 12. 2023|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> Napisala je tudi dve pravljici.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/znana-slovenka-moza-poredila-za-30-kilogramov-431294|title=Znana Slovenka moža poredila za 30 kilogramov|date=24. 10. 2024|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> == Zasebno == S svojim dolgoletnim partnerjem se je poročila leta 2013.<ref name=":1" /> Leta 2014 je rodila sina Timona, leta 2016 pa drugega sina Liama.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žontar Kristanc, Ana}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vplivneži]] n3cq28o39rd5jpdcx9ar8qb47csmzq3 0 570030 6752257 6746108 2026-09-17T23:00:51Z Stebunik 55592 /* Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije */ 6752257 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{navedi knjigo|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{navedi splet |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Cerkev Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Kristus Kralj|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] - narejene pa v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title=Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji|publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997|accessdate=21. november 2024|archive-date=2024-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241121222348/https://hrcak.srce.hr/file/312827|url-status=dead}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{navedi splet|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{navedi splet|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{navedi splet|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{navedi splet|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] 9nacggqsyvemfwfxvhbgl2s54n7134t 6752259 6752257 2026-09-17T23:02:32Z Stebunik 55592 /* Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije */ 6752259 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{navedi knjigo|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{navedi splet |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Cerkev Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Kristus Kralj|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] - narejene pa v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title=Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji|publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997|accessdate=21. november 2024|archive-date=2024-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241121222348/https://hrcak.srce.hr/file/312827|url-status=dead}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{navedi splet|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{navedi splet|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{navedi splet|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{navedi splet|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] cv8vynmisg356vwlacxbrty2flpsdpa 6752260 6752259 2026-09-17T23:07:46Z Stebunik 55592 /* Katoliške cerkve */ 6752260 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{navedi knjigo|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{navedi splet |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] [[1927]] — narejene v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title=Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji|publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997|accessdate=21. november 2024|archive-date=2024-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241121222348/https://hrcak.srce.hr/file/312827|url-status=dead}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{navedi splet|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{navedi splet|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{navedi splet|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{navedi splet|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] 7y4u296bkjxhhx8p1b6shggs7cgjntk 14 573972 6752084 6374073 2026-09-17T13:33:14Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o umorih]]; dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752084 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[patricid]]u}} [[Kategorija:Patricid]] [[Kategorija:Filmi o familicidu|Patricid]] jokonmu46avojc3mzha5izy8bzq8cj5 14 573976 6752083 6374088 2026-09-17T13:33:04Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o umorih]]; dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752083 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[filicid]]u}} [[Kategorija:Filicid]] [[Kategorija:Filmi o familicidu|Filicid]] tnorfn74pa5eheh1tb6oll4zmmvzf2m 14 573991 6752085 6374236 2026-09-17T13:33:35Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o umorih]]; dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752085 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[uksoricid]]u}} [[Kategorija:Filmi o zakonski zvezi|Uksoricid]] [[Kategorija:Filmi o familicidu|Uksoricid]] [[Kategorija:Uksoricid]] 2x51gyu1h7sp3aph159w9n56a291u5u 0 587453 6752274 6719470 2026-09-17T23:49:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752274 wikitext text/x-wiki {{Chinese | title = Pekinška raca | float = | pic = File:Peking Duck, 2014 (02).jpg | piccap = Pekinški moški pripravlja pekinško raco, izrezano za razstavo | picsize = 300px | t = 北京烤鴨 | s = 北京烤鸭 | l = Beijing roast duck | p = Běijīng kǎoyā | tp = Běijing kǎo-ya | w = {{tone superscript|Pei3-ching1 k'ao3-ya1}} | bpmf = ㄅㄟˇ ㄐㄧㄥ ㄎㄠˇ ㄧㄚ | poj = Pak-kian kho ah | j = bak1 ging1 haau1 aap3 | c = | mi = {{IPAc-cmn|b|ei|3|.|j|ing|1|-|k|ao|3|.|ya|1}} | ci = {{IPAc-yue|b|ak|1|-|g|ing|1|-|h|aau|1|-|aap|3}} | altname = }} '''Pekinška raca''' je jed iz [[Peking]]a, ki jo pripravljajo že od cesarskih časov. Meso je značilno po tanki, hrustljavi kožici, pri avtentičnih različicah jedi pa kuhar postreže predvsem s kožo in malo mesa, ki ga nareže pred gosti. Race, vzrejene posebej za to jed, zakoljejo po 65 dneh in jih začinijo, preden jih spečejo v zaprti ali viseči pečici. Meso pogosto jedo z mlado čebulo, kumarami in sladko fižolovo omako, okoli nadeva pa se zavijejo palačinke. Hrustljava aromatična raca je podobna jed pekinški raci in je priljubljena v Združenem kraljestvu. == Zgodovina == [[File:Quanjude Oven.jpg|thumb|left|Pečenje pekinške race v viseči peči okoli leta 1933]] Race na Kitajskem pečejo že od časov južnih in severnih dinastij.<ref name="xingchen food network">{{navedi splet|title = 品味北京五大百年名吃 (500-year-old delicacies of Beijing)|work = Xingchen Food Network|publisher = China News Information Centre|date = 22 September 2006|language = zh|url = http://big5.china.com.cn/city/txt/2006-09/22/content_7589255.htm|access-date = 10 September 2007}}</ref> Različico pečene race je pripravljal cesar v mongolski dinastiji Juan. Jed, prvotno imenovana ''šāo jāzi'' (燒鴨子), je bila omenjena v priročniku ''Popolni recepti za jedi in pijače'' (飲膳正要) leta 1330, ki ga je napisal Hu Sihui (忽思慧), inšpektor cesarske kuhinje.<ref>{{navedi splet |title= 北京特產 (Specialties of Beijing) |publisher = Xinhua |date = 8 April 2004|language = zh |url = http://big5.xinhuanet.com/gate/big5/news.xinhuanet.com/travel/2004-04/08/content_1407734.htm |access-date = 10 September 2007|archive-url = https://web.archive.org/web/20071113134935/http://big5.xinhuanet.com/gate/big5/news.xinhuanet.com/travel/2004-04/08/content_1407734.htm |archive-date = 13 November 2007}}</ref> Pekinška pečena raca, ki je bila povezana z izrazom, se je v celoti razvila v poznejši [[dinastija Ming|dinastiji Ming]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/448985/Peking-duck|title=Peking duck|publisher=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pilotguides.com/destination_guide/asia/china/peking_duck.php|title=A Cultural Classic: Peking Duck|publisher=Globe Trekker|access-date=2008-11-12|archive-date=2012-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120517023541/http://www.pilotguides.com/destination_guide/asia/china/peking_duck.php|url-status=dead}}</ref> in takrat je bila pekinška raca ena glavnih jedi na jedilnikih cesarskega dvora. Prva restavracija, specializirana za pekinško raco, Bianjifang, je bila ustanovljena v Šjanjukouju, blizu Čjanmena v Pekingu, leta 1416.<ref>{{navedi splet |last = Zhang |first = Jackie |title = New locations for Qianmen's traditional restaurants |date= 29 June 2007|work = Beijing Today |url= http://english.qianlong.com/article.jsp?oid=21705469 |access-date = 10 September 2007|archive-url = https://web.archive.org/web/20081221130455/http://english.qianlong.com/article.jsp?oid=21705469 |archive-date = 21 December 2008}}</ref> V obdobju Čjanlong (1736–1796) [[dinastija Čing|dinastije Čing]] se je priljubljenost pekinške race razširila med višje sloje, kar je navdihnilo nekatere pesnike in učenjake, ki so uživali v tej jedi. Na primer, ena od kitic ''Dūmén zhúzhīcí'', lokalne pekinške pesmi, se je glasila »Napolnite svoje krožnike s pečeno raco in odojkom«.<ref name=Chinaorg>{{navedi splet|title = Peking Duck Information|publisher = China Internet Information Center|url = http://www.china.org.cn/english/features/beijing/31300.htm|access-date = 10 September 2007}}</ref><ref name="Read001">"...两绍三烧要满壶，挂炉鸭子与烧猪..."——杨米人《都门竹枝词》{{navedi splet|title = 从明朝开始，烤鸭的价格倒没怎么涨|publisher = Read001|url = https://read01.com/044GeJ.html|access-date = 26 November 2017}}</ref> Leta 1864 je bila v Pekingu ustanovljena restavracija Čuandžude (全聚德). Jang Čuanren (楊全仁), ustanovitelj Čuandžude, je razvil visečo peč za pečenje rac. Do sredine 20. stoletja je pekinška raca postala nacionalni simbol Kitajske, priljubljen tako med turisti kot diplomati. [[Henry Kissinger]], državni sekretar Združenih držav Amerike, se je na primer 10. julija 1971 med svojim prvim (skrivnim) obiskom Kitajske srečal s premierjem [[Džov Enlaj]]em v [[Velika dvorana ljudstva|Veliki dvorani ljudstva]]. Po krogu nedokončanih pogovorov zjutraj so delegaciji za kosilo postregli s pekinško raco, ki je postala Kissingerjeva najljubša jed.<ref>{{navedi splet|title = Interview with Ambassador Winston Lord|publisher = George Washington University|url = http://www.gwu.edu/~nsarchiv/coldwar/interviews/episode-15/lord2.html |access-date = 14 September 2007}}</ref> Američani in Kitajci so naslednji dan izdali skupno izjavo, v kateri so predsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] povabili na obisk Kitajske leta 1972. Po Džovovi smrti leta 1976 je Kissinger ponovno obiskal Peking, da bi okusil pekinško raco. Pekinška raca, zlasti v restavraciji Čuandžude, je bila priljubljena jed različnih političnih voditeljev, od kubanskega [[Fidel Castro|Fidela Castra]] do nekdanjega nemškega kanclerja [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/GCA-Olympics/idUSSP3159020080805 |title=Beijing gets its ducks in a row for heavenly roast |publisher=Reuters |date=5 August 2008}}</ref> Dve pomembni restavraciji v Pekingu, ki strežeta to jed, sta Čuandžude in Bianjifang, obe stoletja stari restavraciji, ki sta postali znani imeni, vsaka s svojim slogom: Čuandžude je znana po metodi pečenja v viseči peči, medtem ko Bianjifang uporablja najstarejšo tehniko pečenja v zaprti peči.<ref name="Quanjude">{{navedi novice|author-last1=Sun|author-first1=Celine|quote=Now the owners of the 148-year-old restaurant plan to diversify into a multi-brand catering service provider that taps both high-end and mass markets.|title = Roast duck restaurant Quanjude looks at multi-brand expansion |work = South China Morning Post |date = 4 February 2013 |url = http://www.scmp.com/business/companies/article/1142803/roast-duck-restaurant-quanjude-looks-multi-brand-expansion|access-date = 23 April 2014}}</ref><ref name="Bianyifang">{{navedi novice |author1 = Ye Jun |quote = Bianyifang is a brand name established in 1416. Its closed-oven Peking roast duck is famous. |title = Bianyifang serves up new restaurants |work = China Daily |date = 26 June 2013 |url = http://europe.chinadaily.com.cn/china/2013-06/26/content_16665684.htm |access-date = 23 April 2014 |archive-date = 2014-07-14 |archive-url = https://web.archive.org/web/20140714162415/http://europe.chinadaily.com.cn/china/2013-06/26/content_16665684.htm |url-status = dead }}</ref> Pekinška raca je eden od predstavnikov gurmanske kitajske hrane in je postala ena od bistvenih izkušenj za številne tuje politike in turiste. == Priprava == === Vzreja race === Race, ki se uporabljajo za pripravo pekinške race, izvirajo iz [[Nanking]]a. Bile so velike, imele so črno perje in so živele v kanalih, ki so mesto povezovali z glavnimi vodnimi potmi. S selitvijo kitajske prestolnice v Peking se je na tem območju povečal promet oskrbovalnih [[barža|barž]]. Te barže so pogosto prelivale vodo v stranske kanale in zagotavljale življenjski prostor za race. Do uvedbe [[Prašek petih začimb|praška petih začimb]] so kitajski kmetje udomačili novo pasmo rac.<ref>{{navedi knjigo | last = Davidson | first = Alan | year = 2010 | title = Oxford Companion to Food | publisher = Oxford University Press | location = Oxford | page = 593 | language = en}}</ref> Novo izležene race se prvih 45 dni življenja vzrejajo v prosti reji, naslednjih 15–20 dni pa se hranijo 4-krat na dan, kar ima za posledico race, ki tehtajo 5–7 kg. Prisilno hranjenje rac je privedlo do alternativnega imena za žival, ''Pekinška polnjena raca'' ({{zh|s=北京填鸭|t=北京填鴨|p=běijīng tián yā}}).<ref>{{navedi splet |title = Recipe for Peking Stuffed Duck |publisher = 美食菜系 |language = zh |url = http://www.mypcera.com/meishi/new/dish/beijing/53057.html |access-date = 12 September 2007 |archive-date = 1 February 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090201062027/http://mypcera.com/meishi/new/dish/beijing/53057.html |url-status = dead }}</ref> === Kuhanje race === [[File:Dry for 5 hours cropped.jpg|thumb|Pekinška raca po sušenju]] Pitane race ubijejo, oskubijo, odstranijo drobovje in temeljito sperejo z vodo. Pod kožo skozi vratno votlino vpihajo zrak, da ločijo kožo od maščobe. Raco nato dve do tri minute blanširajo v vreli vodi, preden jo obesijo, da se posuši. To zategne kožo. Medtem ko je obešena, jo glazirajo s plastjo sirupa z medom, notranjost race pa še enkrat sperejo z vodo. Nato se nanese druga plast glazure/marinade iz sojine omake, petih začimb v prahu in še več maltoze, raca pa se pusti stati 24 ur na hladnem in suhem mestu (ali v hladilniku). Nato se peče v pečici, dokler koža ne postane svetleče rjava. Poleg dveh tradicionalnih metod za pripravo pekinške race so kuharji po vsem svetu zbrali recepte za pripravo jedi doma. === Priprava v zaprti pečici === Pekinška raca se tradicionalno peče v zaprti pečici ({{zh|c=燜爐}} mènlú). Bianjifang, restavracija v Pekingu, je znana po ohranjanju te tradicije. Zaprta pečica je zgrajena iz opeke in opremljena s kovinskimi ploščami ({{zh|c=箅子|p=bì zi}}). Pečica se predhodno segreje s kurjenjem sirkove slame ''Gaoliang'' ({{zh|c=秫秸|p=shú jiē}}) na dnu. Raco postavijo v pečico takoj, ko ogenj ugasne, kar omogoča, da se meso počasi kuha s konvekcijo toplote v pečici. Glavna veščina je nadzor nad gorivom in temperaturo. Pri zaprti pečici se račje meso dobro poveže z maščobo pod kožo, zato je sočno in mehko. === Pečenje v odprti pečici === Odprta pečica ({{zh|c=掛爐 guàlú|l=hung oven}}, dobesedno 'viseča pečica') je bila razvita v cesarskih kuhinjah v času dinastije Čing in jo je sprejela veriga restavracij Čuandžude. Zasnovana je za peko do 20 rac hkrati na odprtem ognju, ki ga kuri trdi les breskev ali hrušk. Race obesijo na kavlje nad ognjem in pečejo pri temperaturi 270 °C 30–40 minut. Medtem ko se race pečejo, lahko kuhar s palico obesi vsako raco bližje ognju za 30-sekundne intervale. Pri pečenju v odprti pečici se maščoba običajno stopi med kuhanjem, zato je koža hrustljava. == Serviranje == [[File:Quanjude roastduck.JPG|thumb|Kuhar iz Čuandžude reže pečeno pekinško raco]] [[File:Peking Duck 1.jpg|thumb|Nenarezana pekinška raca s palačinkami, mlado čebulo in sladko fižolovo omako]] Pekinška raca se tradicionalno razreže pred gosti in postreže v treh korakih. Najprej se postrežejo rezine račje kože s sladkorjem in sladko fižolovo omako. Račja koža je najboljša za uživanje vroča in hrustljava na ugriz. Meso se nato postreže s parjenimi palačinkami ({{zh|s=春饼|t=春餅|p=chūn bǐng}}) in izborom zelenjavnih jedi, običajno z narezano kumaro in mlado čebulo. Tradicionalno gostje pomočijo rezine race v začimbe in jih zavijejo v palačinko s kumaro in drugimi sestavinami. Zavitek se nato je z rokami ali s palčkami. Narezana raca (鸭架) – preostanek pečene race, brez izbranih kosov – se lahko kuha na tri načine. Tradicionalni način je v juhi s sestavinami, kot sta kitajsko zelje in mehki tofu. Razrezano raco lahko tudi sesekljamo in prepražimo v sladki fižolovi omaki ali pa jo na hitro prepražimo in postrežemo s soljo in poprom (椒鹽). Sicer pa je razrezana raca zapakirana, da jo stranke odnesejo domov.<ref>{{navedi novice|title = The Evolution of Peking Duck|work = CBS|date = 24 September 2006|url = https://www.cbsnews.com/news/the-evolution-of-peking-duck/|access-date = 17 September 2007}}</ref><ref>Liang Shih-chiu. "Roast duck" (烧鸭). in Jiang H. (ed.) ''Liang Shiqiu's Selected Proses'' (2000). Hangzhou:Zhejiang Literary Press. {{ISBN|7-5339-0562-8}}</ref><ref name=Takeaway>{{navedi splet |title = How to reheat a takeaway Peking Duck(外卖烤鸭如何加热) |work = Hainan News Network |publisher = Xinhua |date = 27 April 2005|url = http://news.xinhuanet.com/food/2005-04/27/content_2882835.htm |access-date = 18 September 2007 |archive-url = https://web.archive.org/web/20071112110557/http://news.xinhuanet.com/food/2005-04/27/content_2882835.htm |archive-date = 12 November 2007}}</ref> === Pogrevanje === Cele pekinške race lahko naročite za s seboj. Race lahko doma pogrejete v pečici ali na štedilniku. Pri uporabi pečice se raca 20 minut segreva pri temperaturi 150 °C, nato pa še 10 minut pri 160 °C. Metoda s štedilnikom vključuje potopitev race v vrelo vodo, preden jo položimo na ponev 70 cm nad ognjem. Voda se menja vsake 3–4 minute, dokler raca ni vroča. Za pogrevanje pekinške race z oljem jo narežemo na tanke kose in položimo v cedilo nad vokom z vročim oljem. Raco nato večkrat speremo z oljem. == Hrustljava aromatična raca == Hrustljava aromatična raca (香酥鴨 xiāng sū yā) je podobna jed kot pekinška raca. Priljubljena je v Združenem kraljestvu, kjer je nastala v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi splet |title = Crispy Aromatic Duck And Other British Inventions |work = DimSum |url= http://www.dimsum.co.uk/food/crispy-aromatic-duck-and-other-british-inventions.html |access-date = 1 October 2011|archive-url = https://web.archive.org/web/20110929121858/http://www.dimsum.co.uk/food/crispy-aromatic-duck-and-other-british-inventions.html |archive-date = 29 September 2011}}</ref> Raco najprej marinirajo z začimbami, nato jo kuhajo na pari, dokler ni mehka, in jo na koncu ocvrejo do hrustljavega. Meso ima manj maščobe in je bolj suho in hrustljavo v primerjavi s pekinško raco. V Nemčiji nekatere azijske fuzijske restavracije strežejo tudi hrustljavo aromatično raco (''Knusprige Ente''), včasih označeno tudi kot pekinška raca (''Peking-Ente'', tudi ''Pekingente''). Raco marinirajo z začimbami in jo ocvrejo, postreženo pa je skupaj s prepraženo zelenjavo (''Wokgemüse'') na ocvrtih rezancih ali z rižem. Tradicionalni način prehranjevanja je, da natakar pečeno raco nareže na rezine, loči račjo kožo in račje meso ter v vsako rezino pomoči malo račje kože. Gostje pogosto zavijejo rezine račjega mesa v palačinke in dodajo sladko fižolovo omako, mlado čebulo, kumarične trakove in druge sestavine, da dobijo enoten obrok. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:全聚德烤房.JPG| File:Carving up our duck.jpg File:Gastronomia china-Pato a la pekinesa5251.JPG File:Peking Duck 4.jpg File:Peking Duck.jpg File:Accompagnement pour canard laqué.JPG File:Canard laqué pret a etre mangé.JPG File:Peking_Duck,_in_a_restaurant_in_Peking.jpg File:Peking Duck 2.jpg File:Canard laqué.JPG File:Peking duck by Mr Wabu in Beijing.jpg File:Peking duck wrap.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Peking duck}} * [http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/picture_gallery/08/asia_pac_making_peking_duck/html/1.stm In Pictures: Making Peking Duck]—BBC News [[Kategorija:Kitajska kuhinja]] [[Kategorija:Narodne jedi]] hwt0fwx2d3aq8oefjjcogfdortll7ti 0 587809 6752173 6518344 2026-09-17T17:14:09Z Doncsecz~slwiki 9581 6752173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Fabada | image = Fabada Asturiana (50494830821).jpg | image size = 270px | caption = Fabada na mizi z rdečim vinom | alternate_name = | country = [[Španija]] | region = [[Asturija]] | creator = Asturijska narodna jed | type = fižolova juha s prekajenim mesom | served = | main_ingredient = [[navadni fižol]] (beli), [[svinja|svinjetina]], [[gnjat]], [[klobasa|klobase]] (chorizo, morcilla ipd.), [[čebula]], [[česen]], [[sol]], [[pravi žafran|žafran]], [[navadni lovor|lovor]] | variations = bandeja paisa | calories = | other = }} '''Fabada''' (pomeni ''fižolovo'' v [[asturijščina|asturijščini]]) je narodna jed v [[Asturija|Asturiji]], v [[Španija|Severni Španiji]]. Je običajna, pogosta jed na mizah v deželi. Vrsta fižolove juhe, ki jo skuhajo iz [[fižol|fižola]] (ali pasulja) ter značilne asturijske prekajene [[klobasa|klobase]] [[chorizo]] ''(chorizu),'' [[krvavica|krvavice]] [[morcilla|morcille]] in drugih mesnih izdelkov. Priljubljena je tudi v drugih pokrajinah Španije, zato jo imajo za eno osnovnih jedi španske gastronomije.<ref>{{navedi novice| url=https://www.carolinescooking.com/fabada-asturiana-pork-bean-stew/ |title=Fabada Asturiana - Spanish pork and bean stew |work=Caroline's Cooking |date=31.1.2019 |accessdate=2.8.2025 |language=en}}</ref> Ker v visoki meri vsebuje [[kalorija|kalorije]] in [[maščobe|maščobe]], ima še danes pomembno vlogo pri kosilu. V Astruji so že verjetno v 16. stoletju jedli fabado, prve pisne omembe te jedi pa so znane šele iz 19. stoletja. Raziskovalci in zgodovinarji menijo, da se je sedanji recept fabade izoblikoval v 18. stoletju. Možno, da je nastala fabada pod vplivom francoske kuhinje (v [[Francija|Franciji]] imajo zelo podobno jed, ki se imenuje ''cassoulet'').<ref>{{navedi novice| url=https://www.mentta.com/blog/en/spanish-and-french-gastronomy/?srsltid=AfmBOoqnX6fAKU7tBAtjpGACdVHp3Q-jX9J9JBSzo5o_rlS8cMHot6_Q |title=Spanish and French gastronomy: what do they have in common? |work=M’entta |date=26.5.2025 |accessdate=2.8.2025 |language=en}}</ref> V [[Tampa|Tampi]] na [[Florida|Floridi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) ima fabada posebne različice, kjer so se naselili [[Asturijci|asturijski]] izseljenci.<ref>{{cite journal |last = Salcines |first = E.J. |year = 1989 |title = ASTURIAN FOOTPRINTS IN AMERICA |journal = Centro Asturiano of Tampa |volume = |pages = |url = http://www.lib.usf.edu/ldsu/digitalcollections/S57/journal/v15n1_89/v15n1_89_032.pdf |cobiss = |access-date = 2025-08-02 |archive-date = 2006-09-20 |archive-url = https://web.archive.org/web/20060920072152/http://www.lib.usf.edu/ldsu/digitalcollections/S57/journal/v15n1_89/v15n1_89_032.pdf |url-status = dead }}</ref> V [[Kolumbija|Kolumbiji]] jo je posvojila kreolska kuhinja, kjer se imenuje ''bandeja paisa'' ter jo skuhajo iz svinjske noge, rdečega fižola, jajca na oko, [[riž]]a in [[avokadovec|avokadovca]]. Ni težko skuhati fabado, vendar je nujno paziti na soljenje mesa in ne smemo je skuhati pri močnem ognju. Osnovna sestavina je [[navadni fižol|navadni beli fižol]] (asturijsko ''frexolera blanca''), ki ga je treba nekaj ur namočiti. Mesni izdelki, ki jih lahko uporabijo pri fabadi: chorizzo, [[slanina]], morcilla, [[gnjat]], svinjski kare, svinjsko uho ali svinjski rep. Dodajo ji še [[Pravi žafran|žafran]], da bo imela lepo rumeno barvo, in značilne dišave ter [[navadni lovor|lovor]]. Kuhanje lahko traja več ur. Asturijci menijo, da je najboljša tista fabada, ki jo postrežejo naslednji dan. V splošnem predlagajo ob fabadi piti kakšno alkoholno pijačo: nekateri predlagajo sidro (asturijski jabolčnik), drugi pa [[pivo]] ali [[vino]]. Fabada je hranljiva, hkrati tudi močno napihuje zaradi fižola in prekajenega mesa. Kolikor povzroča želodčne težave, ne smemo uporabiti [[Bikarbonat|sodo bikarbono]], ker lahko bomo imeli močno [[driska|drisko]]. V španskih trgovinah pogosto prodajajo fabado v konzervah. V [[Grado (Španija)|Gradu]], v Severni Asturiji imajo od 2008 kuharsko tekmovanje ''Faba,'' kjer udeleženci kuhajo fabado.<ref>{{navedi novice| url=https://www.ayto-grado.es/primera-flor-y-certamen-de-la-faba |title=Primera Flor y Certamen de la Faba - ayto-grado |work=Ayto Grado |date= |accessdate=2.8.2025 |language=es}}</ref> == Slike == <gallery> Slika:Platu de fabada con compangu.jpg|Fabada iz pasulja Slika:Fabada asturiana2.jpg Slika:Fabada asturiana del Valle 01.jpg Slika:Fabada asturiana del Valle 02.jpg Slika:Fabada asturiana.JPG Slika:Fabada Asturiana.jpg Slika:White beans, Fabes de la Granja.jpg|Osnovna sestavina fabade: asturijski beli fižol Slika:Chorizo2.jpg|Osnovna sestavina fabade: chorizo ''(chorizu)'' Slika:PARRILLADA HPIM6363.jpg|Druge sestavine: asturijske klobase in kare </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://www.thespanishchef.com/recipes/spanish-recipe-dinner-fabada-asturiana |title=Traditional Spanish Dinner Récipe: Authentic Fabada Asturiana |work=The Spanish Chef |date= |accessdate=2.8.2025 |language=en}} * {{navedi novice| url=https://recetasdecocina.elmundo.es/2022/10/fabada-asturiana-receta-facil-tradicional.html |title=Fabada asturiana, la receta fácil y tradicional |work=El Mundo: Recetas del Señor |date=6.10.2022 |accessdate=2.8.2025 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Narodne jedi]] [[Kategorija:Asturske besede in besedne zveze]] 4kt5bmy80ts3n51uox8ga2vy9p6e887 0 589410 6752105 6751549 2026-09-17T13:42:07Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6752105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Okrožje Dženjuan |native_name = 镇远县 |native_name_lang = zh-Hans |other_name = Čenjuan; Čenjüan |settlement_type = Mesto |image_skyline = Zhenyuan,_Guizhou,_China.JPG |image_caption = Most Džušeng ({{lang|zh-Hans|祝圣桥}}) čez reko Vujang |image_map = |map_caption = |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label = Dženjuan |pushpin_map_caption = |coor_pinpoint = |coordinates = {{coord|27.0491|N|108.4297|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-52_source:Gaode|display=it}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Guidžov]] |subdivision_type2 = Avtonomna prefektura |subdivision_name2 = Čjandongnan |seat_type = sedež okrožja |seat = Vujang |area_total_km2 = 1878 |population_total = 203.735 |population_as_of = 2010 |population_density_km2 = auto |elevation_m = |postal_code_type = Poštna številka |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |website = }} {{Infobox Chinese |pic=File:Du Halde - Description de la Chine - Villes de la province de Koei Tcheou.jpg |piccap="Tchin-yuen-fou" & 2 other towns of "Koei-tcheou" from Du Halde's 1736 ''Description of China'' |s={{linktext|镇远|县}} |t={{linktext|鎮遠|縣}} |p=Zhènyuǎnxiàn |w=Chên-yüan Hsien |l= }} '''Okrožje Dženjuan''' ({{zh|s=镇远县}}) je okrožje avtonomne prefekture Čjandongnan Mjao in Dong na vzhodu province [[Guidžov]] na Kitajskem. == Zgodovina == Območje, ki so ga prvotno naseljevali etnični skupini Dong in [[Mjaoji]], je postalo znano v času dinastije Južni Song, ko je bil ob reki Dong ustanovljen urad komisarja za mejno obrambo Dženjuan. V času dinastije Juan je bilo reorganizirano v vojaško in civilno prefekturo Dženjuan s priključenim okrožjem Anji. V zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] je bil Dženjuan ustanovljen kot prefektura in vojaška garnizija. V obdobju [[Jongle]] je bil nadgrajen v prefekturo Dženjuan, pri čemer so bile vse upravne enote znotraj istega mesta. V obdobju Hongdži je bil garnizija Dženjuan prerazvrščena v okrožje. Leta 1913 je bila prefektura ukinjena, tako da je ostalo le okrožje. Leta 1956 je bila ustanovljena avtonomna prefektura Čjandongnan Mjao in Dong, sprva z glavnim mestom Dženjuan, nato pa se je leta 1958 preselila v [[Kaili]]. == Upravna delitev == Okrožje Dženjuan ima v svoji pristojnosti osem mest, tri občine in eno etnično okrožje:<ref>{{navedi splet|url=http://www.stats.gov.cn/sj/tjbz/tjyqhdmhcxhfdm/2023/52/26/522625.html|script-title=zh:2023年统计用区划代码和城乡划分代码：镇远县| publisher = National Bureau of Statistics of China| language = zh-hans| access-date =}}</ref> :Mesta *Mesto Vujang ({{zh |s=㵲阳镇|labels=no}}) *Mesto Džjaoši ({{zh |s=蕉溪镇|labels=no}}) *Mesto Čingši ({{zh |s=青溪镇|labels=no}}) *Mesto Jangping ({{zh |s=羊坪镇|labels=no}}) *Mesto Jangčang ({{zh |s=羊场镇|labels=no}}) *Mesto Duping ({{zh |s=都坪镇|labels=no}}) *Mesto Džjanggu ({{zh |s=江古镇|labels=no}}) *Mesto Džinbao ({{zh |s=金堡镇|labels=no}}) [[File:1 zhenyuan panorama 2015.jpg|thumb|centre|600px|Panorama starega mesta Dženjuan]] == Geografija == Okrožje Dženjuan je v jugovzhodni provinci Guidžov. Okrožje ima skupno površino 1878 km². Na severu ga obdajata okrožji Cengong in Šičjan, na zahodu okrožje Šibing, na vzhodu avtonomno okrožje Šinhuang Dong ter na jugu okrožje Sansui in okrožje Džjanhe. V okrožju Dženjuan je 106 rek in potokov. [[Vujang (reka)|Reka Vujang]] teče skozi središče okrožja. === Podnebje === Okrožje Dženjuan ima subtropsko vlažno monsunsko podnebje s štirimi izrazitimi letnimi časi in obilnimi padavinami, s povprečno letno temperaturo 16,5 °C, skupno letno količino padavin 1093,6 milimetra in povprečnim letnim številom sončnih ur v 1144 urah. Najvišja temperatura je 40,1 °C, najnižja pa −5,3 °C. == Gospodarstvo == Leta 2019 je BDP okrožja Dženjuan dosegel 5859 milijarde juanov.<ref name="tiger2019">{{navedi novice |url=http://www.zygov.gov.cn/xxgk_15546/xxgkml_15548/kfsj/202005/t20200515_60452933.html |script-title=zh:镇远县2019年经济运行综述 |work=Government of Zhenyuan County |date=15 May 2020 |access-date=4 September 2020 |language=zh }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kmetijstvo je pomemben del gospodarstva okrožja Dženjuan, pri čemer največji sektor predstavljata gojenje riža in zelenjave. Gozdarska industrija je prav tako pomemben sektor znotraj kmetijskega gospodarstva okrožja. Poleg tega je turizem (zlasti povezan z zgodovino in vinom) pomemben in rastoči del gospodarstva. == Kultura in turizem == V okrožju Dženjuan so tri nacionalne enote za zaščito relikvij: starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong, najdišče vasi Heping in starodavni zid Dženjuana. Med pomembnejše budistične templje v okrožju spada tempelj Džongjuan Čan. Med pomembnejše taoistične templje spadata tempelj [[Mazu]] in palača Vanšou ali Palača dolgoživosti. Med drugimi turističnimi destinacijami je gora Šiping. {{multiple image | align = center | direction = horizontal | width = 250 | header = | image1 = Zhenyuan Qinglongdong 2014.04.29 14-30-55.jpg | caption1 = Pogled iz zraka na starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong | image2 = Zhenyuan Hepingcun Jiuzhi 2014.04.29 16-46-05.jpg | caption2 = Pogled na vas Heping od spredaj | image3 = Zhenyuan Chengqiang 2014.04.29 16-40-44.jpg | caption3 = Pogled na starodavni zid Dženjuan od spredaj }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Guidžov]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] cqzr7vdk1czhouu2umvojzg31unwzmu 6752133 6752105 2026-09-17T15:16:29Z Ljuba24b 92351 dp 6752133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Okrožje Dženjuan |native_name = 镇远县 |native_name_lang = zh-Hans |other_name = Čenjuan; Čenjüan |settlement_type = Mesto |image_skyline = Zhenyuan,_Guizhou,_China.JPG |image_caption = Most Džušeng ({{lang|zh-Hans|祝圣桥}}) čez reko Vujang |image_map = |map_caption = |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label = Dženjuan |pushpin_map_caption = |coor_pinpoint = |coordinates = {{coord|27.0491|N|108.4297|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-52_source:Gaode|display=it}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Guidžov]] |subdivision_type2 = Avtonomna prefektura |subdivision_name2 = Čjandongnan |seat_type = sedež okrožja |seat = Vujang |area_total_km2 = 1878 |population_total = 203.735 |population_as_of = 2010 |population_density_km2 = auto |elevation_m = |postal_code_type = Poštna številka |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |website = }} {{Infobox Chinese |pic=File:Du Halde - Description de la Chine - Villes de la province de Koei Tcheou.jpg |piccap="Tchin-yuen-fou" & 2 other towns of "Koei-tcheou" from Du Halde's 1736 ''Description of China'' |s={{linktext|镇远|县}} |t={{linktext|鎮遠|縣}} |p=Zhènyuǎnxiàn |w=Chên-yüan Hsien |l= }} '''Okrožje Dženjuan''' ({{zh|s=镇远县}}) je okrožje avtonomne prefekture Čjandongnan Mjao in Dong na vzhodu province [[Guidžov]] na Kitajskem. == Zgodovina == Območje, ki so ga prvotno naseljevali etnični skupini Dong in [[Mjaoji]], je postalo znano v času dinastije Južni Song, ko je bil ob reki Dong ustanovljen urad komisarja za mejno obrambo Dženjuan. V času dinastije Juan je bilo reorganizirano v vojaško in civilno prefekturo Dženjuan s priključenim okrožjem Anji. V zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] je bil Dženjuan ustanovljen kot prefektura in vojaška garnizija. V obdobju cesarja [[Jongle]]ja je bil nadgrajen v prefekturo Dženjuan, pri čemer so bile vse upravne enote znotraj istega mesta. V obdobju Hongdži je bil garnizija Dženjuan prerazvrščena v okrožje. Leta 1913 je bila prefektura ukinjena, tako da je ostalo le okrožje. Leta 1956 je bila ustanovljena avtonomna prefektura Čjandongnan Mjao in Dong, sprva z glavnim mestom Dženjuan, nato pa se je leta 1958 preselila v [[Kaili]]. Tisočletno starodavno mesto Džengjuan je znano kot vrata okrožja Hunan-Guidžov, kjer potekajo železniške poti. Ob reki Vujang je veliko zgodovinskih arhitektur, tradicionalnih ljudskih hiš in starodavnih pomolov, kot so jama Činglong, gora Šiping in slikovito območje Tieši itd., ki vsako leto privabijo nešteto kitajskih in tujih turistov. Z več kot 20 manjšinami, ki živijo v sožitju v starodavnem mestu, ga slavijo tudi kot »svetovni krog kulturne zaščite«. == Upravna delitev == Okrožje Dženjuan ima v svoji pristojnosti osem mest, tri občine in eno etnično okrožje:<ref>{{navedi splet|url=http://www.stats.gov.cn/sj/tjbz/tjyqhdmhcxhfdm/2023/52/26/522625.html|script-title=zh:2023年统计用区划代码和城乡划分代码：镇远县| publisher = National Bureau of Statistics of China| language = zh-hans| access-date =}}</ref> :Mesta *Mesto Vujang ({{zh |s=㵲阳镇|labels=no}}) *Mesto Džjaoši ({{zh |s=蕉溪镇|labels=no}}) *Mesto Čingši ({{zh |s=青溪镇|labels=no}}) *Mesto Jangping ({{zh |s=羊坪镇|labels=no}}) *Mesto Jangčang ({{zh |s=羊场镇|labels=no}}) *Mesto Duping ({{zh |s=都坪镇|labels=no}}) *Mesto Džjanggu ({{zh |s=江古镇|labels=no}}) *Mesto Džinbao ({{zh |s=金堡镇|labels=no}}) [[File:1 zhenyuan panorama 2015.jpg|thumb|centre|600px|Panorama starega mesta Dženjuan]] == Geografija == Okrožje Dženjuan je v jugovzhodni provinci Guidžov. Okrožje ima skupno površino 1878 km². Na severu ga obdajata okrožji Cengong in Šičjan, na zahodu okrožje Šibing, na vzhodu avtonomno okrožje Šinhuang Dong ter na jugu okrožje Sansui in okrožje Džjanhe. V okrožju Dženjuan je 106 rek in potokov. [[Vujang (reka)|Reka Vujang]] teče skozi središče okrožja. === Podnebje === Okrožje Dženjuan ima subtropsko vlažno monsunsko podnebje s štirimi izrazitimi letnimi časi in obilnimi padavinami, s povprečno letno temperaturo 16,5 °C, skupno letno količino padavin 1093,6 milimetra in povprečnim letnim številom sončnih ur v 1144 urah. Najvišja temperatura je 40,1 °C, najnižja pa −5,3 °C. == Gospodarstvo == Leta 2019 je BDP okrožja Dženjuan dosegel 5859 milijarde juanov.<ref name="tiger2019">{{navedi novice |url=http://www.zygov.gov.cn/xxgk_15546/xxgkml_15548/kfsj/202005/t20200515_60452933.html |script-title=zh:镇远县2019年经济运行综述 |work=Government of Zhenyuan County |date=15 May 2020 |access-date=4 September 2020 |language=zh }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kmetijstvo je pomemben del gospodarstva okrožja Dženjuan, pri čemer največji sektor predstavljata gojenje riža in zelenjave. Gozdarska industrija je prav tako pomemben sektor znotraj kmetijskega gospodarstva okrožja. Poleg tega je turizem (zlasti povezan z zgodovino in vinom) pomemben in rastoči del gospodarstva. == Kultura in turizem == V okrožju Dženjuan so tri nacionalne enote za zaščito relikvij: starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong, najdišče vasi Heping in starodavni zid Dženjuana. Med pomembnejše budistične templje v okrožju spada tempelj Džongjuan Čan. Med pomembnejše taoistične templje spadata tempelj boginje [[Mazu]] in palača Vanšou ali Palača dolgoživosti. Med drugimi turističnimi destinacijami je gora Šiping. {{multiple image | align = center | direction = horizontal | width = 250 | header = | image1 = Zhenyuan Qinglongdong 2014.04.29 14-30-55.jpg | caption1 = Pogled iz zraka na starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong | image2 = Zhenyuan Hepingcun Jiuzhi 2014.04.29 16-46-05.jpg | caption2 = Pogled na vas Heping od spredaj | image3 = Zhenyuan Chengqiang 2014.04.29 16-40-44.jpg | caption3 = Pogled na starodavni zid Dženjuan od spredaj }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Zhenyuan County}} * [https://www.chinadiscovery.com/guizhou/kaili/zhenyuan-ancient-town.html Zhenyuan Ancient Town - Architectures Museum and Culture Maze in China] [[Kategorija:Guidžov]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] tr6tfm65na24csfr2ps0uhp478k3rrb 0 589413 6752134 6729489 2026-09-17T15:21:38Z Ljuba24b 92351 np 6752134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Okrožje Fenghuang | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|凤凰县}}}} | other_name = Fenghvang | settlement_type = Mesto | postal_code = 4162XX | image_skyline = Fenghuang hunan.jpg | image_caption = Staro mesto Fenghuang | image_map = ChinaXiangxiFenghuang.png | map_caption = Lega okrožja Fenghuang v Šjangšiju | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label = Fenghuang | pushpin_map_caption = Lega v Hunanu | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Hunan]] | subdivision_type2 = avtonomna prefektura | subdivision_name2 = Šjangši | subdivision_type3 = s | subdivision_name3 = | area_footnotes = <ref>Xiangxi Tujia and Miao Autonomous Prefecture Land Use Plan (2006&ndash;20)/{{zh|s=《湘西土家族苗族自治州土地利用总体规划（2006-2020年）》|labels=no}}.{{in lang|zh}} Accessed 8 July 2014.</ref> | area_total_km2 = 1751,10 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/zh/china/hunan/admin/|access-date=2023-11-03|website=www.citypopulation.de|archive-date=2023-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231103234706/https://www.citypopulation.de/zh/china/hunan/admin/|dead-url=no|language=zh}}</ref> | population_total = 421.100 | population_as_of = 2020 | population_density_km2 = auto | coordinates_footnotes = <ref>{{Google maps|url=https://www.google.com/maps/place/Fenghuang,+Xiangxi,+Hunan,+China,+416200/@27.949332,109.6036723,15z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x36982aee9c23f44f:0x25ea031140772277 |title=Fenghuang|access-date=2014-07-02}}</ref> | coordinates = {{coord|27.949|N|109.604|E|region:CN-43|format=dms|display=it}} | elevation_ft = | elevation_m = | postal_code_type = Poštne številke | timezone = [[Kitajski standardni čas]] | utc_offset = +8 | website = }} '''Okrožje Fenghuang''' ({{zh|t=鳳凰縣 |s=凤凰县 |p=Fènghuáng Xiàn}}), poimenovano po mitoloških pticah [[Fenghuang|fenghuangih]] (feniks), je okrožje v provinci [[Hunan]] na Kitajskem, ki je pod upravo avtonomne prefekture Šjangši. Je na zahodnem robu province in južnem Šjangšiju, neposredno ob vzhodnem robu province [[Guidžov]]. Okrožje na severu meji na okrožje Huajuan in mesto Džišou, na vzhodu na okrožje Luši, na jugovzhodu na okrožje Majang ter na jugozahodu in zahodu na okrožje Bidžjang v mestu Tongren in okrožje Songtao v Guidžovu. Okrožje Fenghuang pokriva površino 1745 km² in je imelo leta 2015 registriranih 428.294 prebivalcev in 363.700 stalnih prebivalcev.<ref name="population2015">about the population of Baojing County in 2015, according to the {{navedi splet |trans-title=Statistical Communiqué of Baojing County on the 2015 National Economic and Social Development |script-title=zh:2015年凤凰县国民经济和社会发展统计公报 |url=http://www.fhzf.gov.cn/articles/148/2016-9/66603.html |website=fhzf.gov.cn |access-date=2017-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202023428/http://www.fhzf.gov.cn/articles/148/2016-9/66603.html |archive-date=2017-02-02 |url-status=dead }} or [http://www.ahmhxc.com/tongjigongbao/3131.html ahmhxc.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230924144738/https://www.ahmhxc.com/tongjigongbao/3131.html |date=2023-09-24 }}</ref> Okrožje ima pod svojo jurisdikcijo 13 mest in štiri mestne občine, sedež okrožja pa je Tuodžjang ({{zh|s=沱江镇|labels=no}}). == Zgodovina == [[File:1 fenghuang ancient town hunan china 2.jpg|thumb|left|Pogled na starodavno mesto Fenghuang z Rdečega mostu]] [[File:1 fenghuang 2018.jpg|thumb|left|Prečkanje reke v starodavnem mestu Fenghuang]] Okrožje Fenghuang je že od antičnih časov zbirališče etničnih manjšin in se ponaša z bogato zgodovino. Med temi manjšinami so Miao lokalna etnična skupina, ljudstvo Tujia pa je bilo pogosto preseljeno kot vojaška garnizija. ''Kronika dvorane Fenghuang'' zapisuje, da je bilo to območje pred dinastijami Šja, Šang, Jin in Džov dežela ''Vušan Mjao in Man''. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je bilo del ozemlja Ču. V 30. letu kralja Džao iz Čina (277 pr. n. št.) je bila ustanovljena komanda Čjandžong. Potem ko je [[Čin Ši Huang]] združil Kitajsko, je obsežno ozemlje pod svojo jurisdikcijo razdelil na 36 komand, od katerih je bila ena komanda Čjandžong, kjer je Fenghuang. V 5. letu cesarja Gaozuja iz dinastije Han (202 pr. n. št.) se je komanda Čjandžong preimenovala v komando Vuling. Po več spremembah je Fenghuang v času dinastije Zahodni Han padel pod jurisdikcijo okrožja Čenjang, v času dinastije Zahodni Džin pod okrožje Fančeng in v času dinastije Vzhodni Džin pod okrožje Vujang, vendar je ostal pod jurisdikcijo poveljstva Vuling. V času dinastije Sui se je Čenjang preimenoval v Čenši. V času dinastije Tang je postal okrožje Veijang in lokacija okrožja, ki ga je določil cesarski odlok. ''Kronike okrožja Juanhe'' beležijo, da je bilo v drugem letu vladavine dinastije Tang Čuigong (686 n. št.) »okrožje Veijang ustanovljeno na zahodnem mestu Pošana«. Prav tako piše: »Gora je bila zelo visoka in ljudje so se zanašali na vodo iz potoka Pošan.« Pošan se nanaša na goro Fenghuang, sedež okrožja pa je bil ustanovljen zahodno od Pošana. Glede na raziskave je starodavni sedež okrožja današnje starodavno mesto Huangsičjao. Starodavno območje okrožja Veijang je pripadalo okrožju Lujang v Džindžouju. Med dinastijo Juan so vladarji za utrditev svoje moči v Veijangu ustanovili Oddelek petih vasi, s poveljnikom Oddelka petih vasi, ki je bil nameščen v Dženšjanu (današnje okrožje Fenghuang). Okrožje Fenghuang ima izjemno dobro ohranjeno starodavno mesto, ki hrani edinstvene etnične jezike, običaje, umetnost in številne značilne arhitekturne ostanke slogov Ming in Čing. Mesto leži v gorskem okolju, kar v mestno zasnovo vključuje naravni tok reke Tuodžjang.<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5337/ Fenghuang Ancient City - UNESCO World Heritage Centre]</ref> Več kot polovica prebivalstva mesta pripada manjšinam [[Mjaoji|Mjao]] ali Tujia.<ref>Wang (2007) p 135</ref> Bilo je središče neuspešnega upora Mjaojev med letoma 1854 in 1873, ki je v zadnjih dveh stoletjih ustvaril diasporo Mjaojev v jugovzhodni Aziji. Mesto je cenjeno v tradicijah ljudstva Mjao in pogrebnih obredih ter je lokacija Velikega južnokitajskega zidu ({{zh|s=中国南方长城 |t=中國南方長城 |p=Zhōngguó Nánfāng Chángchéng |labels=no}}; Mjao ''Suav Tuam Choj''),<ref>[http://www.zjjto.com/view/view_22.html 南方长城景点介绍] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200608183141/http://www.zjjto.com/view/view_22.html |date=2020-06-08 }}, zjjto.com</ref> utrdbe, ki jo je zgradila dinastija Ming za zaščito lokalnih Han Kitajcev pred napadi ljudstva Mjao. Po letu 1913 se je ime mesta spremenilo iz Džengan ({{zh|s=鎮筸|labels=no}}) v Fenghuang.<ref>{{navedi knjigo|last=Kinkley|first=Jeffrey C.|title=The Odyssey of Shen Congwen|url=https://archive.org/details/odysseyofshencon00kink|url-access=registration|year=1987|publisher=Stanford University Press|page=[https://archive.org/details/odysseyofshencon00kink/page/19 19]|isbn=9780804713726}}</ref> Leta 2001 jo je posebej odobril Državni svet Ljudske republike Kitajske in postala eno od nacionalnih zgodovinskih in kulturnih mest. [[File:Tian jian ci tang.jpg|thumb|upright|Vrata do vladnih uradov, zgrajena v1920-ih. Napis na vrhu vrat se glasi ''okrožje Fenghuang'']] Starodavno mesto Fenghuang je bilo 28. marca 2008 dodano na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO v kategoriji Kulturno. Novozelandski pisatelj Rewi Alley je to starodavno mesto označil za najlepše mesto na Kitajskem. Zgrajeno je bilo leta 1704 in ima 300 let zgodovine. Starodavno mesto je zbirališče etničnih manjšin Mjao in Tujia. Popoldne 13. avgusta 2007, okoli 16:45 po pekinškem času, se je most čez reko [[Tuojiang]], ki je bil v gradnji v okrožju Fenghuang, nenadoma zrušil. V nesreči je umrlo 64 ljudi. Mesto je bilo julija 2014 poškodovano zaradi poplav.<ref>[http://www.straitstimes.com/news/asia/east-asia/story/ancient-town-under-water-downpour-hit-central-china-20140716 Ancient town under water as downpour hit central China]</ref> == Prebivalstvo == Konec leta 2020 je imelo okrožje skupno 421.100 prebivalcev, s stalnim prebivalstvom 352.100 (154.900 mestnih prebivalcev in 197.200 podeželskih prebivalcev, s stopnjo urbanizacije 44 %). Med celotnim prebivalstvom je bilo 333.300 etničnih manjšin, kar je predstavljalo 79,15 % celotnega prebivalstva; med etničnimi manjšinami je bilo 249.000 pripadnikov ljudstva Mjao, kar je predstavljalo 59,13 % celotnega prebivalstva. V okrožju se je rodilo 4142 otrok, stopnja rodnosti je bila 9,6 ‰, umrlo je 2582 ljudi, stopnja umrljivosti je bila 5,98 ‰, naravna stopnja rasti pa je bila 3,62 ‰. Etnična skupina Han predstavlja 107.500 ljudi oziroma 27,74 %, večina pa je skoncentrirana v starodavnem mestu Fenghuang. Prebivalci Fenghuanga govorijo predvsem kitajščino Fenghuang, narečje šjangši okrožja Mjaoji. == Pomembne osebe == * Shen Congwen – sodobni avtor in raziskovalec kitajske materialne umetnosti. Njegov otroški dom je priljubljena turistična atrakcija v mestu Fenghuang * Huang Yongyu – slikar. == Promet == Najbližje letališče Fenghuang v mestu Tongren je oddaljeno le 34 km od okrožja Fenghuang, najbližja železniška postaja v mestu Džišou pa je oddaljena le 50 km. Po prihodu na letališče Fenghuang ali železniško postajo se lahko turisti z avtobusom ali taksijem odpravijo do okrožja Fenghuang. Letališče Džangdžjadžje in železniška postaja Huaihua se pogosto uporabljata tudi kot prestopni postaji za okrožje Fenghuang. Leta 2022 se je odprl [[maglev]] Fenghuang in povezuje železniško postajo Fenghuang na hitri železnici Džangdžjadžje–Džišou–Huaihua z folklornim vrtom Fenghuang.<ref name=Fenghuang201908>{{navedi splet|url=https://finance.sina.cn/2019-08-07/detail-ihytcitm7387773.d.html|title=凤凰磁浮线开工建设|date=2019-08-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5337/ Fenghuang Ancient City - UNESCO World Heritage Centre] Accessed 2009-02-25. *Wang, Y., et al. (2007),''Brand in China'', 五洲传播出版社. {{ISBN|7-5085-1086-0}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Fenghuang}} {{Commons category}} * [https://www.chinadiscovery.com/hunan/fenghuang-ancient-town.html Fenghuang - Ancient Town – Charming Town in Dreams] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] p7ddrzlh4ny3folb7luvqa51lul1uwn 6752165 6752134 2026-09-17T16:52:40Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6752165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Okrožje Fenghuang | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|凤凰县}}}} | other_name = Fenghvang | settlement_type = Mesto | postal_code = 4162XX | image_skyline = Fenghuang hunan.jpg | image_caption = Staro mesto Fenghuang | image_map = ChinaXiangxiFenghuang.png | map_caption = Lega okrožja Fenghuang v Šjangšiju | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label = Fenghuang | pushpin_map_caption = Lega v Hunanu | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Hunan]] | subdivision_type2 = avtonomna prefektura | subdivision_name2 = Šjangši | subdivision_type3 = s | subdivision_name3 = | area_footnotes = <ref>Xiangxi Tujia and Miao Autonomous Prefecture Land Use Plan (2006&ndash;20)/{{zh|s=《湘西土家族苗族自治州土地利用总体规划（2006-2020年）》|labels=no}}.{{in lang|zh}} Accessed 8 July 2014.</ref> | area_total_km2 = 1751,10 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/zh/china/hunan/admin/|access-date=2023-11-03|website=www.citypopulation.de|archive-date=2023-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231103234706/https://www.citypopulation.de/zh/china/hunan/admin/|dead-url=no|language=zh}}</ref> | population_total = 421.100 | population_as_of = 2020 | population_density_km2 = auto | coordinates_footnotes = <ref>{{Google maps|url=https://www.google.com/maps/place/Fenghuang,+Xiangxi,+Hunan,+China,+416200/@27.949332,109.6036723,15z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x36982aee9c23f44f:0x25ea031140772277 |title=Fenghuang|access-date=2014-07-02}}</ref> | coordinates = {{coord|27.949|N|109.604|E|region:CN-43|format=dms|display=it}} | elevation_ft = | elevation_m = | postal_code_type = Poštne številke | timezone = [[Kitajski standardni čas]] | utc_offset = +8 | website = }} '''Okrožje Fenghuang''' ({{zh|t=鳳凰縣 |s=凤凰县 |p=Fènghuáng Xiàn}}), poimenovano po mitoloških pticah [[Fenghuang|fenghuangih]] (feniks), je okrožje v provinci [[Hunan]] na Kitajskem, ki je pod upravo avtonomne prefekture Šjangši. Je na zahodnem robu province in južnem Šjangšiju, neposredno ob vzhodnem robu province [[Guidžov]]. Okrožje na severu meji na okrožje Huajuan in mesto Džišou, na vzhodu na okrožje Luši, na jugovzhodu na okrožje Majang ter na jugozahodu in zahodu na okrožje Bidžjang v mestu Tongren in okrožje Songtao v Guidžovu. Okrožje Fenghuang pokriva površino 1745 km² in je imelo leta 2015 registriranih 428.294 prebivalcev in 363.700 stalnih prebivalcev.<ref name="population2015">about the population of Baojing County in 2015, according to the {{navedi splet |trans-title=Statistical Communiqué of Baojing County on the 2015 National Economic and Social Development |script-title=zh:2015年凤凰县国民经济和社会发展统计公报 |url=http://www.fhzf.gov.cn/articles/148/2016-9/66603.html |website=fhzf.gov.cn |access-date=2017-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202023428/http://www.fhzf.gov.cn/articles/148/2016-9/66603.html |archive-date=2017-02-02 |url-status=dead }} or [http://www.ahmhxc.com/tongjigongbao/3131.html ahmhxc.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230924144738/https://www.ahmhxc.com/tongjigongbao/3131.html |date=2023-09-24 }}</ref> Okrožje ima pod svojo jurisdikcijo 13 mest in štiri mestne občine, sedež okrožja pa je Tuodžjang ({{zh|s=沱江镇|labels=no}}). == Zgodovina == [[File:1 fenghuang ancient town hunan china 2.jpg|thumb|left|Pogled na starodavno mesto Fenghuang z Rdečega mostu]] [[File:1 fenghuang 2018.jpg|thumb|left|Prečkanje reke v starodavnem mestu Fenghuang]] Okrožje Fenghuang je že od antičnih časov zbirališče etničnih manjšin in se ponaša z bogato zgodovino. Med temi manjšinami so Miao lokalna etnična skupina, [[ljudstvo Tujia]] pa je bilo pogosto preseljeno kot vojaška garnizija. ''Kronika dvorane Fenghuang'' zapisuje, da je bilo to območje pred dinastijami Šja, Šang, Jin in Džov dežela ''Vušan Mjao in Man''. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je bilo del ozemlja Ču. V 30. letu kralja Džao iz Čina (277 pr. n. št.) je bila ustanovljena komanda Čjandžong. Potem ko je [[Čin Ši Huang]] združil Kitajsko, je obsežno ozemlje pod svojo jurisdikcijo razdelil na 36 komand, od katerih je bila ena komanda Čjandžong, kjer je Fenghuang. V 5. letu cesarja Gaozuja iz dinastije Han (202 pr. n. št.) se je komanda Čjandžong preimenovala v komando Vuling. Po več spremembah je Fenghuang v času dinastije Zahodni Han padel pod jurisdikcijo okrožja Čenjang, v času dinastije Zahodni Džin pod okrožje Fančeng in v času dinastije Vzhodni Džin pod okrožje Vujang, vendar je ostal pod jurisdikcijo poveljstva Vuling. V času dinastije Sui se je Čenjang preimenoval v Čenši. V času dinastije Tang je postal okrožje Veijang in lokacija okrožja, ki ga je določil cesarski odlok. ''Kronike okrožja Juanhe'' beležijo, da je bilo v drugem letu vladavine dinastije Tang Čuigong (686 n. št.) »okrožje Veijang ustanovljeno na zahodnem mestu Pošana«. Prav tako piše: »Gora je bila zelo visoka in ljudje so se zanašali na vodo iz potoka Pošan.« Pošan se nanaša na goro Fenghuang, sedež okrožja pa je bil ustanovljen zahodno od Pošana. Glede na raziskave je starodavni sedež okrožja današnje starodavno mesto Huangsičjao. Starodavno območje okrožja Veijang je pripadalo okrožju Lujang v Džindžouju. Med dinastijo Juan so vladarji za utrditev svoje moči v Veijangu ustanovili Oddelek petih vasi, s poveljnikom Oddelka petih vasi, ki je bil nameščen v Dženšjanu (današnje okrožje Fenghuang). Okrožje Fenghuang ima izjemno dobro ohranjeno starodavno mesto, ki hrani edinstvene etnične jezike, običaje, umetnost in številne značilne arhitekturne ostanke slogov Ming in Čing. Mesto leži v gorskem okolju, kar v mestno zasnovo vključuje naravni tok reke Tuodžjang.<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5337/ Fenghuang Ancient City - UNESCO World Heritage Centre]</ref> Več kot polovica prebivalstva mesta pripada manjšinam [[Mjaoji|Mjao]] ali Tujia.<ref>Wang (2007) p 135</ref> Bilo je središče neuspešnega upora Mjaojev med letoma 1854 in 1873, ki je v zadnjih dveh stoletjih ustvaril diasporo Mjaojev v jugovzhodni Aziji. Mesto je cenjeno v tradicijah ljudstva Mjao in pogrebnih obredih ter je lokacija Velikega južnokitajskega zidu ({{zh|s=中国南方长城 |t=中國南方長城 |p=Zhōngguó Nánfāng Chángchéng |labels=no}}; Mjao ''Suav Tuam Choj''),<ref>[http://www.zjjto.com/view/view_22.html 南方长城景点介绍] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200608183141/http://www.zjjto.com/view/view_22.html |date=2020-06-08 }}, zjjto.com</ref> utrdbe, ki jo je zgradila dinastija Ming za zaščito lokalnih Han Kitajcev pred napadi ljudstva Mjao. Po letu 1913 se je ime mesta spremenilo iz Džengan ({{zh|s=鎮筸|labels=no}}) v Fenghuang.<ref>{{navedi knjigo|last=Kinkley|first=Jeffrey C.|title=The Odyssey of Shen Congwen|url=https://archive.org/details/odysseyofshencon00kink|url-access=registration|year=1987|publisher=Stanford University Press|page=[https://archive.org/details/odysseyofshencon00kink/page/19 19]|isbn=9780804713726}}</ref> Leta 2001 jo je posebej odobril Državni svet Ljudske republike Kitajske in postala eno od nacionalnih zgodovinskih in kulturnih mest. [[File:Tian jian ci tang.jpg|thumb|upright|Vrata do vladnih uradov, zgrajena v1920-ih. Napis na vrhu vrat se glasi ''okrožje Fenghuang'']] Starodavno mesto Fenghuang je bilo 28. marca 2008 dodano na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO v kategoriji Kulturno. Novozelandski pisatelj Rewi Alley je to starodavno mesto označil za najlepše mesto na Kitajskem. Zgrajeno je bilo leta 1704 in ima 300 let zgodovine. Starodavno mesto je zbirališče etničnih manjšin Mjao in Tujia. Popoldne 13. avgusta 2007, okoli 16:45 po pekinškem času, se je most čez reko [[Tuojiang]], ki je bil v gradnji v okrožju Fenghuang, nenadoma zrušil. V nesreči je umrlo 64 ljudi. Mesto je bilo julija 2014 poškodovano zaradi poplav.<ref>[http://www.straitstimes.com/news/asia/east-asia/story/ancient-town-under-water-downpour-hit-central-china-20140716 Ancient town under water as downpour hit central China]</ref> == Prebivalstvo == Konec leta 2020 je imelo okrožje skupno 421.100 prebivalcev, s stalnim prebivalstvom 352.100 (154.900 mestnih prebivalcev in 197.200 podeželskih prebivalcev, s stopnjo urbanizacije 44 %). Med celotnim prebivalstvom je bilo 333.300 etničnih manjšin, kar je predstavljalo 79,15 % celotnega prebivalstva; med etničnimi manjšinami je bilo 249.000 pripadnikov ljudstva Mjao, kar je predstavljalo 59,13 % celotnega prebivalstva. V okrožju se je rodilo 4142 otrok, stopnja rodnosti je bila 9,6 ‰, umrlo je 2582 ljudi, stopnja umrljivosti je bila 5,98 ‰, naravna stopnja rasti pa je bila 3,62 ‰. Etnična skupina Han predstavlja 107.500 ljudi oziroma 27,74 %, večina pa je skoncentrirana v starodavnem mestu Fenghuang. Prebivalci Fenghuanga govorijo predvsem kitajščino Fenghuang, narečje šjangši okrožja Mjaoji. == Pomembne osebe == * Shen Congwen – sodobni avtor in raziskovalec kitajske materialne umetnosti. Njegov otroški dom je priljubljena turistična atrakcija v mestu Fenghuang * Huang Yongyu – slikar. == Promet == Najbližje letališče Fenghuang v mestu Tongren je oddaljeno le 34 km od okrožja Fenghuang, najbližja železniška postaja v mestu Džišou pa je oddaljena le 50 km. Po prihodu na letališče Fenghuang ali železniško postajo se lahko turisti z avtobusom ali taksijem odpravijo do okrožja Fenghuang. Letališče Džangdžjadžje in železniška postaja Huaihua se pogosto uporabljata tudi kot prestopni postaji za okrožje Fenghuang. Leta 2022 se je odprl [[maglev]] Fenghuang in povezuje železniško postajo Fenghuang na hitri železnici Džangdžjadžje–Džišou–Huaihua z folklornim vrtom Fenghuang.<ref name=Fenghuang201908>{{navedi splet|url=https://finance.sina.cn/2019-08-07/detail-ihytcitm7387773.d.html|title=凤凰磁浮线开工建设|date=2019-08-07}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5337/ Fenghuang Ancient City - UNESCO World Heritage Centre] Accessed 2009-02-25. *Wang, Y., et al. (2007),''Brand in China'', 五洲传播出版社. {{ISBN|7-5085-1086-0}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Fenghuang}} {{Commons category}} * [https://www.chinadiscovery.com/hunan/fenghuang-ancient-town.html Fenghuang - Ancient Town – Charming Town in Dreams] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] s9wgy1t6eetjoz6nkek31k0fhjxuqve 0 589436 6752163 6729375 2026-09-17T16:51:05Z Ljuba24b 92351 np 6752163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Furong | native_name = {{lower|0.1em|芙蓉镇}} | native_name_lang = zh-Hans | settlement_type = Mesto | image_skyline = 1 furong panorama 2012.jpg | image_alt = | image_caption = Vangcunov slap v Furongu | etymology = | nickname = | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega v Hunanu | coordinates = {{coord|28.7431|N|109.9462|E|type:city(22261)_region:CN-43_source:Gaode|format=dms|display=it}} | coor_pinpoint = Furong Ancient Town | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|title=Fúróng Zhèn|url=http://citypopulation.de/php/china-township-xiangxi.php?cityid=433127103|website=City Population|accessdate=26 July 2017}}</ref> | population_total = 22.261 | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Hunan]] | subdivision_type2 = Avtonomna prefekturA | subdivision_name2 = Šjangši]] | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Jongšun | named_for = | elevation_m = | timezone = [[Kitajski standardni čas]] | utc_offset = +8 | website = }} '''Furong''' ({{zh|s=芙蓉|t=芙蓉|p=Fúróng}}) je mesto v okrožju Jongšun, prefektura Šjangši, [[Hunan]].<ref>{{navedi knjigo|title=China Highway Atlas|date=2014|publisher=China Communications Press|location=Beijing, China|isbn=9787114060656}}</ref> Mesto, ki je oglaševano tudi kot '''starodavno mesto Furong''', je turistična atrakcija v goratem severozahodnem Hunanu, približno na pol poti med priljubljenima turističnima destinacijama okrožja [[Okrožje Fenghuang|Fenghuang]] in [[Džangdžjadžje]]. Mesto je znano po svoji slikoviti lokaciji, nad pečinami nad [[slap]]om, ki pada v reko Jou. Furong je bil prvotno znan kot Vangcun, vendar je bil preimenovan po uspehu istoimenskega filma ''Hibiscus Town''. [[Ljudstvo Tujia]] so bili prvotni prebivalci Vangcuna, danes pa Furong sestavljata mešanica kitajskih ljudstev Tujia in Han. Mesto leži ob hitri železnici Džangdžjadžje–Džišou–Huaihua, ki je bila odprta konec leta 2021. [[File:1 furong aerial panorama 2017.jpg|thumb|left|300px|Pogled na Furong]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] {{geo-stub}} ta4gkyfp9q0pvkfd4obki4qpv4ogc7t 6752204 6752163 2026-09-17T19:27:38Z Ljuba24b 92351 dp 6752204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Furong | native_name = {{lower|0.1em|芙蓉镇}} | native_name_lang = zh-Hans | settlement_type = Mesto | image_skyline = 1 furong aerial panorama 2017.jpg | image_alt = | image_caption = Pogled na Furong | etymology = | nickname = | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega v Hunanu | coordinates = {{coord|28.7431|N|109.9462|E|type:city(22261)_region:CN-43_source:Gaode|format=dms|display=it}} | coor_pinpoint = Furong Ancient Town | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|title=Fúróng Zhèn|url=http://citypopulation.de/php/china-township-xiangxi.php?cityid=433127103|website=City Population|accessdate=26 July 2017}}</ref> | population_total = 22.261 | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Hunan]] | subdivision_type2 = Avtonomna prefekturA | subdivision_name2 = Šjangši]] | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Jongšun | named_for = | elevation_m = | timezone = [[Kitajski standardni čas]] | utc_offset = +8 | website = }} '''Furong''' ({{zh|s=芙蓉|t=芙蓉|p=Fúróng}}) je mesto v okrožju Jongšun, prefektura Šjangši, [[Hunan]].<ref>{{navedi knjigo|title=China Highway Atlas|date=2014|publisher=China Communications Press|location=Beijing, China|isbn=9787114060656}}</ref> Je na Najvišja nadmorski višini med 927 in 139 metrov. Mesto, ki je oglaševano tudi kot '''starodavno mesto Furong''' z več kot 2000-letno zgodovino, je turistična atrakcija v goratem severozahodnem Hunanu, približno na pol poti med priljubljenima turističnima destinacijama okrožja [[Okrožje Fenghuang|Fenghuang]] in [[Džangdžjadžje]]. Mesto je znano po svoji slikoviti lokaciji, nad pečinami nad [[slap]]om, ki pada v reko Jou, zato ga ljudje vedno imenujejo »starodavno mesto, ki visi na slapu«. Furong je bil prvotno znan kot Vangcun (王村), vendar je bil preimenovan po uspehu istoimenskega filma ''Hibiscus Town'' (kitajsko 芙蓉 ''Furong''). Starodavno mesto Furong je eno od štirih znanih mest v zahodnem Hunanu z veličastnim razgledom na 40 metrov širok in 60 metrov visok slap ter starodavne stavbe, zgrajene nad pečino, da bi lahko uživali v posebnem in veličastnem spektaklu. Tradicionalna arhitektura Tujia je še vedno dobro ohranjena. Prvič ga je ustanovil kralj Tusi kot glavno mesto okrožja Joujang leta 202 pr. n. št. v času dinastije Zahodni Han. Do danes se je ohranilo veliko kulturnih najdišč, s katerimi si lahko pradstavljamo spremembe in razvoj v zadnjih 20 stoletjih. [[Ljudstvo Tujia]] so bili prvotni prebivalci Vangcuna, danes pa Furong sestavljata mešanica kitajskih ljudstev Tujia in Han. Mesto leži ob hitri železnici Džangdžjadžje–Džišou–Huaihua, ki je bila odprta konec leta 2021. [[File:1 furong panorama 2012.jpg|thumb|300px|Vangcunov slap v Furongu]] == Znamenitosti == === Slap Furong === Slap Furong je izjemna naravna lepota. Sslap Furong se spušča skozi središče mesta in se potopi v reko Joušui. Z višino padca 60 metrov in širino 40 metrov je največji in najbolj osupljiv slap v zahodni provinci Hunan. Do njega pride tako z notranjega kot zunanjega območja, za slapom pa je tudi pot. Padec vode je precej spektakularen, še posebej v deževnem obdobju od junija do avgusta. Ob vhodu v slap Furong je skalna jama, ki je najdišče ostankov zgodnjih domačinov Tujia. Po lokalnih zapisih je sem prišla skupina ljudi, ki so bežali pred centralno vojno, da bi preživeli, jama pa je bila takrat dovolj velika, da je lahko sprejela na tisoče ljudi. Čeprav je jama danes že tisočletja močno erodirana zaradi vode, so obiskovalci še vedno presenečeni nad tem, kako velika je. === Tusijeva rezidenca === Tusijeva rezidenca ob slapu Furong, znana tudi kot Vas leteče vode, je skupina stavb na kolih, stran rezidence pa je pečina s slapom pred njo. Gradnja na pečini omogoča enostavno obrambo pred invazijo, med vladavino Tusija so bile te stavbe Diaojiaolou dejansko vojaške spalnice. Danes tukaj živi mešanica ljudstev Tujia, Mjao in Han. Najveličastnejši kompleks je zgradil bogati poglavar manjšine Tujia kot poletno letovišče. === Bronasti steber Šidžov === V muzeju ljudske pokrajine Šjangši v Vangcunu v mestu Furong je razstavljen bronasti steber Šidžov, ki je na seznamu kulturnih znamenitosti pod nacionalno zaščito kot zgodovinski dokaz politične in vojaške zgodovine ljudstva Tujia. Leta 940 sta Ma Šifan, vladar države Ču in Peng Šičou, prefekturni guverner Šidžova (danes jugovzhod okrožja Jongšun), po letih vojne sklenila mir. Kot dokaz sta ulila 2500-kilogramski bronasti steber in nanj vgravirala zgodovino vojne in pogoje sprave. Bronzasti steber Šidžo, ki označuje mir, je v zgodovini priča o sporazumu o prekinitvi ognja med državama Ču in Šidžov. Prebivalci Tujia ga imajo za sveti predmet. Izvirni kosi so pred davnimi časi korodirali in potonili v vodo, danes pa je na ogled kopija z dolžino 2,98 metra. Je votel z okroglim spodnjim koncem in osmerokotnim zgornjim koncem. Na osmih straneh stebra je bilo vgraviranih več kot 2600 besed. Njegova posebna oblika in bogati napisi so velikega pomena za preučevanje starodavne kulture in narodnosti zahodne province Hunan. === Ulica Vuli === Ulica Vuli je 2500 metrov dolga vijugasta ulica, tlakovana z zelenimi kamnitimi ploščami, s številnimi tradicionalnimi trgovinami in lesenimi hišami, ki se vrstijo na obeh straneh. Z več kot 2300-letno zgodovino je priča zgodovini starodavnega mesta Furong že od časov, ko je bilo še prometno središče tako na kopnem kot po vodi. Dobro ohranjena ulica Vuli se vije skozi celotno mesto, obdana s številnimi trgovinami z zabitimi vrati in kolisti Tujia. Sprehod skozi tradicionalne trgovine in stare lesene hiše z zelenimi ploščicami na obeh straneh ulice, ki jih močno zaznamuje lokalni arhitekturni slog, je nekaj posebnega. Skrilasta ulica se vije do trajektnega pomola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://www.chinadiscovery.com/hunan/furong-ancient-town.html Furong Ancient Town - Charming Old Town on Waterfall] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Hunan]] jwb2r7s2y2enjmklee2euaql7pdud9u 0 589440 6752164 6719819 2026-09-17T16:52:06Z Ljuba24b 92351 /* Izvor imena */ np 6752164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = gora Tianzi | photo = [[File:China Tianzi Gebirge.JPG|230px]] | photo_size = | photo_alt = | photo_caption = Gora Tianzi in običajna megla | elevation = | location = [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]] | range = | prominence = | coordinates = | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = | listing = }} '''Tianzi''' ({{zh|c=天子山}}) je gora v [[Džangdžjadžje]]u<ref>{{navedi novice |url=https://www.usatoday.com/picture-gallery/travel/destinations/2019/12/17/exploring-zhangjiajie-china-land-avatar/2663790001/|title=Undiscovered China: Zhangjiajie, the land of 'Avatar'|date=Dec 17, 2019|work=USA Today }}</ref> v [[province Kitajske|provinci]] [[Hunan]] na Kitajskem, blizu doline Suoši v južno-osrednji Kitajski.<ref>{{navedi novice|title=A day at 'Avatar' national park|url=http://www.stuff.co.nz/travel/destinations/asia/9184307/A-day-at-Avatar-national-park|access-date=20 November 2016|agency=Fairfax Australia|date=19 September 2013|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209002842/http://www.stuff.co.nz/travel/destinations/asia/9184307/A-day-at-Avatar-national-park|url-status=dead}}</ref> Pred [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] je bila gora Tianzi zaradi svojih zelenih kamnov znana kot ''gora Čingjan''.<ref>{{navedi novice|url=http://sangzhi.zjj.gov.cn/c3370/20170428/i146923.html|title=Tianzi Mountain Scenic Area|date=Apr 28, 2017|work=sangzhi.zjj.gov.cn}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Gora je dobila ime po kmetu iz zgodnje dinastije Ming, Šjang Dakunu iz etnične skupine Tujia, ki je vodil uspešen upor lokalnih kmetov in se imenoval ''Šjang Vang Tianzi'', kar pomeni sin nebes, kar je tradicionalni vzdevek kitajskega cesarja.<ref>{{navedi novice|url=http://www.xinhuanet.com/travel/2015-09/17/c_128239829.htm|title=Tips for self-guided tours in Zhangjiajie 2015|date=September 17, 2015|work=Xinhua News Agency|accessdate=2025-09-03|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624200752/http://www.xinhuanet.com/travel/2015-09/17/c_128239829.htm|url-status=dead}}</ref> Najvišji steber gore Tianzi je vrh Kunlun z nadmorsko višino 1262,5 metra,<ref>Hu Min.{{navedi novice|url=https://archive.shine.cn/feature/Sitting-on-a-mountain-perch/shdaily.shtml|title=Sitting on a mountain perch|date=October 31, 2011|work=Shanghai Daily|accessdate=2025-09-03|archive-date=2023-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230322191812/https://archive.shine.cn/feature/Sitting-on-a-mountain-perch/shdaily.shtml|url-status=dead}}</ref> najnižji steber pa je Šilanju z nadmorsko višino 534 metrov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnr.cn/lvyou1/200511/t20051105_504123693_3.html|title=A glimpse of Tianzi Mountain|date=2005-11-05|work=China National Radio }}</ref> Gora Tianzi je del slikovitega območja [[Vulingjuan]] in je bila leta 1992 dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref name=unesco-wulingyuan>{{navedi splet | title=Wulingyuan Scenic and Historic Interest Area | work = Unesco World Heritage Centre | publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization | url=https://whc.unesco.org/en/list/640 | access-date = 16 December 2013}}</ref> == Izvor imena == Pred dinastijo Ming se je gora Tianzi skupaj z [[Džangdžjadžje]]m imenovala ''gora Čingjan''. Po legendi [[ljudstvo Tujia|ljudstva Tujia]] se je Šjang Dakun, ki je bil nezadovoljen s takratno vlado, leta 1353 odpravil na ''goro Čingjan'', se s pomočjo Li Boruja uprl in vzpostavil režim ter prevzel naziv ''Šjang Vang Tianzi''. Ker je Šjang zastopal interese vseh etničnih skupin, predvsem Tujia, so ga podprli domačini in ustanovil trdnjavo z ''goro Tianzi'' kot osjo.<ref>{{navedi novice|url=https://zjj.jsu.edu.cn/UploadFiles/gljg/2015/6/201506161707174493.pdf|title=Tianmen Academy -Jishou University Zhangjiajie College|date=Jun 16, 2015|work=zjj.jsu.edu.cn|accessdate=2025-09-03|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908112141/https://zjj.jsu.edu.cn/UploadFiles/gljg/2015/6/201506161707174493.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1385 je Šjangov režim hudo oblegalo več kot deset tisoč elitnih vojakov pod poveljstvom cesarja [[Hongvu]]ja, ki so bili v manjšini in poraženi. Šjang Dakun je v bitki umrl in padel v zaliv Šentang.<ref>{{navedi novice |url=http://www.chinatoday.com.cn/ctenglish/2018/tourism/201903/t20190304_800159022.html|title=Wulingyuan: The Mythical Land of Avatar Is Real|date=2019-03-04|work=China Today}}</ref> Od takrat domačini kraje, kjer se je boril in živel, v njegov spomin imenujejo ''Tianzi''. [[Dinastija Čing]] je uporabila različne represivne ukrepe za prisilno ukinitev besede ''Tianzi'', vendar so ljudje Tujia to goro vedno imenovali ''gora Tianzi''. == Velikost == Te stebrom podobne gore imajo vrh na 1212 m. Površina, ki jo zavzemajo te gore, je približno 67 kvadratnih kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.travelchinaguide.com/attraction/hunan/zhangjiajie/tianzi-mountain.htm|title=Tianzi Mountain Nature Reserve, Zhangjiajie, Hunan|website=www.travelchinaguide.com|access-date=5 October 2018}}</ref> == Nastanek == Gore so iz kremenčevega [[peščenjak]]a in so nastale pred približno 400 milijoni let zaradi nepravilnih vzpenjajočih se vzorcev zemeljske skorje, te visoke in ozke gore pa so nastale s približno 318 milijoni let erozije.<ref>{{navedi splet|url=https://allthatsinteresting.com/tianzi-mountain|title=Tianzi Mountain Inspired The Alien Landscapes Of 'Avatar' — But The Real Thing Is Even Better|date=2018-06-16|website=All That's Interesting|language=en-US|access-date=2019-07-02}}</ref> Ta geološka formacija pripada tektonskemu sistemu ''New Cathaysian''. == Verski pomen == Gorovje Tianzi imajo mnogi Sulamiti, ki so nekoč naseljevali zunanje regije Hunana, za sveto.<ref>{{navedi splet |title=Zhangjiajie Tianzi Mountain |url=https://amazingchinatrip.com/culture-heritage/china-highlights/zhangjiajie/zhangjiajie-tianzi-mountain.html |access-date=2022-06-02 |website=amazingchinatrip.com}}</ref> Septembra 2014 so odkrili, da so pripadniki ljudstva Mal Oghlum pod gorovjem Tianzi pustili sledi svojih pogrebnih obredov, kar je privedlo do tega, da je skupina ''Jalan'', ki sta jo vodila Eybi Sulam in Yavshak Karadeniz, zaprosila kitajsko vlado za dovoljenje, na katerega pa se do leta 2015 ni odzvala. == Turizem == Kraj je priljubljen med turisti. V določenih mesecih v letu, predvsem po deževju, so gore Tianzi prekrite z morjem megle. Letne temperature se gibljejo od srednjih do zgornjih 30 °C v juliju do najnižjih približno 5 °C. Padavine so največje poleti. Na goro je speljana tudi žičnica. == V popularni kulturi == Te gore so navdihnile gorsko pokrajino ''Pandora'' v filmu ''[[Avatar (film)|Avatar]]'' [[James Cameron|Jamesa Camerona]], tam pa je bil ustvarjen tudi tematski park, posvečen filmu.<ref>{{navedi splet|url=https://charismaticplanet.com/tag/mal-oghlum/|title=Mal Oghlum Archives - Charismatic Planet|website=Charismatic Planet|language=en-US|access-date=5 October 2018}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tianzi Mountain}} {{coord|29.2167|N|110.8000|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Hunan]] [[Kategorija:Gore na Kitajskem]] c1rhg8jx7pn9q29yagopwzht8qqbnnt 0 589448 6752168 6729413 2026-09-17T16:55:28Z Ljuba24b 92351 /* Demografija */ np 6752168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name =Jičang |official_name = |other_name = Ičang |native_name = 宜昌市 |native_name_lang = zh |nickname = |settlement_type = Mesto |total_type = |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/2/1 | image1 = Three Gorges Dam in 2021 13.jpg | image2 = 凉虾一碗.png | image3 = 长江三峡最美的地方-三峡人家.jpg | image4 = Qingjiang Gallery Xianrenzhai 07.jpg | image5 = Sanyoudong2.jpg | image6 = 宜昌三峡大瀑布.jpg | image7 = Xiling Gorge 2016 3.jpg }} |imagesize = |image_caption = [[Jez Treh sotesk]], hladne kozice, pleme treh sotesk, galerija Čingdžjang, jama Sanjou, slap Tri soteske, soteska Šiling |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map = Location of Yichang-Hubei.gif |mapsize = 280px |map_caption = Lega Jičanga v Hubeju |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = 250 |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hubej]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = okrožje Šiling |parts_type = |parts_style = |parts = |p1 = |p2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = sekretar partije |leader_name1 = Huang Chuping |leader_title2 = župan |leader_name2 = Chen Honghui<br>''Acting'' |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |founder = |named_for = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =21.338 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_metro_km2 = 4192 | area_urban_km2 = 4234,3 | area_urban_footnotes = |elevation_footnotes = |elevation_m = 58 |elevation_max_m = 2427 |elevation_min_m = 35 |population_as_of =2020 štetje |population_footnotes =<ref>{{navedi splet|url=http://www.citypopulation.de/php/china-hubei-admin.php|title=China: Húbĕi (Prefectures, Cities, Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_note = |population_total =4.017.607 |population_density_km2 =auto |population_metro =1.536.012 |population_density_metro_km2 =auto |population_urban =1.604.740 |population_density_urban_km2 =auto | demographics_type2 = BDP<ref>{{navedi knjigo|author=湖北省统计局、国家统计局湖北调查总队|title=《湖北统计年鉴－2016》|date=August 2016 |publisher=China Statistics Press|isbn=978-7-5037-7847-6|url=http://www.stats-hb.gov.cn/info/iIndex.jsp?cat_id=10055|access-date=2017-06-05|archive-date=2017-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170301095326/http://www.stats-hb.gov.cn/info/iIndex.jsp?cat_id=10055|url-status=dead}}</ref> | demographics2_title1 = Prefecturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 338,2&nbsp;mrd<br />[[US$]] 54,3&nbsp;mrd | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 82.360<br />US$ 13.223 |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coor_pinpoint = Občinska uprava Jičanga |coordinates = {{coord|30.692|N|111.287|E|format=dms|type:adm2nd_region:CN-HB-05_source:Gaode|display=it}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code =443000 |area_code =0717 |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HB-05]] |website ={{URL|en.yichang.gov.cn/}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=YiChang name.svg |piccap="Yichang", kot je napisano v kitajščini |picsize=121px |c={{linktext|lang=zh|宜昌}} |w=I²-ch'ang¹ |p=Yíchāng |psp=Ichang |mi={{IPAc-cmn|yi|2|.|ch|ang|1}} }} '''Jičang''' ({{lang-zh|s={{linktext|宜昌}}}}), alternativno romanizirano kot Ichang), je mesto na ravni prefekture v zahodni [[province Kitajske|provinci]] [[Hubej]] na Kitajskem. Jičang je imel po popisu prebivalstva leta 2022 3,92 milijona prebivalcev,<ref>{{navedi splet |title=宜昌市2022年国民经济和社会发展统计公报 - 中国统计信息网 |url=http://www.tjcn.org/tjgb/17hb/37506.html |access-date=2024-08-02 |website=www.tjcn.org}}</ref> kar ga uvršča na tretje mesto po številu prebivalcev v Hubeiju.<ref>{{navedi splet |title=湖北省第七次全国人口普查公报（第二号）--湖北省统计局 |url=https://tjj.hubei.gov.cn/tjsj/tjgb/pcgb/qrp/202105/t20210525_3559343.shtml |access-date=2024-08-02 |website=tjj.hubei.gov.cn |archive-date=2024-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240914122102/http://tjj.hubei.gov.cn/tjsj/tjgb/pcgb/qrp/202105/t20210525_3559343.shtml |url-status=dead }}</ref> Mesto je znano po [[Tri soteske|Treh soteskah]], [[jez Treh sotesk|jezu Treh sotesk]] in jezu Gedžouba, ki so vsa tri v okrožju Jiling, enem od mestnih okrožij.<ref>{{navedi splet |title=Yichang Top Things to do - Yichang travel activities |url=https://www.yangtzeriver.org/yichang/top-things-to-do/ |access-date=2024-08-02 |website=www.yangtzeriver.org}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.yichang.gov.cn/art/2007/11/28/art_6101_79616.html |title=Yichang Information |access-date=2009-12-06 |archive-date=2009-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226221815/http://www.yichang.gov.cn/art/2007/11/28/art_6101_79616.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == V antičnih časih je bil Jičang znan kot Jiling. Leta 278 pr. n. št., v [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]], je general dinastije Čin Bai Či požgal Jiling.<ref>{{navedi splet |date=26 September 2022 |title=Gorgeous Yichang |url=http://www.gorgeousyichang.com/content-63114-32-1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20240515063918/http://www.gorgeousyichang.com/content-63114-32-1.html |archive-date=15 May 2024 |access-date=2024-05-15 |website=www.gorgeousyichang.com}}</ref> Leta 222 n. št. je bil Jičang tudi prizorišče bitke pri Jilingu v obdobju treh kraljestev.<ref>{{navedi splet |date=13 April 2024 |title=夷陵之战古战场遗迹 - 兵道网{{!}}山东孙子研究会{{!}}官网 |url=https://www.sunzistudies.com/m_shownews.asp?id=811 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240731105108/https://www.sunzistudies.com/m_shownews.asp?id=811 |archive-date=31 July 2024 |access-date=2024-07-31 |website=www.sunzistudies.com}}</ref> Pod cesarjem Čing Guangšu je bil Jičang odprt za tujo trgovino kot trgovsko pristanišče, potem ko sta se Čing in Velika Britanija strinjali s konvencijo ''Chefoo'', ki sta jo 21. avgusta 1876 v Chefoou podpisala sir Thomas Wade in Li Hongdžang.<ref>{{navedi novice |last1=Yichang Government |first1= |title=History of Yichang |url=http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004064-1.html |publisher=Yichang Government |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250619002458/http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004064-1.html |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cesarska vlada je tam ustanovila ladjarsko podjetje in začela graditi objekte. Od leta 1949 je bilo v pristanišču zgrajenih več kot 50 pomolov s skupno dolžino več kot 15 kilometrov. Med drugo kitajsko-japonsko vojno je bil Jičang glavno skladišče za obrambno kitajsko vojsko. Oktobra 1938, ko so se Japonci premikali po reki Jangce proti strateško pomembnemu mestu Čongking, je postalo jasno, da je treba Jičang evakuirati. V 40 dneh je bilo pod vodstvom poslovneža Lu Zuofuja s parniki ali nosači, ki so vlekli manjše ladje skozi brzice Treh sotesk, prepeljanih proti toku v Čongking več kot 100.000 ton opreme in 30.000 osebja.<ref>'Yichang Evacuation Monument'; http://easternjourney.com/2009/10/yichang-evacuation-monument/ retvd 12 7 17</ref><ref>{{navedi splet |url=http://military.china.com/history4/62/20150415/19527270_all.html |script-title=zh:抗战中的宜昌大撤退：保留中国抗战工业命脉的壮举 |date=15 April 2015}}</ref> Leta 1940 se je na tem območju odvijala bitka pri Zaojangu in Jičangu. == Upravna delitev == Upravno je mesto mesto Jičang na ravni prefekture ima neposredno jurisdikcijo nad 14 oddelki: 5 okrožij (区; qū), 3 mesta na ravni okrožij (县级市; xiànjí shì), 3 okrožja (县; xiàn) in 2 avtonomni okrožji (自民县; zìzhì xiàn). == Geografija == Kot večina mest na ravni prefekture tudi Jičang vključuje urbano območje (ki je na manj podrobnih zemljevidih ​​označeno kot ''Jičang'') in okoliško podeželsko območje. Obsega 21.084 kvadratnih kilometrov v zahodni provinci Hubej, na obeh straneh reke Jangce. Soteska Šiling, najvzhodnejša od treh sotesk na Jangceju, je znotraj mesta na ravni prefekture. Znotraj mesta Jičang na ravni prefekture se Jangceju pridružujejo številni pritoki, vključno z reko Čing (desno), rekama Šjang Ši in Huangbo (levo). Osrednje urbano območje Jičanga je razdeljeno med več okrožij. Na severnem bregu Jangceja so okrožje Šiling (osrednji del mesta), okrožje Jiling, okrožje Vudžjiagang in okrožje Šjaoting. Urbano območje na nasprotnem (južnem) bregu reke je okrožje Dianjun. Vsa ta okrožja, razen osrednjega okrožja Šiling, vključujejo tudi precejšen del primestnega/podeželskega območja zunaj urbanega območja. === Podnebje === Jičang ima štiriletno, [[monsun]]sko, vlažno subtropsko podnebje (Köppen ''Cwa''), s hladnimi, vlažnimi in večinoma oblačnimi zimami ter vročimi, vlažnimi poletji. Mesečna 24-urna povprečna temperatura se giblje od 5,0 °C v januarju do 27,7 °C v juliju, letno povprečje pa je 17,08 °C. Skoraj 70 % letnih padavin, 1160 mm, pade od maja do septembra. Z mesečnim odstotkom možnega sončnega obsevanja od 24 % v januarju do 49 % v avgustu, mesto prejme 1568 ur svetlega sonca letno, poletje pa je najbolj sončen letni čas. === Mostovi === [[File:Yiling Yangtze River Bridge.jpg|thumb|Most Jiling]] Čez reko Jangce znotraj mesta Jičang se vije več mostov, med drugim (od zgornjega proti spodnjemu toku): *Most Šiling, ki povezuje Letianši in Sandouping v okrožju Jiling, nekaj km dolvodno od jezu Treh sotesk *Most Jiling v središču Jičanga (nekaj km dolvodno od jezu Gedžouba). Povezuje mestni okrožji Šiling in Dianjun. *Most Jičang ob avtocesti Jangce na avtocesti Hu-Rong, dolvodno od središča Jičanga. *Most Jivan: Železniški most za železnico Jivan, ki povezuje Jičang s Čongčingom z visokohitrostnimi vlaki, skoraj 5 km dolvodno od mostu Jiling. Obstaja tudi več trajektnih prehodov. === Vodne poti === Jičang je že dolgo pomembno tranzitno pristanišče in distribucijsko središče blaga ter služi kot gospodarsko središče zahodne province Hubej in posrednik med večjima mestoma [[Čongčing]] in [[Vuhan]]. Njegovi glavni industriji sta ladijski promet in ladjedelništvo, ki izkoriščata njegovo lego ob reki Jangce. Reka Čing v južnem delu prefekture s svojimi kaskadami jezov je pomembna vodna pot. Mesto Maoping (sedež okrožja Zigui) ima tudi aktivno potniško pristanišče. == Demografija == Po popisu prebivalstva leta 2020 je imelo mesto 4.017.607 prebivalcev, od tega jih je 1.536.012 živelo v pozidanem (ali metropolitanskem) območju, ki ga sestavljajo mestna okrožja Jiling, Šiling, Vudžjagang in Dianjun. Okrožje Šjaoting še ni urbanizirano. Mesto na ravni prefekture je dom številnih pripadnikov etnične skupine [[ljudstvo ljudstva Tujia|Tujia]], ki večinoma živijo v več okrožjih na jugozahodu prefekture. Jičang je tvoril tudi mejo med kulturama Ba na zahodu (starodavna država v vzhodnem delu današnje province Sečuan) in državo Ču na vzhodu (starodavna država v današnji provinci Hubej in severni provinci [[Hunan]]). == Gospodarstvo == Jičang se je v zadnjih letih hitro razvijal. Leta 2023 je BDP Jičanga dosegel 575,635 milijarde juanov,<ref>{{navedi splet |title=GDP: Hubei: Yichang {{!}} Economic Indicators {{!}} CEIC |url=https://www.ceicdata.com/en/china/gross-domestic-product-prefecture-level-city/cn-gdp-hubei-yichang |website=www.ceicdata.com}}</ref> BDP na prebivalca pa je znašal 146.800 juanov.<ref>{{navedi splet |title=GDP: per Capita: Hubei: Yichang {{!}} Economic Indicators {{!}} CEIC |url=https://www.ceicdata.com/en/china/gross-domestic-product-prefecture-level-city-per-capita/cn-gdp-per-capita-hubei-yichang |website=www.ceicdata.com}}</ref> Leta 2023 so se primarni, sekundarni in terciarni sektor v Jičangu povečali za 60,856 milijarde juanov, 228,034 milijarde juanov oziroma 286,745 milijarde juanov.<ref>{{navedi splet |title=阔步迈向"典范城""世界级" 全市地区生产总值从1.51亿元增长到5756.35亿元 - 政务动态 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/html/zhengwuyizhantong/zhengwuzixun/jinriyaowen/2024/0928/1063642.html |website=www.yichang.gov.cn }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Glavne panoge v Jičangu vključujejo kmetijstvo, ribištvo, kemično proizvodnjo, živilsko biomedicino in turizem. Poleg tega ima Jičang bogate mineralne vire, vključno s [[fosfor]]jem, [[železo]]m, [[premog]]om, [[mangan]]om, [[vanadij]]em, [[zlato]]m, [[baker|bakrom]], [[svinec|svincem]], [[cink]]om, [[silicij]]em, [[sadra|mavcem]], [[grafit]]om, [[kremen]]ovim peskom, [[apnenec|apnencem]], [[marmor]]jem in [[barit]]om.<ref>{{navedi splet |title=矿产 - 宜昌简介 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004063-1.html |website=www.yichang.gov.cn |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-07-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250708060212/http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004063-1.html |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegovi glavni kmetijski viri so [[citrusi]], [[čaj]] in vodni proizvodi. Hidroenergija je najpomembnejši in najbolj priznan vir, saj največja hidroelektrarna na svetu, jez Treh sotesk, proizvede 111,80 milijarde kWh na leto.<ref>{{navedi splet |title=China's Three Gorges Dam sets world hydropower production record – China Daily |url=https://www.spglobal.com/marketintelligence/en/news-insights/latest-news-headlines/china-s-three-gorges-dam-sets-world-hydropower-production-record-8211-china-daily-61949193 |website=www.spglobal.com |language=en-us}}</ref> === Kmetijstvo === Jičang, ki je na prehodnem območju od zahodnega gorovja Hubej do ravnin Džianghan, ima milo podnebje, izrazite letne čase in obilne padavine. Zaradi geografije in podnebja so glavni kmetijski proizvodi v regiji Jičang citrusi in čaj. Zaradi povečane stopnje urbanizacije in povprečne ravni dohodka, skupaj z bolj razvito dobavno verigo in izvoznim trgom, se je razširila baza strank za te izdelke. Posledično hitro narašča povpraševanje po izdelkih z visoko vrednostjo, kot so vrhunski citrusi in čaj. Poleg tega so glavni čezmorski trgi citrusov iz Jičanga jugovzhodna Azija, Združene države Amerike in Bližnji vzhod. Leta 2022 so se citrusi za izvoz prodajali za 6700 juanov (960 USD) na tono.<ref>{{navedi splet |title=Oranges grown in Yichang create harvest of wealth |url=https://www.huangpi.gov.cn/English/MediaCenter/HubeiNews/202212/t20221226_2119229.shtml |website=www.huangpi.gov.cn}}</ref> Skupna proizvodnja čaja v Jičangu je leta 2023 znašala 119.200 ton, vrednost kmetijske proizvodnje pa je dosegla 5,984 milijarde juanov.<ref>{{navedi splet |title=一片叶 一方业——宜昌茶产业加速驶入新赛道 - 政务专题 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/content-62732-1060271-1.html |website=www.yichang.gov.cn |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250218134345/http://www.yichang.gov.cn/content-62732-1060271-1.html |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2000 in 2022 je bila letna stopnja rasti proizvodnje citrusov 10,2 %, pri čaju pa 12,8 %. === Turizem === Jičang ima bogate turistične vire, ki zaradi svoje naravne pokrajine med gorami in rekami, privabljajo milijone obiskovalcev. Leta 2023 je Jičang sprejel približno 79 milijonov obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |title=湖北宜昌市大旅游行业发展现状及市场策略分析_中研普华_中研网 |url=https://www.chinairn.com/hyzx/20240529/174246565.shtml |website=www.chinairn.com |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250219090154/https://www.chinairn.com/hyzx/20240529/174246565.shtml |url-status=dead }}</ref> Med najbolj znane znamenitosti spadajo turistično območje jezu Treh sotesk, pleme Treh sotesk, galerija Čingdžjang, spominski tempelj Ču Juan, veliki slapovi Treh sotesk in soteska Šiling. Skupni prihodki od turizma so leta 2023 znašali 110 milijard juanov, kar je 44,5 % več kot lani.<ref>{{navedi splet |title=宜昌市2023年国民经济和社会发展统计公报-统计公报-宜昌市人民政府信息公开 |url=http://xxgk.yichang.gov.cn/show.html?aid=1&id=233339 |website=xxgk.yichang.gov.cn }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Hidroenergija === Prefekture Jičang imajo veliko večjih projektov hidroelektrarne. Najbolj znana sta dva ogromna jezova na reki Jangce: jez Gedžouba (ki je tik gorvodno od osrednjega mesta Jičang) in [[jez Treh sotesk]], ki je 40 kilometrov gorvodno. Pomembna sta tudi jez Gehejan in jez Gaobadžov na reki Čing. Poleg teh v nekaterih prefekturah deluje ogromno število srednje velikih in majhnih elektrarn na manjših rekah in potokih. == Galerija == [[File:Yichang skyline.jpg|thumb|center|1000px|Pogled na Jičang]] <gallery> File:文佛山1 - panoramio.jpg|Gore Venfo File:Yichang skyline 2.jpg|Jangce File:Qing river in Changyang 04.jpg|Reka Čing File:Guanzhuang Reservoir.jpg|Zajezitveno jezero Guandžuang File:Mouth-of-Huangbo-boats-4804.jpg|Reka Huangbo File:Sanxiarenjia.jpg|Ljudstvo Treh sotesk File:宜昌三峡大瀑布.jpg|Slapovi Treh sotesk File:Hubei-Yichang.JPG|Čolni na reki Jangce, gorvodno od Treh sotesk File:Saint James's Church,Yichang.jpg|Krščanstvo v Jičangu File:St. Francis of Assisi Cathedral,Yichang2.jpg|Rimskokatoliška škofija Jičang File:Yichang Yangtze River Railway Bridge in the Backlighting.jpg|Železniški most čez reko Jangce File:Zhenjiang Pavilion （Yichang） 03.jpg|Paviljon Džendžjang File:Tianran Pagoda.jpg|Tianran pagoda File:三闾大夫屈原.jpg|Kip Čujuan File:求索溪2.jpg|Univerza Tri soteske </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yichang}} {{wikivoyage|Yichang}} * [http://en.yichang.gov.cn/ Official website of Yichang Government - English version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191021035001/http://en.yichang.gov.cn/ |date=2019-10-21 }} [[Kategorija:Hubej]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] bqf5r8jh7wfmv7107tuzttjt9rm4dvl 6752413 6752168 2026-09-18T10:39:30Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6752413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name =Jičang |official_name = |other_name = Ičang |native_name = 宜昌市 |native_name_lang = zh |nickname = |settlement_type = Mesto |total_type = |motto = |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/3/1 | image1 = Yichang skyline.jpg | caption1 = Jičang | image2 = Geheyan Dam 06.jpg | caption2 = jez Gehejan | image3 = 2015-01-02 temple of Qu Yuan in Zigui County.jpg | caption3 = Svetišče Ču Juana | image4 = Zhenjiang Pavilion （Yichang） 03.jpg | caption4 = Džendžjang pavilion | image5 = Qingjiang Gallery Xianrenzhai 14.jpg | caption5 = Čingdžjangova galerija | image6 = Tianran Pagoda.jpg | caption6 = Tianran pagoda | image7 = Xiling Gorge 2016 3.jpg | caption7 = [[soteska Šiling]] }} |imagesize = |image_caption = [[Jez Treh sotesk]], hladne kozice, pleme treh sotesk, galerija Čingdžjang, jama Sanjou, slap Tri soteske, soteska Šiling |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |image_map = Location of Yichang-Hubei.gif |mapsize = 280px |map_caption = Lega Jičanga v Hubeju |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = 250 |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Hubej]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = sedež občine |seat = okrožje Šiling |parts_type = |parts_style = |parts = |p1 = |p2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = sekretar partije |leader_name1 = Huang Chuping |leader_title2 = župan |leader_name2 = Chen Honghui |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |founder = |named_for = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =21.338 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = | area_metro_km2 = 4192 | area_urban_km2 = 4234,3 | area_urban_footnotes = |elevation_footnotes = |elevation_m = 58 |elevation_max_m = 2427 |elevation_min_m = 35 |population_as_of =2024 štetje |population_footnotes =<ref>{{Cite web|url=http://www.citypopulation.de/php/china-hubei-admin.php|title=China: Húbĕi (Prefectures, Cities, Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_note = |population_total =3.926.500 |population_density_km2 =auto |population_metro =1.604.700 |population_density_metro_km2 =auto |population_urban =2.562.000 |population_density_urban_km2 =auto | demographics_type2 = BDP<ref>{{cite book|author=湖北省统计局、国家统计局湖北调查总队|title=《湖北统计年鉴－2016》|date=August 2016 |publisher=China Statistics Press|isbn=978-7-5037-7847-6|url=http://www.stats-hb.gov.cn/info/iIndex.jsp?cat_id=10055|access-date=2017-06-05|archive-date=2017-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170301095326/http://www.stats-hb.gov.cn/info/iIndex.jsp?cat_id=10055|url-status=dead}}</ref> | demographics2_title1 = prefekturno mesto | demographics2_info1 = CN¥ 338,2&nbsp;mrd<br />US$ 54,3&nbsp;mrd | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 82.360<br />US$ 22.140 |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |coor_pinpoint = Občinska uprava Jičanga |coordinates = {{coord|30.692|N|111.287|E|format=dms|type:adm2nd_region:CN-HB-05_source:Gaode|display=it}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code =443000 |area_code =0717 |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-HB-05]] |website ={{URL|en.yichang.gov.cn/}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=YiChang name.svg |piccap="Yichang", kot je napisano v kitajščini |picsize=121px |c={{linktext|lang=zh|宜昌}} |w=I²-ch'ang¹ |p=Yíchāng |psp=Ichang |mi={{IPAc-cmn|yi|2|.|ch|ang|1}} }} '''Jičang''' ({{lang-zh|s={{linktext|宜昌}}}}), alternativno romanizirano kot Ičang), je mesto na ravni prefekture v zahodni [[province Kitajske|provinci]] [[Hubej]] v LR Kitajski. Jičang je imel po popisu prebivalstva leta 2024 3,92 milijona prebivalcev,<ref>{{navedi splet |title=宜昌市2022年国民经济和社会发展统计公报 - 中国统计信息网 |url=http://www.tjcn.org/tjgb/17hb/37506.html |access-date=2024-08-02 |website=www.tjcn.org}}</ref> kar ga uvršča na tretje mesto po številu prebivalcev v Hubeiju.<ref>{{navedi splet |title=湖北省第七次全国人口普查公报（第二号）--湖北省统计局 |url=https://tjj.hubei.gov.cn/tjsj/tjgb/pcgb/qrp/202105/t20210525_3559343.shtml |access-date=2024-08-02 |website=tjj.hubei.gov.cn |archive-date=2024-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240914122102/http://tjj.hubei.gov.cn/tjsj/tjgb/pcgb/qrp/202105/t20210525_3559343.shtml |url-status=dead }}</ref> Mesto je znano po [[Tri soteske|Treh soteskah]], [[jez Treh sotesk|jezu Treh sotesk]] in jezu Gedžouba, ki so vsa tri v okrožju Džiling, enem od mestnih okrožij.<ref>{{navedi splet |title=Yichang Top Things to do - Yichang travel activities |url=https://www.yangtzeriver.org/yichang/top-things-to-do/ |access-date=2024-08-02 |website=www.yangtzeriver.org}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.yichang.gov.cn/art/2007/11/28/art_6101_79616.html |title=Yichang Information |access-date=2009-12-06 |archive-date=2009-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226221815/http://www.yichang.gov.cn/art/2007/11/28/art_6101_79616.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == V antičnih časih je bil Jičang znan kot Jiling. Leta 278 pr. n. št., v [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]], je general dinastije Čin Bai Či požgal Jiling.<ref>{{navedi splet |date=26 September 2022 |title=Gorgeous Yichang |url=http://www.gorgeousyichang.com/content-63114-32-1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20240515063918/http://www.gorgeousyichang.com/content-63114-32-1.html |archive-date=15 May 2024 |access-date=2024-05-15 |website=www.gorgeousyichang.com}}</ref> Leta 222 n. št., v obdobju treh kraljestev, je bil Jičang tudi prizorišče bitke pri Jilingu.<ref>{{navedi splet |date=13 April 2024 |title=夷陵之战古战场遗迹 - 兵道网{{!}}山东孙子研究会{{!}}官网 |url=https://www.sunzistudies.com/m_shownews.asp?id=811 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240731105108/https://www.sunzistudies.com/m_shownews.asp?id=811 |archive-date=31 July 2024 |access-date=2024-07-31 |website=www.sunzistudies.com}}</ref> Pod cesarjem Čing Guangšujem je bil Jičang odprt za tujo trgovino kot trgovsko pristanišče, potem ko sta se Čing in Velika Britanija strinjali s konvencijo ''Chefoo'', ki sta jo 21. avgusta 1876 v Chefoou podpisala sir Thomas Wade in Li Hongdžang.<ref>{{navedi novice |last1=Yichang Government |first1= |title=History of Yichang |url=http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004064-1.html |publisher=Yichang Government |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250619002458/http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004064-1.html |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cesarska vlada je tam ustanovila ladjarsko podjetje in začela graditi objekte. Od leta 1949 je bilo v pristanišču zgrajenih več kot 50 pomolov s skupno dolžino več kot 15 kilometrov. Med drugo kitajsko-japonsko vojno je bil Jičang glavno skladišče za obrambno kitajsko vojsko. Oktobra 1938, ko so se Japonci premikali po reki Jangce proti strateško pomembnemu mestu Čongking, je postalo jasno, da je treba Jičang evakuirati. V 40 dneh je bilo pod vodstvom poslovneža Lu Zuofuja s parniki ali nosači, ki so vlekli manjše ladje skozi brzice Treh sotesk, prepeljanih proti toku v Čongking več kot 100.000 ton opreme in 30.000 osebja.<ref>'Yichang Evacuation Monument'; http://easternjourney.com/2009/10/yichang-evacuation-monument/ retvd 12 7 17</ref><ref>{{navedi splet |url=http://military.china.com/history4/62/20150415/19527270_all.html |script-title=zh:抗战中的宜昌大撤退：保留中国抗战工业命脉的壮举 |date=15 April 2015}}</ref> Leta 1940 se je na tem območju odvijala bitka pri Zaojangu in Jičangu. == Upravna delitev == Upravno je mesto mesto Jičang na ravni prefekture ima neposredno jurisdikcijo nad 14 oddelki: 5 okrožij (区; qū), 3 mesta na ravni okrožij (县级市; xiànjí shì), 3 okrožja (县; xiàn) in 2 avtonomni okrožji (自民县; zìzhì xiàn). == Geografija == Kot večina mest na ravni prefekture tudi Jičang vključuje urbano območje (ki je na manj podrobnih zemljevidih ​​označeno kot ''Jičang'') in okoliško podeželsko območje. Obsega 21.084 kvadratnih kilometrov v zahodni provinci Hubej, na obeh straneh reke Jangce. [[Soteska Šiling]], najvzhodnejša od treh sotesk na Jangceju, je znotraj mesta na ravni prefekture. Znotraj mesta Jičang na ravni prefekture se Jangceju pridružujejo številni pritoki, vključno z reko Čing (desno), rekama Šjang Ši in Huangbo (levo). Osrednje urbano območje Jičanga je razdeljeno med več okrožij. Na severnem bregu Jangceja so okrožje Šiling (osrednji del mesta), okrožje Jiling, okrožje Vudžjiagang in okrožje Šjaoting. Urbano območje na nasprotnem (južnem) bregu reke je okrožje Dianjun. Vsa ta okrožja, razen osrednjega okrožja Šiling, vključujejo tudi precejšen del primestnega/podeželskega območja zunaj urbanega območja. === Podnebje === Jičang ima štiriletno, [[monsun]]sko, vlažno subtropsko podnebje (Köppen ''Cwa''), s hladnimi, vlažnimi in večinoma oblačnimi zimami ter vročimi, vlažnimi poletji. Mesečna 24-urna povprečna temperatura se giblje od 5,0 °C v januarju do 27,7 °C v juliju, letno povprečje pa je 17,08 °C. Skoraj 70 % letnih padavin, 1160 mm, pade od maja do septembra. Z mesečnim odstotkom možnega sončnega obsevanja od 24 % v januarju do 49 % v avgustu, mesto prejme 1568 ur svetlega sonca letno, poletje pa je najbolj sončen letni čas. === Mostovi === [[File:Yiling Yangtze River Bridge.jpg|thumb|Most Jiling]] Čez reko Jangce znotraj mesta Jičang se vije več mostov, med drugim (od zgornjega proti spodnjemu toku): *Most Šiling, ki povezuje Letianši in Sandouping v okrožju Jiling, nekaj km dolvodno od jezu Treh sotesk *Most Jiling v središču Jičanga (nekaj km dolvodno od jezu Gedžouba). Povezuje mestni okrožji Šiling in Dianjun. *Most Jičang ob avtocesti Jangce na avtocesti Hu-Rong, dolvodno od središča Jičanga. *Most Jivan: Železniški most za železnico Jivan, ki povezuje Jičang s Čongčingom z visokohitrostnimi vlaki, skoraj 5 km dolvodno od mostu Jiling. Obstaja tudi več trajektnih prehodov. === Vodne poti === Jičang je že dolgo pomembno tranzitno pristanišče in distribucijsko središče blaga ter služi kot gospodarsko središče zahodne province Hubej in posrednik med večjima mestoma [[Čongčing]] in [[Vuhan]]. Njegovi glavni industriji sta ladijski promet in ladjedelništvo, ki izkoriščata njegovo lego ob reki Jangce. Reka Čing v južnem delu prefekture s svojimi kaskadami jezov je pomembna vodna pot. Mesto Maoping (sedež okrožja Zigui) ima tudi aktivno potniško pristanišče. == Demografija == Po popisu prebivalstva leta 2020 je imelo mesto 4.017.607 prebivalcev, od tega jih je 1.536.012 živelo v pozidanem (ali metropolitanskem) območju, ki ga sestavljajo mestna okrožja Jiling, Šiling, Vudžjagang in Dianjun. Okrožje Šjaoting še ni urbanizirano. Mesto na ravni prefekture je dom številnih pripadnikov etnične skupine [[ljudstvo ljudstva Tujia|Tujia]], ki večinoma živijo v več okrožjih na jugozahodu prefekture. Jičang je tvoril tudi mejo med kulturama Ba na zahodu (starodavna država v vzhodnem delu današnje province Sečuan) in državo Ču na vzhodu (starodavna država v današnji provinci Hubej in severni provinci [[Hunan]]). == Gospodarstvo == Jičang se je v zadnjih letih hitro razvijal. Leta 2023 je BDP Jičanga dosegel 575,635 milijarde juanov,<ref>{{navedi splet |title=GDP: Hubei: Yichang {{!}} Economic Indicators {{!}} CEIC |url=https://www.ceicdata.com/en/china/gross-domestic-product-prefecture-level-city/cn-gdp-hubei-yichang |website=www.ceicdata.com}}</ref> BDP na prebivalca pa je znašal 146.800 juanov.<ref>{{navedi splet |title=GDP: per Capita: Hubei: Yichang {{!}} Economic Indicators {{!}} CEIC |url=https://www.ceicdata.com/en/china/gross-domestic-product-prefecture-level-city-per-capita/cn-gdp-per-capita-hubei-yichang |website=www.ceicdata.com}}</ref> Leta 2023 so se primarni, sekundarni in terciarni sektor v Jičangu povečali za 60,856 milijarde juanov, 228,034 milijarde juanov oziroma 286,745 milijarde juanov.<ref>{{navedi splet |title=阔步迈向"典范城""世界级" 全市地区生产总值从1.51亿元增长到5756.35亿元 - 政务动态 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/html/zhengwuyizhantong/zhengwuzixun/jinriyaowen/2024/0928/1063642.html |website=www.yichang.gov.cn }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Glavne panoge v Jičangu vključujejo kmetijstvo, ribištvo, kemično proizvodnjo, živilsko biomedicino in turizem. Poleg tega ima Jičang bogate mineralne vire, vključno s [[fosfor]]jem, [[železo]]m, [[premog]]om, [[mangan]]om, [[vanadij]]em, [[zlato]]m, [[baker|bakrom]], [[svinec|svincem]], [[cink]]om, [[silicij]]em, [[sadra|mavcem]], [[grafit]]om, [[kremen]]ovim peskom, [[apnenec|apnencem]], [[marmor]]jem in [[barit]]om.<ref>{{navedi splet |title=矿产 - 宜昌简介 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004063-1.html |website=www.yichang.gov.cn |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-07-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250708060212/http://www.yichang.gov.cn/content-4281-1004063-1.html |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegovi glavni kmetijski viri so [[citrusi]], [[čaj]] in vodni proizvodi. Hidroenergija je najpomembnejši in najbolj priznan vir, saj največja hidroelektrarna na svetu, jez Treh sotesk, proizvede 111,80 milijarde kWh na leto.<ref>{{navedi splet |title=China's Three Gorges Dam sets world hydropower production record – China Daily |url=https://www.spglobal.com/marketintelligence/en/news-insights/latest-news-headlines/china-s-three-gorges-dam-sets-world-hydropower-production-record-8211-china-daily-61949193 |website=www.spglobal.com |language=en-us}}</ref> === Kmetijstvo === Jičang, ki je na prehodnem območju od zahodnega gorovja Hubej do ravnin Džianghan, ima milo podnebje, izrazite letne čase in obilne padavine. Zaradi geografije in podnebja so glavni kmetijski proizvodi v regiji Jičang citrusi in čaj. Zaradi povečane stopnje urbanizacije in povprečne ravni dohodka, skupaj z bolj razvito dobavno verigo in izvoznim trgom, se je razširila baza strank za te izdelke. Posledično hitro narašča povpraševanje po izdelkih z visoko vrednostjo, kot so vrhunski citrusi in čaj. Poleg tega so glavni čezmorski trgi citrusov iz Jičanga jugovzhodna Azija, Združene države Amerike in Bližnji vzhod. Leta 2022 so se citrusi za izvoz prodajali za 6700 juanov (960 USD) na tono.<ref>{{navedi splet |title=Oranges grown in Yichang create harvest of wealth |url=https://www.huangpi.gov.cn/English/MediaCenter/HubeiNews/202212/t20221226_2119229.shtml |website=www.huangpi.gov.cn}}</ref> Skupna proizvodnja čaja v Jičangu je leta 2023 znašala 119.200 ton, vrednost kmetijske proizvodnje pa je dosegla 5,984 milijarde juanov.<ref>{{navedi splet |title=一片叶 一方业——宜昌茶产业加速驶入新赛道 - 政务专题 - 宜昌市人民政府 |url=http://www.yichang.gov.cn/content-62732-1060271-1.html |website=www.yichang.gov.cn |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250218134345/http://www.yichang.gov.cn/content-62732-1060271-1.html |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2000 in 2022 je bila letna stopnja rasti proizvodnje citrusov 10,2 %, pri čaju pa 12,8 %. === Turizem === Jičang ima bogate turistične vire, ki zaradi svoje naravne pokrajine med gorami in rekami, privabljajo milijone obiskovalcev. Leta 2023 je Jičang sprejel približno 79 milijonov obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |title=湖北宜昌市大旅游行业发展现状及市场策略分析_中研普华_中研网 |url=https://www.chinairn.com/hyzx/20240529/174246565.shtml |website=www.chinairn.com |accessdate=2025-09-03 |archive-date=2025-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250219090154/https://www.chinairn.com/hyzx/20240529/174246565.shtml |url-status=dead }}</ref> Med najbolj znane znamenitosti spadajo turistično območje jezu Treh sotesk, pleme Treh sotesk, galerija Čingdžjang, spominski tempelj Ču Juan, veliki slapovi Treh sotesk in soteska Šiling. Skupni prihodki od turizma so leta 2023 znašali 110 milijard juanov, kar je 44,5 % več kot lani.<ref>{{navedi splet |title=宜昌市2023年国民经济和社会发展统计公报-统计公报-宜昌市人民政府信息公开 |url=http://xxgk.yichang.gov.cn/show.html?aid=1&id=233339 |website=xxgk.yichang.gov.cn }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Hidroenergija === Prefekture Jičang imajo veliko večjih projektov hidroelektrarne. Najbolj znana sta dva ogromna jezova na reki Jangce: jez Gedžouba (ki je tik gorvodno od osrednjega mesta Jičang) in [[jez Treh sotesk]], ki je 40 kilometrov gorvodno. Pomembna sta tudi jez Gehejan in jez Gaobadžov na reki Čing. Poleg teh v nekaterih prefekturah deluje ogromno število srednje velikih in majhnih elektrarn na manjših rekah in potokih. == Galerija == [[File:Yichang skyline.jpg|thumb|center|1000px|Pogled na Jičang]] <gallery> File:文佛山1 - panoramio.jpg|Gore Venfo File:Yichang skyline 2.jpg|Jangce File:Qing river in Changyang 04.jpg|Reka Čing File:Guanzhuang Reservoir.jpg|Zajezitveno jezero Guandžuang File:Mouth-of-Huangbo-boats-4804.jpg|Reka Huangbo File:Sanxiarenjia.jpg|Ljudstvo Treh sotesk File:宜昌三峡大瀑布.jpg|Slapovi Treh sotesk File:Hubei-Yichang.JPG|Čolni na reki Jangce, gorvodno od Treh sotesk File:Saint James's Church,Yichang.jpg|Krščanstvo v Jičangu File:St. Francis of Assisi Cathedral,Yichang2.jpg|Rimskokatoliška škofija Jičang File:Yichang Yangtze River Railway Bridge in the Backlighting.jpg|Železniški most čez reko Jangce File:Zhenjiang Pavilion （Yichang） 03.jpg|Paviljon Džendžjang File:Tianran Pagoda.jpg|Tianran pagoda File:三闾大夫屈原.jpg|Kip Čujuan File:求索溪2.jpg|Univerza Tri soteske </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yichang}} {{wikivoyage|Yichang}} * [http://en.yichang.gov.cn/ Official website of Yichang Government - English version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191021035001/http://en.yichang.gov.cn/ |date=2019-10-21 }} [[Kategorija:Hubej]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] 4zs36hxeqzk0gc67fctvxn4kn9hpsu4 2 590815 6752024 6751612 2026-09-17T12:01:24Z MaksiKavsek 244409 pp ref 6752024 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val ''obrskih Slovanov''. {{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo Ilirika, in se začeli skupaj s spremljajočimi Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi tudi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V študiji{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponente in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Dopolnitev razpravi o slovanski naselitvi prinaša [[arheogenetika]]. V študiji iz leta 2025 so ugotovili velike premike prebivalstva iz vzhodne Evrope v 6.–8. stoletju, povezane s širjenjem Slovanov. Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz avarskega obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} rtil859oq9o5iv6mg5cyggrotjoabye 14 590871 6752233 6519654 2026-09-17T21:02:58Z Doncsecz~enwiki 134482 6752233 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Asturleonese language}} [[Kategorija:Jeziki Španije]] [[Kategorija:Romanski jeziki]] [[Kategorija:Iberoromanski jeziki]] q3a0o4czxfoqr3h1xyeq9t3kvkpd0fj 0 592876 6752317 6738681 2026-09-18T07:12:23Z ~2026-50413-52 265939 6752317 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Ivan Andres Arnšek,''' [[Slovenci|slovenski]] [[Bariton|baritonist]], pevec resne glasbe, * [[8. februar]] [[1970]], [[San Carlos de Bariloche]], [[Argentina]]. Ivan Andres Arnšek je rojen slovenskim staršem v Argentini. Živi in deluje v Sloveniji. Solopetje je študiral pri profesorici Doroteji Cestnik Spasič in se v Opernem studiu izpopolnjeval pri hrvaškem prvaku Vitomirju Marofu.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Andres Arnšek » SNG Opera in balet Ljubljana|url=https://www.opera.si/sl/kdo-smo/opera/ivan-andres-arnsek|website=www.opera.si|accessdate=2025-11-04}}</ref> Od leta 1992 je bil zaposlen v [[Slovenska filharmonija|slovenskem komornem zboru]], nato pa se je leta 2000 zaposlil v opernem zboru [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet ljubljana]], leta 2003 je postal solist, pozneje pa priznani solist ansambla [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|ljubljanske opere]]. V bogati karieri je upodobil in poustvaril veliko nosilnih vlog železnega baritonskega repertoarja: Jevgenij Onjegin v [[Jevgenij Onjegin (opera)|istoimenski operi]], Giorgio Germont ([[Traviata (opera)|La Traviata]]), grof Luna ([[Trubadur (opera)|Trubadur]]), Marcello ([[La bohème]]), Sharpless ([[Madama Butterfly|Madame Butterfly]]), Figaro ([[Seviljski brivec (opera)|Seviljski brivec]]), Valentin ([[Faust (opera)|Faust]]), doktor Falke in Frank ([[Netopir (opereta)|Netopir]]), Konrad ([[Renske nimfe|Renske Nimfe]]), grof Almaviva ([[Figarova svatba]]), lord Enrico Ashton ([[Lucia di Lammermoor (opera)|Lucia di Lammermoor]]), Belcore ([[Ljubezenski napoj (opera)|Ljubezenski napoj]]), Ford ([[Falstaff (opera)|Falstaff]]), Papageno ([[Čarobna piščal]]), Jupiter (Orfej v peklu), Lionel (Devica Orleanska), Silvio ([[Glumači (opera)|Glumači]]), Vitez ([[Ksenija (opera)|Ksenija]]), Gruden ([[Ljubezen kapital]]), Tomaž (Brata), sodnik Bertram (Samorog) in še mnogo drugih. Nastopa tudi kot koncertni pevec komorne in sakralne glasbe ter [[Tango (glasba)|tanga]]. Je poročen in oče štirih otrok. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175023002 Ivan Andres Arnšek]. Profil (14. februar 2024). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Arnšek, Ivan Andres}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] rnjf4lrrn4y5eqe8vs3vu7nayts63jd 0 596089 6752055 6720000 2026-09-17T12:54:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752055 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Gros Morne | alt_name = Parc national du Gros-Morne | iucn_category = II | photo = Western Brook Pond Newfoundland Canada DSC 6405.jpg | photo_caption = Ribnik Western Brook v narodnem parku Gros Morne | map = Canada#Canada Newfoundland | map_caption = Location in [[Canada]]##Location in [[Newfoundland (island)|Newfoundland]] | relief = yes | location = Rocky Harbour, [[Nova Fundlandija in Labrador]], [[Kanada]] | coords = {{Coord|49|41|22|N|57|44|17|W|region:CA|display=inline,title|name=Gros Morne National Park}} | area_km2 = 1805 | established = 1. oktober 2005 (narodni park)<br />avgust 1973 (rezervat) | mapframe = yes | mapframe-zoom = 7 | mapframe-wikidata = yes | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site|child=yes|ID=419|Year=1987|Criteria= Natural: vii, viii}} | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Parks Canada }} '''Narodni park Gros Morne''' je kanadski [[narodni park]] in območje svetovne dediščine na zahodni obali [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]]. S površino 1805 km² je drugi največji narodni park v atlantski [[Kanada|Kanadi]], takoj za narodnim parkom Torngat Mountains, ki ima površino 9700 km². Park je dobil ime po drugem najvišjem gorskem vrhu Nove Fundlandije (806 m), ki je znotraj parka. Njegov francoski pomen je »velika samostojna gora« ali bolj dobesedno »velika mračna gora«. Gros Morne je del gorovja Long Range, odročnega gorovja [[Apalači|Apalačev]], ki se razteza vzdolž zahodne obale otoka. Gre za erodirane ostanke gorovja, ki je nastalo pred 1,2 milijarde let. Leta 1987 je park prejel status svetovne dediščine UNESCO, ker »park ponuja redek primer procesa premikanja celin, kjer sta izpostavljeni globoka oceanska skorja in kamnine zemeljskega plašča.«<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/419|title=Gros Morne National Park|website= UNESCO World Heritage Centre |publisher = UNESCO}}</ref> Narodni park Gros Morne je bil ustanovljen leta 1973, 1. oktobra 2005 pa je postal narodni park. Park je bil leta 2011 v okviru projekta Nacionalni parki posnet kratki film. == Geologija == Skalne formacije v parku, ki sta jih proslavila Robert Stevens in Harold Williams, vključujejo oceansko skorjo in plašč, ki jih je razkril proces subdukcije tektonskih plošč, pa tudi [[sedimentne kamnine]], ki so nastale med [[ordovicij]]skim, predkambrijskim granitom in paleozojskimi [[magmatske kamnine|magmatskimi kamninami]].<ref>A guide to the geology of the park and adjacent areas http://gac.esd.mun.ca/nl/pdf/Field%20Guide%202003.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304022940/http://gac.esd.mun.ca/nl/pdf/Field%20Guide%202003.pdf |date=March 4, 2016 }}</ref> Global Boundary Stratotype Section and Point (GSSP) tremadoške stopnje in celotnega ordovicijskega sistema je opredeljen v odseku Green Point znotraj tega parka.<ref name="Cooper 2001">{{cite journal |last1=Cooper |first1=Roger |last2=Nowlan |first2=Godfrey |last3=Williams |first3=S. H. |title=Global Stratotype Section and Point for base of the Ordovician System |journal=Episodes |date=March 2001 |volume=24 |issue=1 |pages=19–28 |url=https://stratigraphy.org/gssps/files/tremadocian.pdf |access-date=2024-04-15 |doi=10.18814/epiiugs/2001/v24i1/005|doi-access=free|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20240325122140/https://stratigraphy.org/gssps/files/tremadocian.pdf|archive-date=2024-03-25|url-status=live}}</ref> Park je na Velikem severnem polotoku zahodne Nove Fundlandije. Ta polotok se imenuje Humberjeva cona, miogeoklina, katere višavje vsebuje največji zunanji masiv temeljne plošče Grenvilleske orogeneze v Apalaškem orogenu. Ta predkambrijska plošča je znana kot ''Long Range Inlier'', ''Long Range Complex'' ali ''Basement Gneiss Complex'', ki jo sestavljajo [[kremen]]-feldspatski [[gnajs]]i in [[granit]]i, stari do 1550 milijonov let. Znotraj tega vznožja ležita gora Gros Morne in gora Big Level. Zahodno mejo tega vznožja (vzdolž jezera Western Brook Pond, zaliva St. Pauls Inlet in južno od jezera Portl Creek Pond) sestavljajo devonski in ordovicijski narivni [[prelom (geologija)|prelomi]], kjer kristalne kamnine narivajo na kambrijsko-ordovicijske karbonatne kamnine in spodnjepaleozojski alohton rokava Humber Arm. Mešanica Rocky Harbor je spodnje-srednjeordovicijska zbirka blokov grauvake, [[kvarcit]]a, dolomitnega [[skrilavec|skrilavca]], [[roženec|roženca]] in [[apnenec|apnenca]] znotraj črne, zelene in rdeče luskaste skrilavčne matrike, ki se pojavlja vzdolž obale od jezera West Brook Pond do rokava Humber (zaliv otokov). Južni del parka, gora Table (Tablelands) in gora North Arm, sestavljajo zgornjekambrijski in spodnjeordovicijski ofioliti, znani kot kompleks Bay of Islands, kompleks Little Post in formacija Old Man Cove. Končno je pleistocenska ledena kapa radialno tekla čez otok in razvila [[fjord]]e, kot je zaliv Bonne.<ref name="Williams">{{navedi knjigo|last1=Williams|first1=Harold|title=Geology of the Appalachian–Caledonian Orogen in Canada and Greenland, Geology of Canada, no. 6|date=1995|publisher=Geological Survey of Canada|location=Canada|isbn=0-660-13134-X|pages=5, 26, 50–54, 99–103, 690, 846, 849}}</ref> === Planota === [[File:NLW GrosMorne4 tango7174.jpg|thumb|right|Planote v narodnem parku Gros Morne, pogled proti zahodu. Bodite pozorni na redko vegetacijo in bledo rjasto barvo preperele ultramafične kamnine. Onkraj desnega roba te slike, proti severu, mafične planote podpirajo zakrnele, a lokalno goste iglaste gozdove.]] Planote, ki so med mestoma Trout River in Woody Point na jugozahodu narodnega parka Gros Morne, so bolj podobne puščavi kot tradicionalni Novi Fundlandiji. To je posledica ultramafičnih kamnin – različic peridotita in serpentinita – ki sestavljajo planote. Domneva se, da izvirajo iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]] in so bile iz globin iztisnjene med trkom plošč pred nekaj sto milijoni let. Ultramafične kamnine nimajo nekaterih običajnih hranil, potrebnih za vzdrževanje večine rastlinskega življenja, in so strupene, zato imajo pust videz.<ref>{{navedi splet |url=http://gac.esd.mun.ca/nl/pdf/Field%20Guide%202003.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304022940/http://gac.esd.mun.ca/nl/pdf/Field%20Guide%202003.pdf |archive-date=March 4, 2016 |title=From the Intertidal Zone to the Upper Mantle – The Amazing Geology of Gros Morne National Park |publisher=Geological Association of Canada Newfoundland Section |date=October 2003 |page=9}}</ref> Ultramafične kamnine imajo tudi veliko železa, kar pojasnjuje njihovo rjavkasto barvo (rjavo barvo). Pod preperelo površinsko cono je nepreperena kamnina temno zelene barve. == Ribnik Western Brook – Fjord == Ribnik Western Brook je sladkovodni fjord, ki so ga izdolbli ledeniki v zadnji ledeni dobi, pred 25.000 do približno 10.000 leti. Ko so se ledeniki stopili, se je kopno, ki ga je teža ledene plošče potisnila navzdol, odbilo in izhod v morje je bil prekinjen. 16 kilometrov dolg ozek 'ribnik' se je nato napolnil s sladko vodo. Voda v fjordu je izjemno čista in ima najvišjo stopnjo čistosti, ki je na voljo za naravna vodna telesa. Slapovi Pissing Mare, najvišji slap v vzhodni Severni Ameriki<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldwaterfalldatabase.com/continent-tallest-waterfalls/North-America/3/|title=World Waterfall Database: North American Falls|access-date=2012-02-23|archive-date=2012-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120115065554/http://www.worldwaterfalldatabase.com/continent-tallest-waterfalls/North-America/3|url-status=dead}}</ref> in 199. najvišji na svetu,<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldwaterfalldatabase.com/tallest-waterfalls/total-height/7/|title=World Waterfall Database: World-wide Falls|access-date=2012-02-23|archive-date=2012-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120216112923/http://www.worldwaterfalldatabase.com/tallest-waterfalls/total-height/7/|url-status=dead}}</ref> se izlivajo v ribnik Western Brook. Sedimentne kamnine, nekatere od njih apnenčaste, ležijo pod najzahodnejšimi obalami. Drugod prevladuje granitni gnajs.<ref>{{navedi splet |url=http://www.prairie.illinois.edu/shilts/pubs/Shilts_1981_Sensitivity%20of%20bedrock%20to%20acid%20precipitation%20-%20Modification%20by%20glacial%20processes.pdf |title=Map 1551A |access-date=February 18, 2018 |archive-date=July 13, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210713220331/http://prairie.illinois.edu/shilts/pubs/Shilts_1981_Sensitivity%20of%20bedrock%20to%20acid%20precipitation%20-%20Modification%20by%20glacial%20processes.pdf |url-status=dead }}</ref> == Narava == [[File:Orignaux - Moose 3.jpg|thumb|Losi v parku]] [[File:American black bear Gros Mornе NFL.jpg|thumb|right|285px|Črni medved z Nove Fundlandije v narodnem parku Gros Morne]] Gros Morne v svojih obalnih, gozdnih, barjanskih in alpskih habitatih podpira široko paleto kopenskih in morskih divjih živali. === Veliki sesalci === [[Los]]i so v parku še posebej pomembni in so del populacije, ki je bila na Novo Fundlandijo vnesena iz okoliškega otočja okoli leta 1900. Študije Parks Canada so pokazale, da je gostota losov v Gros Mornu od pet do dvajsetkrat večja kot na primerljivih območjih drugod v Kanadi.<ref>{{navedi splet |date=23 May 2024 |title=Moose have become too numerous in Gros Morne |url=https://parks.canada.ca/nature/science/conservation/forets-forests/info/1}}</ref> Drugi veliki sesalci vključujejo endemskega ekotipa karibuja z Nove Fundlandije (''Rangifer tarandus terranovae''), črne medvede z Nove Fundlandije (''Ursus americanus hamiltoni'') in kanadskega risa. === Majhni in srednje veliki sesalci === Med pogostejše manjše sesalce spadajo [[polarna lisica|polarne lisice]], [[bober|bobri]], [[navadna lisica|navadne lisice]], [[Navadna veverica|navadne veverice]], vidre ''Lontra canadensis'' in snežni zajci (''Lepus americanus''). === Morski sesalci === Pristaniške pliskavke pogosto vidimo v zalivu St. Pauls. Več vrst kitov in delfinov je lahko prisotnih tudi na odprtem morju, zlasti v času zgodnjega poletja, ko se selijo kapelani. Mednje spadajo delfini ''Leucopleurus acutus'', [[brazdasti kit]], pristaniška pliskavka (''Phocoena phocoena''), [[kit grbavec]], [[orka]], [[ščukasti kit]] in mrke pliskavke.<ref>{{navedi splet |date=November 27, 2019 |title=Wildlife – Gros Morne National Park |url=https://www.pc.gc.ca/en/pn-np/nl/grosmorne/decouvrir-discover/vie-wildlife |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922112228/https://www.pc.gc.ca/en/pn-np/nl/grosmorne/decouvrir-discover/vie-wildlife |archive-date=September 22, 2022 |access-date=September 4, 2020}}</ref> === Ptice === V parku živi veliko vrst ptic, od obalnih ptic vzdolž obale do vrst, ki naseljujejo barja in notranje gozdove. V alpskih območjih živita [[belka]] in [[barjanski snežni jereb]] (''Lagopus lagopus'').<ref name=":0">{{citation |title=A place mammals can call home |date=4 June 2014 |df=mdy-all |url=http://www.pc.gc.ca/pn-np/nl/grosmorne/natcul/natcul3.aspx |access-date=13 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140821035644/http://www.pc.gc.ca/pn-np/nl/grosmorne/natcul/natcul3.aspx |archive-date=August 21, 2014 |url-status=dead}}</ref> == Svetovna dediščina == Leta 1987 je bil park zaradi svoje geološke zgodovine in izjemne pokrajine uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO. Geologija parka še posebej ponazarja koncept tektonike plošč in je osvetlila geološki razvoj in njegove procese. Zaradi ključne vloge pri razvoju razumevanja [[tektonika plošč|tektonike plošč]]<ref>{{navedi splet |year=2010 |title=Parks Canada – Gros Morne National Park – The Story in Stone |url=http://www.pc.gc.ca/pn-np/nl/grosmorne/natcul/natcul2.aspx |publisher=Parks Canada |access-date=2015-11-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151005035219/http://www.pc.gc.ca/pn-np/nl/grosmorne/natcul/natcul2.aspx |archive-date=October 5, 2015 |df=mdy-all }}</ref> je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) Mohorovičićevo diskontinuiteto pri Gros Mornu vključila na seznam 100 ''območij geološke dediščine'' po vsem svetu, objavljen oktobra 2022.<ref>{{navedi splet |title=The First 100 IUGS Geological Heritage Sites |url=https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |website=IUGS International Commission on Geoheritage |publisher=IUGS |access-date=3 November 2022 |archive-date=2022-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221027114156/https://iugs-geoheritage.org/videos-pdfs/iugs_first_100_book_v2.pdf |url-status=dead }}</ref> == Poti == Pohodništvo po poteh je priljubljena dejavnost v Gros Mornu. Na voljo je približno 20 označenih enodnevnih izletniških poti, ki raziskujejo obalna in notranja območja parka. Eden od bolj napornih enodnevnih pohodov je 16 km dolg pohod čez goro Gros Morne. Ta pot se imenuje tudi ''pot Jamesa Callaghana'' po nekdanjem britanskem premierju, ki ga je obiskal leta 1976 v znak priznanja za njegova prizadevanja za ohranjanje narave. Do manjše polemike je prišlo, potem ko Callaghan ni obiskal poti, ki je bila poimenovana v njegovo čast.<ref>{{navedi novice | url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article5415749.ece | work=The Times | location=London | title=The late 70s Callaghan beset by Canadian environmentalists | first=Kaya | last=Burgess | date=December 30, 2008 | access-date=May 4, 2010 }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Dostopna je tudi notranjost parka, predvsem z večdnevnim prehodom Long Range Traverse med ribnikom Western Brook Pond in goro Gros Morne. == Umetnost in kultura == V parku potekajo številni umetniški festivali, vključno z gledališkim festivalom Gros Morne,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nlac.ca/feature/tnl.htm|title=ArtsNL – Theatre Newfoundland Labrador|website=www.nlac.ca|language=en|access-date=2018-03-23|archive-date=May 24, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180524151906/http://www.nlac.ca/feature/tnl.htm|url-status=dead}}</ref> festivalom Writers at Woody Point, festivalom Gros Morne Summer Music in festivalom Trails, Tales and Tunes.<ref>{{navedi splet|url=http://visitgrosmorne.com/festivals/|title=Festivals › Visit Gros Morne|website=visitgrosmorne.com|language=en-US|access-date=2018-03-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gros Morne National Park}} * [https://web.archive.org/web/20040604000621/http://collections.ic.gc.ca/grosmorne/ Gros Morne: A Cultural History] * [https://web.archive.org/web/20081012183117/http://www.pc.gc.ca/pn-np/nl/grosmorne/index_e.asp Park web site] * [https://web.archive.org/web/20060828225130/http://www.worldheritagesite.org/sites/grosmorne.html Park webpage at Worldheritagesite.org] * [https://whc.unesco.org/en/list/419.htm UNESCO WHS Gros Morne National Park] * [http://woodypoint.ca/ Town of Woody Point] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kanadi]] [[Kategorija:Narodni parki Kanade]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]] ksqw7n1u6mpu05txjf4z7sa24u9zuri 0 600096 6752154 6737642 2026-09-17T16:33:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752154 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šahist |name = Nona Gaprindashvili<br/>ნონა გაფრინდაშვილი |image = [[Slika:Wereldkampioene schaken de Russin Nona Geprindasjwili op Schiphol (kop), Bestanddeelnr 914-7094 (cropped).jpg|220px]] |caption = Gaprindašvili leta 1963 |full_name = <!-- if different --> |birth_date = {{birth date and age|1941|5|3|df=y}} |birth_place = [[Zugdidi]], Gruzinska SSR, Sovjetska zveza |death_date = |death_place = |country = Sovjetska zveza → Gruzija |title = [[šahovski velemojster|velemojstrica]] (1978) |worldchampion = |womensworldchampion = 1962–1978 |rating = |peakrating = 2495 (julij 1987) |FideID = 13600125 }} '''Nona Gaprindašvili''' ({{jezik-ka|ნონა გაფრინდაშვილი}}), [[gruzinci|gruzinska]] [[šahist]]ka in [[politik|političarka]], * [[3. maj]] [[1941]], [[Zugdidi]], [[Gruzinska SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Gruzija]]). Slovela je po agresivnem slogu igre. Med letoma 1962 in 1978 je držala naziv [[Svetovna šahovska prvakinja|svetovne šahovske prvakinje]], leta 1978 pa je kot prva ženska v zgodovini prejela naziv [[šahovski velemojster|velemojstrice]] organizacije [[Svetovna šahovska federacija|FIDE]]. == Zgodnje življenje == Rodila se je v Zugdidiju na zahodu Gruzije kot najmlajša od šestih otrok in edina deklica{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} v družini zagretih športnikov.<ref name=":0">{{navedi splet |last1=Sakelšek |first1=Tadej |authorlink=Tadej Sakelšek |last2=Mikhalchisin |first2=Adrian |date=2018-12-26 |title=Gaprindashvili: "I am very thankful that chess was my sport of choice" |url=https://en.chessbase.com/post/nona-gaprindashvili-interview-bled-2018 |access-date=2023-10-03 |website=ChessBase}}</ref> Pri petih letih se je naučila igrati šah od očeta in brata.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Pri enajstih ali dvanajstih je spremljala brata na šahovski turnir in ko je on moral odpovedati nastop, ga je nadomestila.<ref name=":0" /> Njeno veščino je tam opazil trener Vahtang Karseladzé. Poslali so jo živet k teti v [[Tbilisi]], kjer je od leta 1954 trenirala z velemojstri.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Pri štirinajstih, leta 1956, je osvojila polfinale sovjetskega ženskega prvenstva.<ref name=":0" /> == Vzpon == Leta 1961 je zmagala na ženskem turnirju kandidatov, s čimer je pridobila možnost izzvati takratno svetovno prvakinjo [[Elizabeta Bikova|Elizabeto Bikovo]]. Na dvoboj leta 1962 so jo prišli kot gledalci podpret člani ekipe [[FC Dinamo Tbilisi]], njenega najljubšega nogometnega kluba. Do konca dneva si je Gaprindašvili priigrala prednost 9–2, pred nadaljevanjem naslednji dan pa se je Bikova po telefonu predala.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}}<ref name=":0" /> Z zmago je zaslovela v domovini in ob vrnitvi jo je pričakala množica. Pripisujejo ji, da je začela »revolucijo v ženskem šahu« in postala simbol nacionalnega ponosa v času, ko je bila njena domovina del Sovjetske zveze. Velemojstrica [[Rusudan Goletiani]] trdi tudi, da je navdihnila »intelektualno revolucijo« med Gruzijkami. Močno je popularizirala šah med sonarodnjakinjami in Gruzija je postala velesila v ženskem šahu ter vzgojila številne velemojstrice še za časa kariere Gaprindašvili.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. in 4. poglavje}} V naslednjih letih je Gaprindašvili trikrat ubranila naziv svetovne prvakinje pred [[Ala Kušnir|Alo Kušnir]], leta 1975 pa z rezultatom 8,5–3,5 pred sonarodnjakinjo [[Nana Aleksandria|Nano Aleksandria]] v še enem množično gledanem dvoboju.{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Tekom kariere je uspešno nastopila tudi na turnirjih, tradicionalno rezerviranih za moške in med drugim osvojila turnir Hastings Challengers v sezoni 1963/4,<ref>{{cite magazine |last=Barden |first=Leonard |author-link=Leonard Barden |title=Nona Talks |url=https://uscf1-nyc1.aodhosting.com/CL-AND-CR-ALL/CL-ALL/1964/1964_All.pdf |magazine=Chess Life |pages=57–58 |volume=XIX |number=3 |date=March 1964}}</ref> drugo mesto v Sandomierzu leta 1976<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/batsfordsfideche0000worl |title=FIDE Chess Yearbook 1976/7 |publisher=Batsford |year=1977 |isbn=9780713406757 |editor=O'Connell |editor-first=Kevin J. |page=83}}</ref><ref>{{cite magazine |author=Zuyev |first=Yuri |date=March 1980 |title=Nona Gaprindashvili: first woman grandmaster challenges men chess players |url=https://books.google.com/books?id=RJOAdMWmlBMC&dq=sandomierz+lone+pine+dortmund&pg=RA2-PA63 |magazine=Soviet Life |volume=4 |page=63 |number=282}}</ref> in deljeno prvo mesto na turnirju Lone Pine International leta 1977.<ref>{{cite magazine |author=Kashdan |first=Isaac |date=July 1977 |title=Lone Pine 1977 |url=https://uscf1-nyc1.aodhosting.com/CL-AND-CR-ALL/CL-ALL/1977/1977_07.pdf |magazine=Chess Life |volume=XXXII |pages=361–364 |number=7}}</ref> Z rezultatom na slednjem je postala prva ženska v zgodovini, ki je izpolnila normo za naziv velemojstrice{{sfn|Soltis|2014|p=347}} in prva ženska z zmago na elitnem turnirju.<ref>{{cite magazine |last=Benko |first=Pal |title=Chiburdanidze vs. Gaprindashvili, Match of the Century |magazine=Chess Life & Review |page=15 |date=January 1979}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Graham |first=John |title=Women in Chess: Players of the Modern Age |url=https://archive.org/details/womeninchessplay00grah/page/n7/mode/2up |publisher=McFarland |date=1987 |pages=32–35 |isbn=9780899502328}}</ref> Na seji kongresa FIDE leta 1978 so ji podelili naziv velemojstrice, kljub temu, da so pravila formalno zahtevala tri norme s skupno 24 igrami (na turnirjih v Sandomierzu in Dortmundu ji je do norme vsakič zmanjkalo pol točke).{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Istega leta ji je naziv svetovne prvakinje odvzela še ena Gruzijka, takrat sedemnajstletna [[Maja Čiburdanidze]].{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} == Kasnejša kariera == [[File:Nona Gaprindashvili (Schacholympiade Luzern 1982).jpg|thumb|left|Gaprindašvili leta 1982]] Gaprindašvili je zastopala Sovjetsko zvezo na vseh [[Šahovska olimpijada#Ženske olimpijade|ženskih šahovskih olimpijadah]] v obdobju 1963–1990, leta 1992 pa tokrat samostojno Gruzijo.<ref name=olymp>{{navedi splet |url=http://www.olimpbase.org/playersw/pbjz9lbk.html |title=Women's Chess Olympiads: Nona Gaprindashvili|website=OlimpBase.org}}</ref> Pripomogla je k dominaciji sovjetskih ekip v 1980. letih. Osvojila je 25 medalj, od tega enajst zlatih ekipnih in devet zlatih posamičnih.<ref name=":1" /> Na [[27. šahovska olimpijada|27. olimpijadi]] v [[Dubaj]]u (1986) je bila neporažena.<ref name=olymp/> Je tudi petkratna zmagovalka sovjetske ženske šahovske olimpijade (1964, 1973/74, 1981, 1983 in 1985).<ref>{{navedi knjigo |title=Шахматы. Энциклопедический Словарь |trans-title=Šah. Enciklopedični slovar |language=ru |editor-last=Karpov |editor-first=Anatolij |editor-link=Anatolij Karpov |page=77 |date=1990 |publisher=[[Sovjetska enciklopedija]] |isbn=5-85270-005-3}}</ref> Njen najvišji [[Rating ELO|rating FIDE]] je bil 2495 julija 1987.<ref>{{navedi splet |title=FIDE rating history: Gaprindashvili, Nona |url=https://www.olimpbase.org/Elo/player/Gaprindashvili,%20Nona.html |access-date=2023-10-04 |website=OlimpBase.org}}</ref> Trenirala je več vidnih mladih šahistk, med njimi [[Ana Matnadze|Ano Matnadze]] in [[Tea Lančava|Teo Lančava]].{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} Leta 2022 je osvojila svoj osmi turnir za seniorke.<ref>{{navedi splet |title=Georgian chess legend Nona Gaprindashvili wins her 8th World Senior Chess Championship |url=https://agenda.ge/en/news/2022/4611 |access-date=2023-09-21 |website=Agenda.ge}}</ref> Poleg šaha je bila aktivna tudi v politiki, kot poslanka gruzinskega Vrhovnega sovjeta, nato pa v letih 1989–1996 predsednica nacionalnega olimpijskega komiteja. Leta 2002 se je udeležila protestov proti takratnemu predsedniku [[Eduard Ševardnadze|Eduardu Ševardnadzeju]].<ref name=":0" /> Nato je bila aktivna v Ljudskem zboru, opozicijskem gibanju proti predsedniku [[Miheil Saakašvili|Miheilu Saakašviliju]], udeležena tudi v [[protesti v Gruziji (2011)|množičnih protestih leta 2011]].<ref name=":0" /><ref>{{navedi novice |title=Georgia Protests: One Demonstration, With Many Interpretations |url=https://www.rferl.org/a/georgia_saakashvili_protests_ouster_russia_tbilisi/24183873.html |website=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=24 May 2011 |access-date=21 September 2023}}</ref> == Priznanja == Leta 2013 je bila sprejeta v svetovni šahovski hram slavnih.<ref>{{navedi splet |url=https://worldchesshof.org/hof-inductee/nona-gaprindashvili |title=Nona Gaprindashvili|website=[[World Chess Hall of Fame]]|date=23 March 2017 }}</ref> Dve leti kasneje ji je takratni predsednik Gruzije [[Giorgi Margvelašvili]] podelil predsedniški red odličnosti za »izjemen prispevek državi in narodu« ter »zastopanje Gruzije na mednarodni ravni«.<ref name=":1">{{navedi splet |title=Order of Excellence to Nona Gaprindashvili |url=http://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9307-order-of-excellence-to-nona-gaprindashvili.html |website=FIDE|access-date=29 December 2015|archive-date=13 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161113221516/http://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9307-order-of-excellence-to-nona-gaprindashvili.html/ |url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je bila ob Nani Aleksandria, Maji Čiburdanidze in [[Nana Ioseliani|Nani Joseliani]] predstavljena v dokumentarnem filmu ''Slava kraljici!''<ref>{{navedi splet |title=Slava kraljici |website=Sigledal |url=https://veza.sigledal.org/dogodek/slava-kraljici-e |access-date=2026-03-29 |archive-date=2026-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260414123700/https://veza.sigledal.org/dogodek/slava-kraljici-e |url-status=dead }}</ref> Navdihnila je tudi [[Netflix]]ovo dramsko miniserijo ''[[Damin gambit (miniserija)|Damin gambit]]'',<ref>{{navedi knjigo |last1=Bilen |first1=Eren |last2=Matros |first2=Alexander |title=Encyclopedia of Heroism Studies |publisher=Springer |year=2023 |isbn=978-3-031-17125-3 |chapter=Superstar Effect}}</ref> v kateri pa je napačno navedena kot ruska šahistka, ki ni nikoli tekmovala proti moškim,{{sfn|Shahade|2022|loc=3. poglavje}} čeprav je do takrat igrala z mnogimi, vključno z 10 velemojstri.<ref>{{navedi splet |url=https://perlenvombodensee.de/2021/09/17/sexistisch-und-herabsetzend-exweltmeisterin-verklagt-netflix/ |title="Sexistisch und herabsetzend": Exweltmeisterin verklagt Netflix |trans-title="Sexist and degrading": Former world champion sues Netflix |last=Schormann |first=Conrad |date=17 September 2021 |website=Perlen vom Bodensee |language=de}}</ref> V odziv je vložila tožbo proti Netflixu zaradi obrekovanja in blatenja dobrega imena.<ref>{{navedi novice |last=Stevens |first=Matt |date=16 September 2021 |title=A Chess Pioneer Sues, Saying She Was Slighted in 'The Queen's Gambit' |newspaper=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2021/09/16/arts/television/queens-gambit-lawsuit.html |access-date=2 February 2022}}</ref> Leta 2022 se je s studiem izvensodno pogodila.<ref>{{navedi splet |date=6 September 2022 |title=Netflix Settles 'Queen's Gambit' Defamation Suit Brought by Georgian Chess Grandmaster |url=https://variety.com/2022/tv/news/netflix-queens-gambit-lawsuit-settlement-nona-gaprindashvili-1235361680/ |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Shahade |first=Jennifer |title=Chess Queens: The True Story of a Chess Champion and the Greatest Female Players of All Time |url=https://archive.org/details/chessqueenstrues0000shah |publisher=Hodder & Stoughton |year=2022 |isbn=9781399701402}} * {{navedi knjigo | last=Soltis | first=Andrew | year=2014 | title=Soviet Chess 1917–1991 | url=https://archive.org/details/sovietchess191710000solt_o0j0 | publisher=McFarland |isbn=978-0-7864-9758-4}} == Glej tudi == * [[Seznam gruzinskih šahistov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nona Gaprindashvili}} *{{FIDE}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaprindašvili, Nona}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Gruzinski šahisti]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] pnqry22c2ao3n3krk0im4tjzwf0j974 0 601877 6752416 6727740 2026-09-18T10:44:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | name = Ramsko jezero | image = Ramska prehrada s desitkami ostruvku a zalivu.jpg | caption = | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | pushpin_map_caption = Lega jezera v Bosni in Hercegovini | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Prozor-Rama]] ([[Severna Hercegovina]]) | coords = {{coord|43.8057|17.5183|type:waterbody_region:BA|display=inline,title}} | type = [[akumulacijsko jezero]] | inflow = | outflow = | catchment = [[Rama (reka)|Rama]]→ [[Neretva]] | basin_countries = [[Bosna in Hercegovina]] | length = | width = | area = do 14,74 km² | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 595 m | islands = | cities = [[Prozor-Rama]] }} '''Ramsko jezero''' je [[akumulacijsko jezero]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], ki leži v občini Prozor-Rama v [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanskem kantonu]] v osrednjem delu države.<ref name="Vecer">{{navedi splet |title=Voda, ki skriva spomine: Pravljično lepo jezero v Bosni in Hercegovini obdaja nepopisen mir |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=2025-08-20 |url=https://vecer.com/prosti-cas/foto-voda-ki-skriva-spomine-pravljicno-lepo-jezero-v-bosni-in-hercegovini-obdaja-nepopisen-mir-10390379 |access-date=2026-04-30}}</ref> Nastalo je leta 1968 z zajezitvijo reke [[Rama (reka)|Rama]] in je zaradi hribovitega poplavljenega območja izrazito razčlenjeno, s številnimi [[rt]]i, zalivi in otočki. Polotok Šćit ga deli skoraj na polovico. Po daljši stranici meri približno 12&nbsp;km, medtem ko največja globina znaša 95&nbsp;m, pri čemer vodostaj spreminjajo tudi za več kot 50&nbsp;m.<ref name="Klix">{{navedi splet |last=Skorupan-Husejnović |first=Ermina |title=Bh. biser snimljen iz zraka: Očaravajući pogled na Ramsko jezero |website=Klix.ba |date=2014-10-16 |url=https://www.klix.ba/lifestyle/putovanja/bh-biser-snimljen-iz-zraka-ocaravajuci-pogled-na-ramsko-jezero/141016052 |language=bs |access-date=2026-04-30}}</ref> S površino 1152 ha je šesto največje zajezitveno jezero v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite journal |last1=Drašković |first1=B |last2=Gutalj |first2=M |title=Inland water in Bosnia and Herzegovina |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=834 |issue=1 |date=2021-08-01 |issn=1755-1307 |doi=10.1088/1755-1315/834/1/012058 |page=012058 |url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/834/1/012058 |access-date=2026-04-30}}</ref> Rama izvira pri kraju Varvara blizu zahodnega roba jezera in se kasneje izliva v [[Neretva|Neretvo]].<ref name="Klix"/> Voda iz zajezitve poganja [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] Rama, ki se nahaja ob cesti proti [[Jablanica, Jablanica|Jablanici]]. Ima dve [[Francisova turbina|Francisovi turbini]] z nazivno močjo po 80 MW.<ref>{{navedi splet |url=https://www.elektroenergetika.info/he-bih.htm |title=Hidroelektrane Bosna i Hercegovina |work=Elektroenergetika.info |accessdate=2026-04-30}}</ref> Zaradi polnjenja jezera so prebivalce območja preselili.<ref name="Vecer"/> Nad jezerom se dvigajo masivi Raduša, Makljen, Ljubuša in Vran. Turistični delavci ga oglašujejo kot eno najlepših jezer v državi. Na polotoku Šćit stojita frančiškanski samostan in gostinski objekt, okolica pa je primerna za pohodništvo, kolesarjenje in ribolov.<ref name="Klix"/><ref>{{navedi splet |title=Ramsko Lake, one of the most beautiful in BiH |website=Sarajevo Times |date=2023-06-04 |url=https://sarajevotimes.com/ramsko-lake-one-of-the-most-beautiful-in-bih/ |access-date=2026-04-30}}</ref> == Ekologija == V Ramskem jezeru živijo številne ribje vrste, med njimi [[potočna postrv]], [[šarenka]], [[jezerska zlatovčica]], [[klen]], krapovec ''[[Leuciscus svallize]]'', [[srebrni koreselj]] in [[smuč]]. Pri tem so šarenka, jezerska zlatovščica, srebrni koreselj in smuč umetno vnešeni, od tega prvi dve načrtno za spodbujanje ribolova.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bistrobih.ba/nova/ramsko-jezero/ |title=Ramsko jezero |work=Bistro Bosno i Hercegovino! |language=bs |accessdate=2026-04-30 |archive-date=2025-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251015211346/https://www.bistrobih.ba/nova/ramsko-jezero/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rama lake (Bosnia and Herzegovina)|Ramsko jezero}} * [https://ephzhb.ba/resursi-detaljno/he-rama/ Hidroelektrarna Rama]. Elektroprivreda HZHB Mostar {{Hidrografija Bosne in Hercegovine}} {{Škrbina-jezero}} {{Bih-geo-stub}} [[Kategorija:Akumulacijska jezera]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Kategorija:Jezera v Bosni in Hercegovini]] 5t5jvqxzbnev3eijfbpaz0t94kuvxjr 0 603113 6752282 6699893 2026-09-18T02:50:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752282 wikitext text/x-wiki '''Polaktivno radarsko vodenje''' ('''SARH''') je pogosta vrsta sistema za [[Raketa zrak-zrak#Vodenje|vodenje raket]], morda najpogostejša vrsta za raketne sisteme [[Raketa zrak-zrak|zrak-zrak]] in [[Izstrelek zemlja-zrak|zemlja-zrak]] daljšega dosega. Ime se nanaša na dejstvo, da je raketa sama le pasivni detektor radarskega signala, katerega zagotavlja zunanji vir prek radarske osvetlitve, ko se ta odbije od cilja <ref>{{Navedi časopis|last=Kopp|first=Carlo|date=June 1982|title=Active and Semiactive Radar Missile Guidance|url=http://www.ausairpower.net/TE-Radar-AAMs.html|journal=Australian Aviation|publisher=Air Power Australia|volume=1982|issue=June}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.radartutorial.eu/05.bistatic/bs04.en.html|title=Bistatic Radar|publisher=Radartutorial.eu|access-date=2026-05-24|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929134102/https://www.radartutorial.eu/05.bistatic/bs04.en.html|url-status=dead}}</ref> (v nasprotju z [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]], ki uporablja aktivni radarski oddajnik-sprejemnik). Polaktivni raketni sistemi uporabljajo bistatični radar z neprekinjenim valovanjem . NATO koda za izstrelitev rakete s polaktivnim radarskim vodenjem je ''Fox One''. <ref name="DTIC">{{Navedi splet|date=1 February 2002|title=BREVITY Multiservice Brevity Codes|url=https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA404426.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151117015032/http://www.dtic.mil/get-tr-doc/pdf?AD=ADA404426|archivedate=17 November 2015|accessdate=1 June 2012|website=www.adtdl.army.mil|publisher=[[Defense Technical Information Center]] (DTIC)|at=Ch. 1, p. 13|language=en|publication-place=Fort Belvoir, Virginia, USA|id=Marine Corps PCN 14400001500}}</ref> == Koncept == [[Slika:Missile_homing.jpg|sličica|Slika 1. Geometrija poti leta sistema s polaktivnim radarskim vodenjem.]] Osnovni koncept SARH je, da je namestitev strojne opreme za zaznavanje in sledenje z [[Radar|radarjem]] na sami raketi odveč, saj bi bila tako ista oprema podvojena. Teža oddajnika zmanjša doseg katerega koli letečega predmeta, zato imajo pasivni sistemi večji doseg. Poleg tega je [[Kotna ločljivost|ločljivost]] radarja močno povezana s fizično velikostjo antene, v majhnem nosnem stožcu rakete pa ni dovolj prostora za zagotavljanje natančnosti, potrebne za vodenje. <ref>{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Aviation|url=https://archive.org/details/dictionaryofavia0000wrag|first=David W.|last=Wragg|isbn=9780850451634|edition=first|publisher=Osprey|date=1973|page=[https://archive.org/details/dictionaryofavia0000wrag/page/240 240]}}</ref> Namesto tega večja radarska antena na tleh ali izstrelitvenem letalu zagotovi potreben signal in logiko sledenja, raketa pa mora preprosto poslušati signal, ki se odbija od cilja, in se usmeriti v pravo smer. Poleg tega raketa posluša signal, ki ga izstrelitvena platforma oddaja nazaj, kot referenco, kar ji omogoča, da se izogne nekaterim vrstam motenj radarja, ki jih izvaja cilj. Sistem SARH določa hitrost približevanja z uporabo geometrije poti leta, prikazane na sliki 1. Hitrost približevanja se uporablja za nastavitev frekvenčne lokacije za sprejemni signal CW, prikazan na dnu diagrama (spekter). Kot odmika antene rakete se nastavi, ko raketin iskalnik zajame cilj z uporabo spektralne lokacije, nastavljene s hitrostjo približevanja. Antena iskalnika rakete je monopulzni radarski sprejemnik, ki izvaja meritve kotnih napak z uporabo tega fiksnega položaja. Pot leta se nadzoruje z ustvarjanjem navigacijskega vhoda v krmilni sistem (repni krilci ali kardanska raketa) z uporabo kotnih napak, ki jih ustvarja antena. To usmerja telo rakete, da drži cilj blizu središčne črte antene, medtem ko je antena v fiksnem položaju. Geometrija kota odmika se določi z dinamiko leta z uporabo hitrosti rakete, hitrosti cilja in razdalje ločitve. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fas.org/man/dod-101/navy/docs/fun/part15.htm|title=Chapter 15. Guidance and Control|publisher=Federation of American Scientists|accessdate=2026-05-24|archive-date=2018-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104093513/https://fas.org/man/dod-101/navy/docs/fun/part15.htm|url-status=dead}}</ref> Tehnike so skoraj enake, pri čemer se za vodenje proti cilju uporabljajo signali za motenje, video za optično vodenje in [[Infrardeče valovanje|infrardeče sevanje]]. Največji doseg se v sistemih SARH poveča z uporabo navigacijskih podatkov v vodenem vozilu, s čimer se poveča razdalja potovanja, preden je za vodenje do cilja potrebno sledenje antene. Navigacija se zanaša na podatke o pospešku, žiroskopske podatke in [[Globalni sistem pozicioniranja|podatke o globalnem položaju]]. To poveča razdaljo z zmanjšanjem korektivnih manevrov, ki zapravljajo energijo leta. V primerjavi s sistemi [[Usmerjanje z žarkom|za usmerjanje z žarkom]], kot je RIM-8 Talos, pri katerih je radar usmerjen proti cilju, raketa pa se osredotoča na žarek s poslušanjem signala na zadnji strani raketnega telesa, v sistemu SARH raketa posluša odbiti signal na nosu in je še vedno odgovorna za zagotavljanje nekakšnega vodenja. Slabosti [[Usmerjanje z žarkom|sledenja žarku]] sta dve: prva je, da je radarski signal pahljačaste oblike in se torej z razdaljo povečuje in je zato manj natančen. To pomeni, da sistem sledenja žarku ni natančen na dolgih razdaljah, medtem ko je SARH v veliki meri neodvisen od razdalje in postaja natančnejši, ko se približuje cilju oziroma viru odbitega signala, ki ga posluša. Zmanjšana natančnost pomeni, da mora raketa za učinkovitost uporabiti zelo veliko bojno glavo (npr. jedrsko). Druga zahteva je, da mora sistem sledenja žarku natančno slediti cilju pri visokih hitrostih, pri čemer običajno potrebuje en radar za sledenje in en ožji žarek za vodenje. Sistem SARH potrebuje le en radar, nastavljen na širši vzorec. == Radar z neprekinjenim valovanjem == Sodobni sistemi SARH za vodenje uporabljajo radar z neprekinjenim valovanjem (CW radar). Čeprav je večina sodobnih lovskih radarjev pulzno-Dopplerjevih, imajo večinoma funkcijo CW za vodenje radarskih raket. Nekaj [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] letal, kot so nekatere različice [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], je za zagotavljanje signala CW uporabljalo pomožno krmilno podvozje ali anteno. Raketa zrak-zrak Vimpel R-33 za prestreznik [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]] uporablja SARH kot glavno vrsto vodenja (z dodatkom inercialnega vodenja na začetni stopnji). Rakete SARH potrebujejo sledilni radar za zaznavanje cilja in ožje usmerjen osvetljevalni radar za "osvetlitev" cilja, da se raketa lahko zaklene na radarski odboj cilja. <ref name="AA">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=June 1982|title=Active and Semi-Active Radar Missile Guidance|url=http://www.ausairpower.net/TE-Radar-AAMs.html|journal=Australian Aviation|volume=1982|issue=June}}</ref> Cilj mora ostati osvetljen ves čas leta rakete, zaradi česar lahko izstrelitveno letalo postane ranljivo za protinapad, hkrati pa imajo elektronski opozorilni sistemi cilja čas, da zaznajo napad in sprožijo protiukrepe. Ker večina raket SARH potrebuje vodenje med celotnim letom, so starejši radarji omejeni na en cilj na radarski oddajnik hkrati. Največji doseg sistema SARH je določen z gostoto energije oddajnika. Povečanje oddajne moči lahko poveča gostoto energije. Zmanjšanje pasovne širine šuma oddajnika lahko prav tako poveča gostoto energije. Spektralna gostota, ki se ujema s pasovno širino zaznavanja sprejemnega radarja, je omejujoči dejavnik za največji doseg. == Elektronski proti-protiukrepi (ECCM) == Orožje SARH novejše generacije ima vrhunsko zmogljivost elektronskega proti-protiukrepanja (ECCM), vendar ima sistem še vedno temeljne omejitve. Nekatere novejše rakete, kot je SM-2, imajo vgrajeno končno polaktivno radarsko vodenje (TSARH). Rakete TSARH večino svojega leta uporabljajo [[Inercialna navigacija|inercialno vodenje]], sistem SARH pa aktivirajo šele za zadnji napad. To lahko prepreči, da bi se cilj zavedel, da je napaden, vse dokler raketa ne udari. Ker raketa potrebuje vodenje le v končni fazi, se lahko vsak radarski oddajnik uporabi za napad na več ciljev. Nekatera od teh orožij, kot je SM-2, omogočajo izstreljevalni platformi, da posodobi raketo s posodobitvami sredi poti prek podatkovne povezave. Učinkovitejše metode, ki se uporabljajo za premagovanje polaktivnega vodenja z radarjem, so tehnike letenja. Te so odvisne od pilotove obveščenosti o izstrelitvi rakete. [[Globalni sistem pozicioniranja|Globalni sistem pozicioniranja (GPS)]] omogoča raketi, da doseže predvideno prestrezanje brez podatkovne povezave, kar močno poveča smrtonosnost, saj se osvetlitev cilja za večino leta rakete odloži. Pilot se ne zaveda, da je prišlo do izstrelitve, zato tehnike letenja postanejo skoraj nepomembne. Ena od težav je testiranje, saj ta funkcija ustvarja tveganja za javno varnost, če napaka prepreči signale za samouničenje preko podatkovne povezave, ko raketa potuje v napačno smer. Večina obal je gosto poseljenih, zato to tveganje obstaja v testnih centrih za morske sisteme, ki so blizu obal: * Pacifiški raketni poligon * Center za pomorsko zračno bojevanje, Oddelek za orožje, Point Mugu, China Lake <ref>[http://www.navair.navy.mil/nawcwd/nawcwd/about/index.html Naval Air Warfare Center, Weapon Division, Point Mugu, China Lake] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100716110914/http://www.navair.navy.mil/nawcwd/nawcwd/about/index.html|date=2010-07-16}}</ref> * Atlantski testni poligoni <ref>[http://www.navair.navy.mil/ranges/atr/index.htm Atlantic Test Ranges] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120403025232/http://www.navair.navy.mil/ranges/atr/index.htm|date=2012-04-03}}</ref> == Bojni dosje == Bojni dosežki ameriških raket SARH med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] niso bili impresivni. Lovci [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega letalstva]] in [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]], oboroženi z raketami [[AIM-7 Sparrow]], so dosegli komaj 10-odstotno stopnjo uspešnosti, kar je še okrepilo negativni učinek odstranitve topa na večini [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|letal F-4 Phantom]], ki so nosila 4 Sparrowe. <ref name="AA"/> Čeprav so bile nekatere okvare posledica mehanskih okvar elektronike iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je lahko motila vleka vozička po neravnem asfaltu, ali napake pilota, je bila intrinzična natančnost tega orožja nizka v primerjavi s [[AIM-9 Sidewinder|Sidewinderjem]] in topovi. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="Considering RoE, why intrinsic? (August 2016)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Od [[Zalivska vojna|operacije Desert Storm naprej]] je bila večina bojnih zmag [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]]-a doseženih s Sparrow-i izven vidnega dosega. Podobna zmogljivost je bila dosežena z raketo RIM-7 Sea Sparrow, ki jo je izstrelil z morja. Sovjetski sistemi, ki uporabljajo SARH, so dosegli številne opazne uspehe, zlasti v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]], kjer so taktični sistemi SAM 2K12 Kub (NATO ime SA-6) učinkovito preprečili zračni prostor izraelskim letalskim silam. 2K12 je v bosanski vojni tudi sestrelil ameriški F-16. == Seznam raket == [[Slika:R-27_missile_homing_head,_Kyiv_2018,_02.jpg|sličica|9B-1101K, inercialna polaktivna glava za vodenje raket [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27R]] .]] SARH je pogosto uporabljena sodobna metodologija vodenja raket, ki se uporablja v več raketnih sistemih, kot so: === Združene države Amerike === * AIM-4A/E/F Falcon * AIM-7 Sparrow * [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9C Sidewinder]] * AIM-26 Falcon * [[MIM-23 Hawk|MIM-23 HAWK]] * RIM-7 Sea Sparrow * RIM-8 Talos * RIM-66 Standard * RIM-162 ESSM * RIM-174 Standard ERAM (vodenje v srednji fazi) === Sovjetska zveza/Rusija === * [[9K37 Buk|Raketni sistem Buk]] * [[Vimpel K-13|R-3R]] * R-23 * R-33 * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27R]] * SA-6 Gainful * 9M123 Khrizantema (v različici 9M123M/VM) * S-200 * [[S-300]] * [[S-400]] === Francija === * Super 530 * R.511 * R.530 === Kitajska === * PL-11 === Italija === * Aspide === Združeno kraljestvo === * Skyflash == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Usmerjanje z žarkom]] == Zunanje povezave == * [http://www.ausairpower.net/TE-Radar-AAMs.html Aktivno in polaktivno radarsko vodenje raket] [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] [[Kategorija:Radar]] o8syqhoiijepk367h8b6vkvu580rqxt 0 604145 6752156 6689171 2026-09-17T16:34:45Z Lyonski 2190 o slovenski populaciji 6752156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Premarjag | official_name = Comune di Premariacco<br>Comun di Premariâs | native_name = {{native name|it|Premariacco}}<br>{{native name|fur|Premariâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Mavra | image_shield = Premariacco-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|4|N|13|24|E|type:city(4,065)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Azzano, Firmano, Ipplis, Leproso, Orsaria, Paderno | mayor_party = državljanska lista | mayor = Michele De Sabata | area_footnotes = | area_total_km2 = 39,43 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3902 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 110 | twin1 = | twin1_country = |istat=030083| saint = | day = 31. december | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.premariacco.net/}} | footnotes = }} '''Premarjag''' ({{langx|it|Premariacco}}, {{langx|fur|Premariâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 22 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3902 prebivalcev in površino 39,43 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Premarjag meji z naslednjimi občinami: [[Buttrio]], [[Čedad]], [[Koren, Videm|Koren]], [[Manzano]], [[Moimacco]], [[Pradamano]], [[Remanzacco]]. [[Pavlin Oglejski|Pavlin II.]], [[oglejski patriarh]] in eden najuglednejših učenjakov [[Karolinška renesansa|karolinške renesanse]], se je rodil v Premarjagu okoli leta 726. == Demografski razvoj == V zadnjih desetletjih 20. stoletja, zlasti po potresu leta 1976, se opaža migracijski pojav iz Kanalske doline in Benečije proti Furlanski nižini. To je privedlo do prisotnosti slovenske skupnosti v več občinah v nižini, vključno s Premarjagom. Če je leta 1971 po podatkih geografa Giorgia Valussija slovensko materno govoreče prebivalstvo v občini znašalo 4,1 %, je po vladni oceni iz leta 1983 to doseglo približno 10 % prebivalstva. {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3577 |1881|3443 |1901|3806 |1911|3925 |1921|3950 |1931|3905 |1936|3663 |1951|3670 |1961|3288 |1971|3296 |1981|3713 |1991|3784 |2001|4001 | source = Podatki iz Istata }} == Znane osebnosti == * [[Pavlin Oglejski]] II. (730–802), oglejski patriarh * [[Fiore dei Liberi]] (1350–1420), srednjeveški mojster sabljanja == Galerija == <gallery widths=180> Premariacco 3.jpg|Ponte Romano Premariacco 2.jpg|Premariacco beach Premariacco 4.jpg|Natisone canyon at Premariacco Premariacco 1.jpg|Conglomerate river bed of Natisone </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.premariacco.net/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Premariacco}} [[Kategorija:Premarjag| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] fniaj6np6r72udefp6itufdifndt7rl 6752157 6752156 2026-09-17T16:42:35Z Lyonski 2190 citati podatkov 6752157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Premarjag | official_name = Comune di Premariacco<br>Comun di Premariâs | native_name = {{native name|it|Premariacco}}<br>{{native name|fur|Premariâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Mavra | image_shield = Premariacco-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|4|N|13|24|E|type:city(4,065)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Azzano, Firmano, Ipplis, Leproso, Orsaria, Paderno | mayor_party = državljanska lista | mayor = Michele De Sabata | area_footnotes = | area_total_km2 = 39,43 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3902 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 110 | twin1 = | twin1_country = |istat=030083| saint = | day = 31. december | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.premariacco.net/}} | footnotes = }} '''Premarjag''' ({{langx|it|Premariacco}}, {{langx|fur|Premariâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 22 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3902 prebivalcev in površino 39,43 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Premarjag meji z naslednjimi občinami: [[Buttrio]], [[Čedad]], [[Koren, Videm|Koren]], [[Manzano]], [[Moimacco]], [[Pradamano]], [[Remanzacco]]. [[Pavlin Oglejski|Pavlin II.]], [[oglejski patriarh]] in eden najuglednejših učenjakov [[Karolinška renesansa|karolinške renesanse]], se je rodil v Premarjagu okoli leta 726. == Demografski razvoj == V zadnjih desetletjih 20. stoletja, zlasti po [[Potres v Furlaniji (1976)|potresu leta 1976]], zasledimo migracije iz [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] in [[Benečija|Benečije]] proti [[Furlanska nižina|Furlanski nižini]]. To je privedlo do prisotnosti slovenske skupnosti v več občinah v nižini, vključno s Premarjagom. Če je leta 1971 po podatkih geografa Giorgia Valussija slovensko materno govoreče prebivalstvo v občini znašalo 4,1 %,<ref>{{Navedi knjigo |last=Lokar |first=A. |title=Socioeconomic Structure of the Slovene. Population in Italy, in Slovene Studies: Journal of the Society of Slovene Studies |year=1977 |location=New York}}</ref> je po vladni oceni iz leta 1983 to doseglo približno 10 % prebivalstva.<ref>{{Navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |title=Lo spazio con/diviso (PDF) |publisher=Aracne editrice |isbn=978-88-255-2570-0 |pages=96-102}}</ref> {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3577 |1881|3443 |1901|3806 |1911|3925 |1921|3950 |1931|3905 |1936|3663 |1951|3670 |1961|3288 |1971|3296 |1981|3713 |1991|3784 |2001|4001 | source = Podatki iz Istata }} == Znane osebnosti == * [[Pavlin Oglejski]] II. (730–802), oglejski patriarh * [[Fiore dei Liberi]] (1350–1420), srednjeveški mojster sabljanja == Galerija == <gallery widths=180> Premariacco 3.jpg|Ponte Romano Premariacco 2.jpg|Premariacco beach Premariacco 4.jpg|Natisone canyon at Premariacco Premariacco 1.jpg|Conglomerate river bed of Natisone </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.premariacco.net/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Premariacco}} [[Kategorija:Premarjag| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] rvhyenwffoncrh2sdbt8g6qf9z5vvc0 0 604367 6752442 6743860 2026-09-18T11:58:54Z Mlakopet 198850 energetska kriza 6752442 wikitext text/x-wiki [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše (55314404198).jpg|sličica|Prva seja 16. vlade Republike Slovenije, 4. junij 2026]] '''Delovanje [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]]''' se je pričelo s prisego ministrske ekipe 4. junija 2026. Gre za četrto vlado pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Odločitve in delo vlade == === Junij 2026 === Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref> Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> 10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}</ref> Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}</ref> 11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in "sramotno odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Partnerstvo za razvoj ==== 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje v partnerstvu sta kasneje zavrnili tudi [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD: V partnerstvo s sedanjo koalicijo ne bomo vstopili, a vrat za dialog ne zapiramo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-v-partnerstvo-s-sedanjo-koalicijo-ne-bomo-vstopili-a-vrat-za-dialog-ne-zapiramo/786159|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Julij 2026 === [[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]] Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.<ref>{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Janša: "Slovenija bo v Natu odslej držala besedo." Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.<ref name=":1" /> 8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.<ref name=":2" /> Kot enega od ukrepov za blaženje rasti cen goriv je vlada 24. julija 2026 izdala Uredbo o dopolnitvi uredbe o zagotavljanju prihrankov energije in sprejela sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. S tem je do 28. septembra za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje izničila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev.<ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-07-24 |title=Vlada sprejela ukrepe za ublažitev rasti cen naftnih derivatov {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-07-24-vlada-sprejela-ukrepe-za-ublazitev-rasti-cen-naftnih-derivatov/ |access-date=2026-09-18 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Julija 2026 so mediji poročali, da nekdanja zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za [[Sahel]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi postala posebna predstavnica EU-ja v Sahelu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tanja-fajon-naj-bi-postala-posebna-predstavnica-eu-ja-v-sahelu/787373|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Prvotno načrtovano glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo nato zamaknjeno, novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, prav tako vanj ni vključena vlada, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv na poročanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-11-odziv-na-porocanja-v-zvezi-s-kandidaturo-tanje-fajon-za-polozaj-posebne-predstavnice-eu-za-sahel/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-11|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref><ref name=":02">{{Navedi splet|title=Pri imenovanju Tanje Fajon za predstavnico EU-ja za Sahel se zapleta. Je posredoval Janez Janša?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/pri-imenovanju-tanje-fajon-za-predstavnico-eu-ja-za-sahel-se-zapleta-je-posredoval-janez-jansa/787805|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/minister-kajzer-pricakuje-pojasnila-glede-postopka-izbire-fajon-za-posebno-predstavnico-eu-ja/787970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer terja pojasnila: Sporna ni Fajonova, ampak postopek izbire - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/tanja-fajon-posebna-predstavnica-sahel-tone-kajzer-1912353|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno.<ref name=":02" /> Domnevno po posredovanju nove vlade je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas kandidaturo Tanje Fajon umaknila, zaradi sumov na nepravilnosti pa je zunanje ministrstvo podalo kazensko ovadbo zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj.<ref>{{Citat |last=Radio Slovenija |first= |title=Vladi uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175237550 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo MZEZ: Generalna sekretarka predlagala Tanjo Fajon, zakonitost postopka pod vprašajem |url=https://siol.net/novice/slovenija/porocilo-mzez-generalna-sekretarka-predlagala-tanjo-fajon-zakonitost-postopka-pod-vprasajem-696872 |access-date=2026-07-29 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=MZEZ: Z ovadbo smo opravili svojo dolžnost. Evropska komisija trdi, da je spoštovala pravila. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzez-z-ovadbo-smo-opravili-svojo-dolznost-evropska-komisija-trdi-da-je-spostovala-pravila/789377 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=A. K. |title=Zunanje ministrstvo vložilo kazensko ovadbo zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunanje-ministrstvo-vlozilo-kazensko-ovadbo-zoper-tanjo-fajon-in-barbaro-zvokelj/789190 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Avgust 2026 === Sredi avgusta 2026 je vlada blokirala skupen evropsko obsodbo izraelskega projekta E1, ki predvideval širitev nezakonitih izraelskih naselij na Zahodnem bregu. Premier Janez Janša je zapisal, da so Slovenijo s tem umaknili ''"Iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo,"'' ob tem pa okrcal evropsko politiko, ki da ostaja tiho med nekaterimi drugimi kršitvami mednarodnega prava, kot so izstrebljanje kristjanov v Nigeriji, napadi Hamasa na lastne ljudi in antisemitizem v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer se je ob tem zavzel za delovanje skozi tiho diplomacijo. Kritično se je odzvala opozicija, da vlada takšne odločitve sprejema brez javnega vedenja.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenijo-smo-umaknili-iz-zacaranega-kroga-izgubljanja-kredibilnosti/792021 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ob dvodnevnem vrhu slovenske diplomacije je Janša dejal, da mora biti Slovenija odgovorna članica Evropske unije, zveze nato in mednarodne skupnosti ter zasledovati svoje interese, pri čemer da je vlada tista, ki uradno določa zunanjo politiko.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Predsednik vlade {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Minister Kajzer: Diplomacija mora biti v prvi vrsti v službi ljudi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-08-27-minister-kajzer-diplomacija-mora-biti-v-prvi-vrsti-v-sluzbi-ljudi/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Vlada je na razpis za posebno predstavnico Evropske unije za človekove pravice predlagala profesorico mednarodnega prava [[Verica Trstenjak|Verico Trstenjak]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Vlada predlaga Verico Trstenjak za posebno predstavnico EU-ja za človekove pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-predlaga-verico-trstenjak-za-posebno-predstavnico-eu-ja-za-clovekove-pravice/792064 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Jesen 2026 === Zaradi posledic iransko-ameriške vojne na Bližnjem vzhodu so tudi v Sloveniji začele naglo naraščati cene naftnih derivatov. Vlada je sprejela nekatere ukrepe, med drugim je iz formule za izračun modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtala določbe, povezane z biokomponentami, kar je namenjeno neposrednemu znižanju končnih maloprodajnih cen, obveznosti dobaviteljev glede doseganja ciljev obnovljivih virov energije v prometu pa so ostale nepsremenjene. Že pred tem je vlada znižala trošarine na bencin in dizel (pri dizlu so te dosegle minimalno dovoljeno raven po evropskih direktivah, vložila pa je tudi zaprosilo na Evropsko komisijo za znižanje pod to raven) ter začasno zamrznila oziroma oprostila nekatere druge prispevke (npr. prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE).<ref>{{Navedi splet |title=Vlada posega v izračun cen goriv: ukrep začne veljati prihodnji teden |url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-posega-v-izracun-cen-goriv-ukrep-zacne-veljati-prihodnji-teden-701674 |access-date=2026-09-18 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Marž trgovcev vlada ni dodtno nižala, saj so te med nižjimi Evropi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-17 |title=Vlada iz izračuna cene bencina in dizla črtala biokomponente. Kaj to pomeni? |url=https://vecer.com/slovenija/cene-goriva-vlada-ukrep-10427532 |access-date=2026-09-18 |website=Večer |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] o0fcchww8h4prg7z6c6t5zqcd6udy5b 0 604732 6752175 6727955 2026-09-17T17:34:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752175 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Območje skalne umetnosti Chongoni | iucn_category = | photo = Chongoni rock art.jpg | photo_caption = Skalne slike na območju skalne umetnosti Chongoni | map = Malawi#Africa | location = okrožje Dedza, Centralna regija, [[Malavi]] | nearest_town = Dedza | coordinates = {{coord|14|17|36|S|34|16|45|E|format=dms|display=inline,title}} | area = 126,40 km² | established = 12. julij 2006 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | embedded1 = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_date = 2006 <small>(30. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = iii, vi | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/476rev 476rev] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Afrika }} }} '''Območje skalne umetnosti Chongoni''' je regija s 127 najdišči skalne umetnosti in poslikav, ki prikazujejo kmečko skupnost iz pozne [[kamena doba|kamene]] in [[železna doba|železne dobe]] in je v gozdnatih hribih planote Malavi v osrednji regiji Malavija.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/476|title= Chongoni Rock Art Area|access-date=11 November 2013|publisher=UNESCO Organization}}</ref> Skalna umetnost je v [[granit]]nih formacijah in je sestavljena iz umetniških upodobitev, ki se pripisujejo skupnosti lovcev in nabiralcev BaTwa, ki je tukaj živela v kameni dobi in kmetijski skupnosti Čeva, ki izvira iz obdobja železne dobe. Zaradi tega kulturnega pomena je bilo območje leta 2006 vpisano na seznam svetovne dediščine UNESCO v skladu z merili III zaradi bogate kulturne tradicije skalne umetnosti in merili VI zaradi njene nadaljnje povezave s sedanjo družbo. Skalna umetnost, ki simbolizira obrede in čaščenja, je večinoma stvaritev žensk klana Čeva. ''Agropastoralistično'' umetniško obliko plemen, ki predstavlja njihovo dojemanje uporabe in nadzora nad njihovim naravnim habitatom, so nadaljevala plemena Bantu v Chongonju.{{sfn|Bolger|2012|p=332}} == Geografija == Najdišča skalnih poslikav so v bližini goratega območja Dedza (1600 metrov), ki je najvišje ležeče mesto v Malaviju (približno 80 kilometrov jugovzhodno od Lilongweja<ref name=Heritage>{{navedi splet|url=http://www.africanworldheritagesites.org/cultural-places/rock-art-pre-history/chongoni-rock-art-area.html|title=Chongoni Rock-Art Area – Malawi|access-date=11 November 2013|publisher=African World Heritage Sites Organization|archive-date=2013-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131231153812/http://www.africanworldheritagesites.org/cultural-places/rock-art-pre-history/chongoni-rock-art-area.html|url-status=dead}}</ref>), ki je bilo naseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]]. Poročajo, da je to »najgostejše kopičenje skalnih poslikav« v Srednji Afriki.{{sfn|Capua|2009|p=72}} 127 najdišč, identificiranih na planoti Malavi, se razprostira na površini 126,4 kvadratnih kilometrov.<ref name=Rock>{{navedi splet|url=http://www.africanrockart.org/index.php?option=com_content&view=article&id=102&Itemid=133|title=Chongoni Rock-Art Area (Malawi)|access-date=11 November 2013|publisher= Trust for African Rock Art}}</ref> Štrleče skale, ki so na pobočjih gozdnatega območja, zagotavljajo zaščito najdišč skalnih poslikav. Od 127 najdišč jih je pet zunaj razmejenih meja gozdnega rezervata Chongoni.<ref name=Unesco/> == Pravni status == Skalna umetnost in arheološka najdišča Chongonija so zaščitena z Zakonom o spomenikih in relikvijah iz leta 1990. Gozdni rezervat Chongoni, ki je bil razglašen za zaščiteno območje z Zakonom o gozdarstvu iz leta 1997, zagotavlja dodatno zaščito, saj zajema večino najdišč skalne umetnosti.<ref name=Unesco/> == Zgodovina == [[Arheološko najdišče]] iz zgodnje kamene dobe, najdeno na tem območju, kaže povezave z zgornjim [[pleistocen]]om. Najdeni so bili tudi artefakti, datirani v obdobje pred 2500 leti, kar dokazuje, da so na tem območju v pozni kameni dobi živeli lovci nabiralci, ki jim pripisujejo zasluge za nastanek nekaterih teh skalnih umetnin. Naselja iz železne dobe so sledljiva od 1. tisočletja našega štetja, ko so kmetje upodabljali belo kamnito umetnost, sestavljeno iz naravnih figur, izdelanih iz bele gline. Kmetijska skupnost in lovci nabiralci so sodelovali do 19. stoletja, ko je bila slednja skupina vključena v kmetijsko skupino.<ref name=Unesco/> V 15. stoletju se je skupina Maravi Čeva (po kateri se država imenuje Malavi) preselila iz severozahodne regije Lubaland, združila vse skupine in ustanovila [[Maravijski imperij]]. Nato so sledili Ngoni, ki so pobegnili iz Južne Afrike in se naselili v južni regiji območja Chongoni. To je povzročilo, da so se lokalni Njau, ki so nasprotovali Ngoni, preselili v skrivališča. Prav ta skupnost Njau je kljub nasprotovanju Ngonijev, misijonarjev in kolonialne uprave države zagotovila ohranitev svoje kulture. Potem ko je bilo območje leta 1924 razglašeno za gozdni rezervat in so bile razmejene meje vasi, so v 1930-ih poročali o prvi najdbi skalne poslikave, pozneje v 1950-ih pa so bile objavljene podrobnosti o nekaj najdiščih.<ref name=Unesco/> Pet od skupno 127 najdišč skalne poslikave je bilo leta 1969 razglašenih za zaščitene nacionalne spomenike. Odprta so bila tudi za ogled javnosti. Od leta 2006 so skalne poslikave vpisane na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref>{{Internetquelle|url=https://whc.unesco.org/en/list/476|titel=Chongoni Rock-Art Area|autor=UNESCO World Heritage Centre|sprache=en|zugriff=2017-08-21}}</ref> == Značilnosti == Risbe, najdene pod previsi in na velikih balvanih, pripadajo dvema različnima obdobjema nastanka. Najdišča skalne umetnosti so razvrščena v štiri tradicije, dve pripadata Pigmejcem BaTwa, najzgodnejši skupnosti lovcev in nabiralcev, kmetom, osvajalcem Ngoni in kolonizatorjem.<ref name=Sites>{{navedi splet|url=http://awhf.net/documents/Chongoni%20Poster.pdf|format=pdf|title=Chongoni Rock Art World Heritage Site|access-date=11 November 2013|publisher=Department of Antiquities, Ministry of Tourism, Wildlife & Culture|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714191558/http://awhf.net/documents/Chongoni%20Poster.pdf|archive-date=14 July 2014|url-status=dead}}</ref> Starejše, rdeče risbe so ustvarili pigmejci Batwa; najstarejše so verjetno stare do 2500 let. Predvsem prikazujejo abstraktne geometrijske like, kot so sijoči haloji, koncentrični krogi, vzporedne črte in podobno. V tem pogledu se bistveno razlikujejo od naturalističnih skalnih slik drugih lovsko-nabiralnih družb v južni Afriki. Domneva se, da je bila tudi njihova uporaba drugačna, morda za priklic dežja ali daritve plodnosti. Ta tradicija je še danes v modi in je povezana z rituali za iniciacijo žensk. Novejše, bele poslikave so stare največ 1000 let. Domneva se celo, da so mnoge ustvarili Čeva šele v 19. in 20. stoletju. So eden redkih primerov skalnega slikarstva, ki so ga izvajali v kmetijskih družbah. Starejše od teh risb verjetno prikazujejo mitološke živalske figure, verjetno so jih naslikale ženske in so povezane z ženskimi iniciacijskimi obredi. Vendar pa Čeva še vedno skrivajo natančen kontekst. Najnovejše risbe prikazujejo živali v maskah. Povezane so s še vedno obstoječimi tajnimi društvi Njau. Ta društva med pogrebnimi obredi izvajajo plese v maskah in so pomembni označevalci plemenske identitete, še posebej odkar so bili Čeva v 19. stoletju prisiljeni v obrambno držo zaradi Ngonijev, ki so se preselili z juga, in evropskih kolonizatorjev. Čeprav se rituali še vedno izvajajo v neposredni bližini slik, je sama slikarska tradicija verjetno izumrla. Podrobnosti o treh najdiščih, ki so odprta za javnost, so: *Najdišče skalne umetnosti Chentcherere, ki tvori osrednje območje, kjer je v hribih Chentcherere šest skalnih zatočišč, opisanih v ''shematičnem in naturalističnem'' slogu; *najdišče skalne umetnosti Namzeze, ki ga sestavljajo poslikave v rdečem geometrijskem vzorcu in več poslikav v beli barvi; in *najdišče skalne umetnosti Mphunzi, ki so slike ''zoomorfizma''. == Galerija == <gallery> File:Chongoni Rock-Art Area-110130.jpg|Slika z rdečimi črtami File:Chongoni Rock-Art Area-110132.jpg|Slika rdečih živali File:Chongoni Rock-Art Area-110134.jpg|Rdeča spirala z belimi živalmi File:Chongoni Rock-Art Area-110126.jpg|Polje belih živali File:Chongoni Rock-Art Area-110124.jpg|Detajl belih živali </gallery> == Sklici == {{sklici}} ;Literatura *{{navedi knjigo|last= Bolger |first=Diane |title=A Companion to Gender Prehistory|url=https://books.google.com/books?id=sFSiJ2QFgFgC&pg=PA321|date=25 September 2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-29427-7}} *{{navedi knjigo|last= Capua |first=Sarah De |title=Malawi in Pictures|url=https://books.google.com/books?id=ZQuk3icokBQC&pg=PA72|year=2009|publisher=Twenty-First Century Books|isbn=978-0-8225-8575-6}} *{{navedi knjigo|last1=Frankel|first1=David|last2=Lawrence|first2=Susan|author3=Webb|first3=Jennifer|title=Archaeology in Environment and Technology: Intersections and Transformations|url=https://books.google.com/books?id=-IBhCW_yJqIC&pg=RA2-PT177|date=2 May 2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-62615-1|author-link3=}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Chongoni Rock-Art Area}} * [https://www.worldheritageexplorer.org/sites/chongoni_rock-art_area.html World Heritage Explorer] * [https://www.malawitourism.com/regions/central-malawi/chongoni-rock-art/ Malavi turizem] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Malaviju]] [[Kategorija:Prazgodovinska umetnost]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Malaviju]] [[Kategorija:Umetnost v Afriki]] sakzzlktnx44uddtg675dlb054s0rj9 0 605683 6752258 6720322 2026-09-17T23:01:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752258 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Papua | other_name = ''Mamberamo – Tabi – Saireri'' | image_shield = Coat of arms of Papua 2.svg | shield_link = #Coat of arms | official_name = {{lang|id|{{nobold|Provinsi Papua}}}} | shield_size = 100 | image_flag = | image_map = Province of Papua in Indonesia.svg | map_caption = {{Legend inline|#C41E3A|outline=red}} '''Papua''' v {{Legend inline|#FFFDD0|outline=silver}} '''[[Indonezija]]''' | coordinates = {{Coord|2|32|S|140|43|E|region:ID_type:adm1st|display=inline,title}} | coor_pinpoint = Džajapura | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Indonezija}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = [[Zahodna Nova Gvineja]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 27. december 1949<ref>{{navedi splet|url=https://peraturan.bpk.go.id/Home/Download/49558/PERDA%20NOMOR%206%20THN%202016.pdf|title=PERDA Provinsi Papua No 6 Tahun 2016|website=peraturan.bpk.go.id|access-date=22 April 2021}}</ref> | established_title1 = Indonezijska uprava | established_date1 = 1. maj 1963<ref>{{navedi splet|url=https://www.bphn.go.id/data/documents/63pnp001.pdf|title=Penetapan Presiden RI No 1 Tahun 1963|website=bphn.go.id|access-date=2 August 2022|archive-date=6 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706172712/https://www.bphn.go.id/data/documents/63pnp001.pdf|url-status=dead}}</ref> | established_title2 = Najnovejša delitev | established_date2 = 30. junij 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.dpr.go.id/berita/detail/id/39597/t/DPR+Sahkan+3+UU+Provinsi+Baru%2C+Puan%3A+Jaminan+Hak+Rakyat+Papua+dalam+Pemerataan+Pembangunan | title=DPR Sahkan 3 UU Provinsi Baru, Puan: Jaminan Hak Rakyat Papua dalam Pemerataan Pembangunan | access-date=4 July 2022 | archive-date=4 July 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220704074945/https://www.dpr.go.id/berita/detail/id/39597/t/DPR+Sahkan+3+UU+Provinsi+Baru%2C+Puan%3A+Jaminan+Hak+Rakyat+Papua+dalam+Pemerataan+Pembangunan | url-status=dead }}</ref> | founder = | named_for = | motto = {{native phrase|sa-Latn|Karya Swadaya}} <br>"Delati z lastnimi močmi" | seat_type = Glavno mesto<br>{{nobold|in največje mesto}} | seat = [[Džajapura]] | parts_type = Delitev | parts_style = para | p1 = 8 regentstev in 1 mesto | p2 = | p3 = | government_footnotes = | leader_title = Guverner | leader_name = Mathius D. Fakhiri | governing_body = Pokrajinska vlada Papue<br>Ljudska skupščina Papue (MRP)<br> | leader_title2 = Vice guverner | leader_name2 = Aryoko Rumaropen | leader_title3 = Zakonodajna oblast | leader_name3 = Predstavniški dom Papue (DPRP) | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="Faisal 2022">{{navedi splet | last=Faisal | first=M. | title=5 Provinsi di Pulau Papua | website=Kompas.com | date=2022-08-08 | url=https://www.kompas.com/ | language=id | access-date=2022-09-11}}</ref> | area_total_km2 = 81.383,30 | area_rank = 7. v Indoneziji | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_total = 1.073.640 | population_as_of = sredi 2025 ocena | population_footnotes = <ref name="Badan Pusat Statistik 2026">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 27 February 2026, ''Provinsi Papua Dalam Angka 2026'' (Katalog-BPS 1102001.91)</ref> | population_density_km2 = auto | population_rank = | population_note = | timezone1 = [[Time in Indonesia|Indonesia Eastern Time]] | utc_offset1 = +09:00 | iso_code = ID-PA | blank_name = HDI (2024) | blank_info = {{increase}} 0,738<ref>{{navedi splet|url=https://www.bps.go.id/id/pressrelease/2024/11/15/2296/indeks-pembangunan-manusia--ipm--indonesia-tahun-2024-mencapai-75-02--meningkat-0-63-poin-atau-0-85-persen-dibandingkan-tahun-sebelumnya-yang-sebesar-74-39-.html|title=Indeks Pembangunan Manusia 2024|publisher=Statistics Indonesia|date=2024|language=id|access-date=15 November 2024}}</ref> 22.) – <span style=color:#090>high</span> | website = {{URL|papua.go.id/}} | footnotes = | type = Provinca s posebnim statusom | elevation_max_m = | registration_plate = PA | elevation_max_rank = | elevation_max_point = | nickname = {{lang|id|Bumi Cenderawasih}}<br />"Dežela raja" }} '''Papua''', prej znana kot '''Zahodni Irian'''<ref>1949 – 1956 as the Residency of Maluku Province, 1956 – 1963 plus Central Halmahera Regency, and 1963 – 1973 minus Central Halmahera Regency</ref> in '''Irian Džaja''',<ref>From 1973 – 2000 and Including the region that was divided in 1999 which is now called West Papua.</ref> je [[Province Indonezije|provinca]] v [[Indonezija|Indoneziji]], ki obsega severno obalo [[Zahodna Nova Gvineja|Zahodne Nove Gvineje]] skupaj z otoškimi skupinami v zalivu [[Cenderawasih Bay]] na zahodu. Približno sledi mejam papuanske tradicionalne regije Mamta<ref>(Abbreviation of Mamberamo-Tabi)</ref> – Saireri<ref>{{navedi splet | url=https://mediaindonesia.com/politik-dan-hukum/340526/wilayah-adat-tabi-saireri-sepakati-11-poin-evaluasi-otsus | title=Wilayah Adat Tabi Saireri Sepakati 11 Poin Evaluasi Otsus | date=29 August 2020 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kepyapenkab.go.id/12027-pertemuan-forum-kepala-daerah-tabi-saireri-ini-sejumlah-agenda-yang-dibahas|title=Pertemuan Forum Kepala Daerah Tabi Saireri, ini sejumlah Agenda yang dibahas|date=30 July 2020|publisher=Yapen Islands Regency Official Website|access-date=5 July 2022|archive-date=2025-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20251017035255/https://kepyapenkab.go.id/12027-pertemuan-forum-kepala-daerah-tabi-saireri-ini-sejumlah-agenda-yang-dibahas|url-status=dead}}{{dead link|date=February 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> in je razdeljena na osem regentstev (''kabupaten'') in eno mesto (''kota''), ki je glavno mesto province Džajapura. Na vzhodu meji na državo [[Papuanska Nova Gvineja]], na severu na [[Tihi ocean]], na zahodu na zaliv Cenderawasih ter na jugu na provinci Osrednja Papua in Visoka Papua. Provinca si deli tudi morske meje s [[Palav]]om v Pacifiku. Papua ima skupaj s petimi drugimi papuanskimi provincami višjo stopnjo avtonomije v primerjavi z drugimi indonezijskimi provincami.<ref name="UU no 2 tahun 2021">{{navedi splet|url=https://peraturan.bpk.go.id/Home/Details/172403/uu-no-2-tahun-2021|title=Perubahan Kedua atas Undang-Undang Nomor 21 Tahun 2001 tentang Otonomi Khusus bagi Provinsi Papua|website=peraturan.bpk.go.id|accessdate=5 January 2023}}</ref> Pred letom 2003 je provinca (znana kot ''Irian Barat'' od leta 1963 do 1973 in ''Irian Džaja'' od leta 1973 do 2002) pokrivala celotno Zahodno Novo Gvinejo, regijo, znano tudi kot ''Papua''. Leta 2002 je Papua sprejela svoje sedanje ime in dobila poseben avtonomni status v skladu z indonezijsko zakonodajo. Leta 2001 je bil zahodni del province ločen v novo provinco Zahodna Papua, julija 2022 pa so se odcepile še province Osrednja Papua, Visoka Papua in Južna Papua, tako da je sedanja provinca pokrivala veliko manjše severno območje okoli Džajapure, severnega dela nekdanje province in otokov v zalivu Cenderawasih. Uradna ocena prebivalstva province sredi leta 2025 znotraj njenih sedanjih meja je bila 1.073.640 (od tega 560.920 moških in 512.720 žensk), kar se je povečevalo za približno 1,31 % na leto.<ref name="Badan Pusat Statistik 2026">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 27 February 2026, ''Provinsi Papua Dalam Angka 2026'' (Katalog-BPS 1102001.91)</ref> == Upravna delitev == {{glavni|Upravna delitev Indonezije}} Od leta 2022 (po ločitvi provinc Osrednja Papua, Visoka Papua in Južna Papua) je preostala provinca Papua obsegala 8 regentstev ({{lang|id|kabupaten}}) in eno mesto (''kota''); na spodnjem zemljevidu ta regentstva obsegajo severni pas od regentstva Varopen do Keerom ter otoške skupine na njihovem severozahodu. Sprva je območje, ki zdaj tvori sedanjo provinco Papua, vsebovalo tri regentstva – Džajapura, Japen Varopen in Biak Numfor. Mesto Džajapura je bilo 2. avgusta 1993 ločeno od regentstva Džajapura in preoblikovano v upravo na ravni province. 11. decembra 2002 so bila ustanovljena tri nova regentstva – Keerom in Sarmi iz delov Džajapura ter Varopen iz dela regentstva Japen Varopen (preostanek je bil preimenovan v otoke Japen). 18. decembra 2003 je bil iz dela okrožja Biak Numfor ustanovljeno še eno regentstvo – ​​Supiori, 15. marca 2007 pa je bilo iz zahodnega dela okrožja Sarmi ustanovljeno še eno regentstvo – ​​Mamberamo Raja. Ti regentski okraji in mesto so skupaj razdeljeni na okrožja (''distrik'') in od tam na 'vasi' (''kelurahan'' in ''desa''). Z izdajo zakona št. 21 iz leta 2001 o posebni avtonomni regiji province Papua se je v celotni Zahodni Novi Gvineji namesto ''kecamatan'' začel uporabljati izraz ''distrik''.<ref>{{navedi splet |others=Setjen DPR RI |title=J.D.I.H. – Dewan Perwakilan Rakyat |url=http://dpr.go.id/jdih/index/id/352 |website=dpr.go.id |access-date=4 March 2021 |archive-date=18 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210718220444/https://www.dpr.go.id/jdih/index/id/352 |url-status=dead }}</ref> Razlika med obema je zgolj v terminologiji, saj je ''distrik kepala'' vodja okrožja. Regentstva (''kabupaten'') in mesta (''kota'') so navedene spodaj z njihovimi območji in prebivalstvom po popisu prebivalstva leta 2020<ref name="Badan Pusat Statistik 2021">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.</ref> in poznejšimi uradnimi ocenami za sredino leta 2025,<ref name="Badan Pusat Statistik 2026">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 27 February 2026, ''Provinsi Papua Dalam Angka 2026'' (Katalog-BPS 1102001.91)</ref> skupaj z indeksom človekovega razvoja za leto 2020 za vsako upravno enoto.<ref name=":8">{{navedi splet |title=Badan Pusat Statistik Papua: Jumlah Penduduk Proyeksi (Jiwa), 2018–2020 |url=https://papua.bps.go.id/indicator/12/277/1/jumlah-penduduk-proyeksi.html|access-date=3 March 2021 |website=papua.bps.go.id}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Sugiyanto |title=Indeks Pembangunan Manusia (IPM) Provinsi Papua Tahun 2020 |url=https://papua.bps.go.id/pressrelease/download.html?nrbvfeve=NDk1&sdfs=ldjfdifsdjkfahi&twoadfnoarfeauf=MjAyMS0wMi0yNiAyMjowNjoxNQ%3D%3D |website=Badan Pusat Statistik Provinsi Papua}}</ref> {| class="wikitable collapsible" ! Regionalna<br> koda !Ime<br>mesta ali <br>regentstva !Glavno mesto !Okrožja !Površina <br />v <br />km² !Štev. preb. <br />štetje<br />2020 !Štev. preb. <br />ocena<br />sredi 2025 !HDI (2020) |- ! 91,03 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Jayapura.jpeg}} regentstvo Džajapura |align="center" |Sentani |Airu, Demta, Depapre, Ebungfau, South Gresi, Kaureh, Kemtuk, Kemtuk Gresi, Namblong, Nimbokrang, Nimboran, Ravenirara, Sentani, West Sentani, East Sentani, Unurum Guay, Waibu, Yapsi, Yokari | align="right" |14.081,94 | align="right" |166.171 | align="right" |174.850 | align="right" |0,717 ({{fontcolor|green|High}}) |- ! 91,05 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Kepulauan Yapen, Papua.jpg}} regentstvo Otoki Japen |align="center" |Serui Kota |Angkaisera, Anotaurei, Ambai Islands, Kosiwo, Poom, Kurudu Islands, Pulau Yerui, Raimbawi, Teluk Ampimoi, Windesi, Wonawa, West Yapen, South Yapen (Serui), East Yapen, North Yapen, Yawakukat | align="right" |2425,37 | align="right" |112.676 | align="right" |120.120 | align="right" |0,677 |- ! 91,06 | align="left" |{{flagicon image|Lambang_Kabupaten_Biak_Numfor.png}} regentstvo Biak Numfor | align="center" |Biak |Aimando Padaido, Andey, West Biak, Biak City, East Biak, North Biak, Bondifuar, Bruyadori, West Numfor, East Numfor, Oridek Orkeri, Padaido, Poiru, Samofa, Svandiwe, Varsa, Javosi, Jendidori | align="right" |2258,96 | align="right" |134.650 | align="right" |142.790 | align="right" |0,722 ({{fontcolor|green|High}}) ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- ! 91,10 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Sarmi.png}} regentstvo Sarmi |align="center" |Sarmi |Apawer Hulu, Bonggo, East Bonggo, West Coast, East Coast, East Coast West, Sarmi, South Sarmi, East Sarmi, Top Tor | align="right" |14.068,31 | align="right" |41.515 | align="right" |43.480 | align="right" |0,636 ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- ! 91,11 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Keerom.jpeg}} regentstvo Keerom |align="center" |Varis |Arso, West Arso, East Arso, Kaisenar, Mannem, Senggi, Skanto, Tove, Varis, Veb, Yaffi | align="right" |9526,32 | align="right" |61.623 | align="right" |64.830 | align="right" |0,664 ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- ! 91,15 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Waropen, Papua.jpg}} regentstvo Varopen |align="center" |Botava |Demba, Inggerus, Kirihi, Masirei, Oudate, Risei Sajati, Soyoi Mambai, Urei Faisei, Vapoga, Bottom Varopen, Vonti | align="right" |10.781,04 | align="right" |33.943 | align="right" |36.300 | align="right" |0,649 ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- ! 91,19 |align="left" |{{flagicon image|Lambang Kabupaten Supiori.png}} regetstvo Supiori |align="center" |Sorendiveri |Aruri Islands, West Supiori, South Supiori, East Supiori, North Supiori | align="right" |660,68 | align="right" |22.547 | align="right" |25.030 | align="right" |0,623 ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- ! 91,20 |align="left" |{{flagicon image|Lambang_Kabupaten_Mamberamo_Raya,_Papua.jpg}} regentstvo Mamberamo Raja |align="center" |Burmeso |Benuki, Mamberamo Hilir, Mamberamo Hulu, Central Mamberamo (Burmeso), East Central Mamberamo, Rufaer, Savai, Bottom Waropen | align="right" |26.745,34 | align="right" |36.483 | align="right" |40.140 | align="right" |0,518 ({{fontcolor|red|Low}}) |- ! 91,71 | colspan="2" align="left" |{{flagicon image|Lambang_Kota_Jayapura.jpeg}} [[Džajapura]] mesto |Abepura, Heram, Muara Tami, South Džajapura, North Džajapura | align="right" |835,44 | align="right" |398.478 | align="right" |426.110 | align="right" |0,799 ({{fontcolor|green|High}}) ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- !- | colspan="2" align="left" |Skupaj Papua<br />provinca | | align="right" |''81.383,30'' | align="right" |''1.008.086'' | align="right" |''1.073.640'' | align="right" | ({{fontcolor|#fc0|Medium}}) |- |} Provinca zdaj predstavlja eno od 84 nacionalnih volilnih okrožij Indonezije za volitve članov Sveta ljudskih predstavnikov. Volilno okrožje Papue sestavlja vseh 8 okrožij v provinci, skupaj z mestom Džajapura in voli 3 člane Sveta ljudskih predstavnikov.<ref>Law No. 7/2017 (''UU No. 7 Tahun 2017'') as amended by Government Regulation in Lieu of Law No. 1/2022 and Regulation of General Elections Commission No. 6/2023.</ref> == Geografija == [[File: Bukit Teletubbies, Jayapura, Papua.jpg|thumb|250px| Hrib Teletubbies (Tungkiwiri) v regentstvu Džajapura]] Provinca Papua je med 2° 25' in 9° južne zemljepisne širine ter 130° in 141° vzhodne zemljepisne širine. Skupna površina Papue je zdaj 82.680,95 km². Do delitve na štiri province leta 2022 je bila provinca Papua največja provinca v Indoneziji, s skupno površino 312.816,35 km² oziroma 19,33 % celotne površine [[Indonezijsko otočje|Indonezijskega otočja]]. Meje Papue so: [[Tihi ocean]] (sever), Visoka Papua (jug), Osrednja Papua (jugozahod) in [[Papuanska Nova Gvineja]] (vzhod). == Demografija == Medtem ko je papuanska podružnica Centralne agencije za statistiko prej napovedovala, da bo prebivalstvo province (kot je bilo takrat sestavljeno) leta 2020 3.435.430 ljudi,<ref name=":8" /><ref>{{navedi splet |title=Jumlah Penduduk Papua Capai 4,30 Juta Jiwa |url=https://penghubung.papua.go.id/2021/01/29/jumlah-penduduk-papua-capai-430-juta-jiwa/|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308040111/https://penghubung.papua.go.id/2021/01/29/jumlah-penduduk-papua-capai-430-juta-jiwa/| archive-date=8 March 2022|access-date=3 March 2021 |website=Badan Penghubung Daerah Provinsi Papua |language=en-US}}</ref> je dejanski popis prebivalstva leta 2020 pokazal skupno 4.303.707 prebivalcev, od katerih je bila večina kristjanov.<ref>{{navedi splet |title=Badan Pusat Statistik: Penduduk Indonesia menurut Provinsi 1971, 1980, 1990, 1995, 2000 dan 2010 |url=https://www.bps.go.id/statictable/2009/02/20/1267/penduduk-indonesia-menurut-provinsi-1971-1980-1990-1995-2000-dan-2010.html|access-date=5 November 2018 |website=www.bps.go.id}}</ref><ref name="Badan Pusat Statistik 2021">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.</ref> Uradna ocena za sredino leta 2022 je bila 4.418.581 pred delitvijo province na štiri ločene province, ki so se razprostirale po 28 regentstvih in enem upravnem mestu. Po delitvi province na 4 ločene province je mesto Džajapura najbolj naseljena upravna enota v provinci, s skupno 420.580 prebivalci sredi leta 2024, medtem ko je regentstvo Supiori, ki obsega predvsem otok Supiori, enega od otokov Schouten v zalivu Cenderawasih ob severni obali Papue, najmanj naseljena upravna enota v provinci, s samo 24.530 prebivalci.<ref name="Badan Pusat Statistik 2025">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2025, ''Provinsi Papua Dalam Angka 2025'' (Katalog-BPS 1102001.91)</ref> Večina prebivalstva v provinci je skoncentrirana v obalnih regijah, zlasti okoli mesta Džajapura in njegovih predmestij. === Religija === Po podatkih indonezijskega državljanstva in matičnega registra se je leta 2022 70,15 % Papuancev opredelilo kot kristjani, 64,68 % protestantov in 5,47 % katoličanov. 29,56 % prebivalstva je muslimanov, manj kot 1 % pa budistov ali hindujcev.<ref name="DUKCAPIL">{{navedi splet|url=https://gis.dukcapil.kemendagri.go.id/peta/|title=Visualisasi Data Kependudukan – Kementerian Dalam Negeri 2022|website=www.dukcapil.kemendagri.go.id|access-date=31 July 2022|format=Visual|archive-date=5 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210805043517/http://gis.dukcapil.kemendagri.go.id/peta/|url-status=dead}}</ref> == Kultura == Domorodni Papuanci imajo posebno kulturo in tradicije, ki jih ni mogoče najti v drugih delih Indonezije. Obalni Papuanci so običajno bolj pripravljeni sprejeti sodobni vpliv v svoje vsakdanje življenje, kar posledično zmanjšuje njihovo izvirno kulturo in tradicije. Medtem večina Papuancev v notranjosti še vedno ohranja svojo izvirno kulturo in tradicije, čeprav je njihov način življenja v preteklem stoletju povezan z vdorom modernosti in globalizacije.<ref>{{navedi splet |last=Suyanto |first=Bagong |date=2 November 2011 |title=Jati Diri Papua |url=https://lifestyle.kompas.com/read/2011/11/03/02051319/jati.diri.papua |access-date=4 March 2021 |website=Kompas.com |publisher=Kompas Cyber Media |language=id}}</ref> Vsako papuansko pleme običajno izvaja svojo tradicijo in kulturo, ki se lahko od plemena do plemena zelo razlikujeta. Tradicija Ararem je tradicija izročitve dote bodočega moža družini bodoče žene po običaju Biak. V jeziku Biak beseda ''Ararem'' pomeni 'dota'. V tej procesiji nevesto in ženina pospremijo peš v procesiji, ki jo spremljajo pesmi in plesi ob glasbi. Višino dote določi družina ženske, o kateri se dogovorijo njeni sorodniki. O datumu predložitve dote se morata dogovoriti družina ženske ali družina bodoče žene in družina moškega ali družina bodočega moža. V tradiciji ljudstva Biak je plačilo dote tradicija, ki jo je treba upoštevati, saj vključuje posledice zakonske zveze.<ref name=":10">{{navedi splet |last=Umami |first=Okta Tri |date=5 May 2018 |title=8 Budaya dan Tradisi Papua yang Paling Unik dan Menarik |url=https://keluyuran.com/tradisi-papua-yang-paling-unik/ |access-date=4 March 2021 |website=keluyuran.com |language=id-ID |archive-date=2025-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250326040424/https://keluyuran.com/tradisi-papua-yang-paling-unik/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Tradisi Ararem – Documents |language=en |newspaper=Documents.tips |url=https://documents.tips/documents/tradisi-ararem.html|access-date=1 November 2017}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Ararem, Budaya Mengantar Maskawin Suku Biak |newspaper=Papua Untuk Semua |url=http://www.papua.us/2013/04/ararem-budaya-mengantar-mas-kawin-suku.html|access-date=1 November 2017}}</ref> === Umetnost in performans === [[File:Parade wai ron dan mansusu.jpg|thumb|Ljudstvo Biak med slovesnostjo]] Na Papui je veliko tradicionalnih plesov in vsako papuansko pleme ima običajno svoje edinstvene tradicionalne plese. '''Ples Jospan''' ({{langx|id|Tarian Yospan}}) je vrsta tradicionalnega in družbenega plesa, ki izvira iz obalnih regij Papue, in sicer Biak, Japen in Varopen; pogosto jo izvajajo mladi kot obliko prijateljstva.<ref name=":11">{{navedi splet |last=Welianto |first=Ari |editor-last=Welianto |editor-first=Ari |publisher=Kompas Cyber Media |date=7 February 2021 |title=Tari Yospan, Tarian Persahabatan Khas Papua Halaman all |url=https://www.kompas.com/skola/read/2021/02/07/173000169/tari-yospan-tarian-persahabatan-khas-papua|access-date=4 March 2021 |website=Kompas.com |language=id}}</ref> Sprva je ples Jospan izviral iz dveh plesov, imenovanih Josim in Pancar, ki sta bila sčasoma združena v enega - zato je ''Jospan'' akronim besed ''Josim'' in ''Pancar''. Pri izvajanju plesa Josim so plesalci pogosto povabili druge prebivalce k poslušanju. Glasbila so običajno sestavljena iz [[ukulele]] in [[kitara|kitare]], ki nista doma na Papui, ter oblike basa s tremi strunami, narejene iz zvitih listov pandanusovih vlaken, ki jih najdemo v obalnem gozdu. Med plesom se igra tudi glasbilo, imenovano ''kalabasa'', narejeno iz posušenega kalabasa, nato pa napolnjeno s kroglicami ali majhnimi kamenčki, ki jih stresemo, da proizvedejo zvok.<ref>{{navedi knjigo |last=Nurhayati |first=Dewi |url=https://books.google.com/books?id=MG_-DwAAQBAJ&q=kalabasa+papua+musik&pg=PA28 |title=Mengenal Tarian dan Seni Papua |date=22 September 2020 |publisher=Alprin |isbn=978-623-263-222-6 |language=id}}</ref> Plesalke nosijo tkane [[sarong]]e, da si pokrijejo prsi, in okrasne glave s cvetjem in ptičjim perjem. Medtem so moški plesalci običajno nosili kratke hlače, odprte prsi in z glavami, okrašenimi tudi s ptičjim perjem. Ples Pancar, ki izvira iz Biaka, spremlja ''le tifa'', tradicionalno glasbilo obalnih plemen v Papui. '''Ples Isosolo''' izvajajo na čolnih prebivalci, ki živijo okoli [[jezero Sentani|jezera Sentani]] v regentstvu Džajapura in se pleše kot simbol harmonije med različnimi plemeni v Papui. Ples v čolnu je tradicija različnih papuanskih ljudstev, zlasti med Sentanci, kjer ples izvajajo v različnih vaseh. Beseda ''isosolo'' je sestavljena iz dveh besed v jeziku Sentani: ''iso'', kar pomeni veseliti se in plesati od veselja, in ''solo'' (ali ''holo''), kar pomeni skupino ljudi vseh starosti, ki plešejo; tako ''isosolo'' pomeni skupino ljudi, ki plešejo z veseljem.<ref name=":12">{{navedi splet |date=1 January 2010 |title=Warisan Budaya Takbenda: Isolo |url=https://warisanbudaya.kemdikbud.go.id/?newdetail&detailCatat=853|access-date=4 March 2021 |website=warisanbudaya.kemdikbud.go.id |publisher=Kementerian Pendidikan dan Kebudayaan}}</ref> Sentanski ples Isosolo običajno izvajajo ''ondofolo'' (tradicionalni voditelji) in vaška skupnost, da obdarijo druge ''ondofole''. V ponudbi so dragoceni predmeti, kot so veliki divji prašiči, izdelki za vrt, dekleta za poroko in druga tradicionalna darila. Poleg tega, da je ples Isosolo oblika spoštovanja do ''ondoafi'', je dandanes bolj sentanski performativni ples in priljubljena atrakcija na letnem festivalu jezera Sentani.<ref name=":12" /><ref>{{navedi splet |last=Mozes |first=Roderick Adrian |editor-last=Asdhiana |editor-first=I Made |location=Sentani |publisher=Kompas Cyber Media |date=21 June 2016 |title=Tari Isolo Melambangkan Kerukunan Antarsuku di Papua |url=https://travel.kompas.com/read/2016/06/21/121511327/tari.isolo.melambangkan.kerukunan.antarsuku.di.papua|access-date=4 March 2021 |website=Kompas.com |language=id}}</ref> [[File:Papuan Dance from Yapen.jpg|left|thumb|Ples Afaitaneng, tradicionalni papuanski vojni ples, ki ga izvajajo ljudje Ambai iz vasi Menavi in Ambai na otokih Japen]] [[File:Tarian Kepala Panjang Suku Draa.jpg|right|thumb|Ples Kepala Panjang ("Dolga glava"), sveti zdravilni ritual za absorpcijo negativne energije ljudstva Draa iz okrožja Jaffi v Keeromu]] Vsako papuansko pleme ima običajno svoj bojni ples, eno najstarejših oblik papuanskega plesa. V papuanski kulturi so ti plesi simbol papuanske moči in poguma; domnevno naj bi bil ta ples nekoč del tradicionalnih obredov ob spopadih z drugimi plemeni.<ref>{{navedi splet |last= |first= |title=Gema Tarian Perang Papua di Festival Lembah Baliem |url=https://www.cnnindonesia.com/gaya-hidup/20180802110832-269-318889/gema-tarian-perang-papua-di-festival-lembah-baliem |access-date=4 March 2021 |website=gaya hidup |publisher=CNN Indonesia |language=id-ID |location=Jakarta}}</ref> Drugi tradicionalni ples, ki je skupen večini papuanskih plemen, je '''ples musjoh''', katerega nastanek temelji na starem mitu. V starih časih, ko je član plemena umrl zaradi nesreče ali nečesa nepričakovanega, so Papuanci verjeli, da zli duh (''Suanggi'') umrle osebe še vedno tava in je nemiren. Da bi to premagali, so pripadniki papuanskega plemena ustvarili obred eksorcizma v obliki ''plesa musjoh'', zato ga pogosto imenujejo ples eksorcizma. Poleg eksorcizma se ''ples musjoh'' uporablja tudi za druge namene, na primer za sprejem gostov, in je lahko simbol spoštovanja in hvaležnosti ter izraz sreče. Če se izvaja za eksorcizem, ''ples musjoh'' izvajajo moški, v primeru sprejema gostov pa ga izvajajo tako moški kot ženske. Plesalci nosijo preproste kostume, sestavljene iz pokrival, zgornjih in spodnjih delov, narejenih iz predelanega drevesnega lubja in rastlinskih korenin. Te so nato okrašene z zapestnicami, ogrlicami in barvami na telesih plesalcev.<ref>{{navedi splet |last= |first= |date=25 August 2018 |title=Tari Musyoh – Tarian Pengusir Arwah oleh Masyarakat Papua |url=https://blogkulo.com/tari-musyoh-papua/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122004321/https://blogkulo.com/tari-musyoh-papua/ |archive-date=22 January 2021 |access-date=4 March 2021 |website=Blog Kulo |language=id-ID}}</ref> === Arhitektura === [[File:Raiyani Muharramah Rumah Karwari Papua DSC 8244.jpg|thumb|''Karivari'' hiša, pogosta v regijah okoli zaliva Jos Sudarso, upodobljena v tematskem parku Taman Mini Indonesia Indah v Džakarti]] '''''Karivari''''' je ena od tradicionalnih papuanskih hiš, natančneje tradicionalna hiša ljudstva Tobati-Enggros, ki živi okoli zaliva Jotefa in jezera Sentani blizu Džajapure.<ref name=":14">{{Cite journal |last=Fauziah |first=Nur |date=2014 |title=Karakteristik Arsitektur Tradisional Papua |url=https://publikasiilmiah.ums.ac.id/bitstream/handle/11617/5026/SNTT%20A-003%20Nur%20Fauziah%20UM%20Surabaya.pdf?sequence=1 |journal=Simposium Nasional Teknologi Terapan |volume=2 |pages=19–29 |issn=2339-028X |archive-date=18 May 2022 |access-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518165252/https://publikasiilmiah.ums.ac.id/bitstream/handle/11617/5026/SNTT%20A-003%20Nur%20Fauziah%20UM%20Surabaya.pdf?sequence=1 |url-status=dead }}</ref> Za razliko od drugih oblik papuanskih tradicionalnih hiš, kot je okrogla ''[[honai]]'', je ''karivari'' običajno zgrajena v obliki osmerokotne piramide. ''Karivari'' je običajno narejena iz bambusa, trdega lesa in listov gozdnega saga. Hiša je sestavljena iz dveh nadstropij in treh sob, vsaka z različnimi funkcijami. ''Karivari'' ni kot ''honai'', v katerem lahko živi kdorkoli; ne more biti niti prebivališče plemenskega poglavarja, za razliko od ''honaija'', ki ima politične in pravne funkcije. ''Karivari'' je posebej namenjena izobraževanju in čaščenju; položaj v skupnosti ljudstva Tobati-Enggros se zato šteje za svetega.<ref name=":14" /> Tako kot tradicionalne hiše na splošno ima tudi ''karivari'' zasnovo, ki je polna dekorativnih detajlov, zaradi katerih je edinstven, seveda pa so okraski povezani s papuansko kulturo, zlasti s kulturo Tobati-Enggros. Okraski, ki jih najdemo so običajno v obliki umetniških del, med drugim slik, rezbarij in tudi skulptur. Poleg umetniških del je ''karivari'' okrašen tudi z različnim orožjem, kot sta lok in puščica. Obstajajo tudi okostja plenilskih živali, običajno v obliki zob divjega prašiča, okostja kenguruja, oklepov želv, [[Rajčice|rajskih ptic]] in tako naprej.<ref>{{navedi splet |title=Rumah Kariwari » Budaya Indonesia |url=https://budaya-indonesia.org/Rumah-Kariwari|access-date=4 March 2021 |website=budaya-indonesia.org}}</ref> '''''Rumsram''''' je tradicionalna hiša ljudstva Biak Numfor na severni obali Papue. Ta hiša je bila prvotno namenjena moškim, ženskam pa je bil vstop ali približevanje vanjo prepovedan. Njena funkcija je podobna ''karivariju'' in sicer kot prostor za dejavnosti poučevanja in izobraževanja moških, ki začenjajo odraščati in iščejo življenjske izkušnje. Stavba je kvadratne oblike s streho v obliki obrnjenega čolna zaradi porekla plemena Biak Numfor, ki delajo kot mornarji. Uporabljeni materiali so lubje za tla, cepljen in sesekljan vodni bambus za stene, streha pa je narejena iz posušenih listov [[sago|saga]]. Stene so narejene iz listov saga. Prvotni rumsramski zid je imel le nekaj oken in je bil nameščen spredaj in zadaj. ''Rumsram'' je običajno visoka približno 6–8 m in je razdeljena na dva dela, ki se razlikujeta po nadstropjih. Prvo nadstropje je odprto in brez sten. Vidni so bili le stebri stavbe. Na tem mestu se moški izobražujejo za učenje kiparstva, ščitov, gradnje čolnov in vojnih tehnik. V tradicionalni slovesnosti, imenovani ''Vor Kapanaknik'', kar v jeziku Biak pomeni 'obriti otroku lase', se tradicionalni ritual običajno izvede, ko so fantje stari 6–8 let. Starost, ko se šteje, da je otrok sposoben razmišljati in se je začel izobraževati o iskanju življenjskih izkušenj ter o tem, kako postati močan in odgovoren moški kot kasneje glava družine. Otroci so nato vstopili v ''rumsram'', zato se obred prehoda imenuje tudi ''rumsram'', ker se ritual izvaja v ''rumsramu''.<ref>{{navedi splet |title=Tradisi Wor » Budaya Indonesia |url=https://budaya-indonesia.org/Tradisi-Wor/|access-date=4 March 2021 |website=budaya-indonesia.org}}</ref> === Glasba in ročna dela === [[File:Tifa, Geelvink Bay cultures, [[Cenderawasih Bay]], before 1883.jpg|thumb|Tifa, papuansko glasbilo]] '''Tifa''' je tradicionalno papuansko glasbilo, ki se igra z udarjanjem. Za razliko od tistih iz [[Moluki|Molukov]] je to glasbilo iz Papue običajno daljše in ima ročaj na enem delu glasbila. Medtem je ''tifa'' iz Molukov široka in nima ročaja ob strani. Uporabljeni material je tudi najmočnejši les, običajno vrste lesa ''Lenggua'' (''Pterocarpus indicus''), z zgornjo membrano iz živalske kože. Živalska koža je z ratanom zavezana v krog, tako da je tesna in lahko proizvaja čudovit zvok. Poleg tega je na telesu glasbila tipična papuanska rezbarija. Tifa se običajno uporablja za spremljavo dogodkov za sprejem gostov, tradicionalnih zabav, plesov itd. Velikost zvoka, ki prihaja iz bobna, je odvisna od velikosti glasbila. Poleg tega, da je sredstvo za spremljavo plesa, ima tifa tudi družbeni pomen, ki temelji na funkciji in obliki izrezljanih okraskov na telesu tife. V kulturi ljudstva Marind-Anim v Meraukeju ima vsak klan svojo obliko in motiv ter ime za vsako tifo. Enako velja za ljudstvo Biak in Varopen.<ref name=":17">{{navedi splet |last=Yasmin |first=Puti |title=Alat Musik Tradisional Papua Lengkap Sejarahnya |url=https://travel.detik.com/travel-news/d-5168062/alat-musik-tradisional-papua-lengkap-sejarahnya|access-date=4 March 2021 |website=detikTravel |location=[[Jakarta]] |publisher=Detik.com |language=id}}</ref> '''Triton''' je tradicionalno papuansko glasbilo, ki se igra s pihanjem. To glasbilo najdemo po vsej obali, zlasti v Biaku, Japenu, Varopenu in Nabireju. Sprva se je to glasbilo uporabljalo le kot sredstvo komunikacije ali kot sredstvo za klicanje in signaliziranje. Trenutno se uporablja tudi kot sredstvo za zabavo in kot tradicionalna glasbila. == Kuhinja == [[File:Memotong sagu Kering.jpg|thumb|Sago je tipična papuanska hrana, ki se običajno pripravlja v ''papedo'']] Domača papuanska hrana je običajno pečen merjasec z gomolji, kot je [[sladki krompir]]. Osnovna hrana Papue in vzhodne Indonezije na splošno je [[sago]], kot protiutež osrednji in zahodni indonezijski kuhinji, ki dajeta prednost rižu kot glavni hrani.<ref>{{navedi splet |last=Santoso |first=Agung Budi |date=10 December 2013 |editor-last=Gultom |editor-first=Hasiolan Eko Purwanto |title=Papeda, Makanan Sehat Khas Papua |url=https://www.tribunnews.com/lifestyle/2013/12/10/papeda-makanan-sehat-khas-papua |access-date=4 March 2021 |website=Tribunnews.com |language=id-ID}}</ref> Sago se predela kot palačinka ali sagova kaša, imenovana ''papeda'', običajno pa se je z rumeno juho iz tune, rdečega snaperja ali drugih rib, začinjenih s kurkumo, limeto in drugimi začimbami. Na nekaterih obalah in nižinah Papue je sago glavna sestavina vseh jedi.<ref>{{navedi splet |title=Papeda Makanan Khas Maluku dan Papua |url=http://makanan-indonesia.weebly.com/1/post/2017/01/papeda.html|access-date=4 March 2021 |website=Makanan Indonesia |language=id}}</ref> V obalnih regijah so morski sadeži glavna hrana za lokalno prebivalstvo. Ena izmed znanih morskih jedi iz Papue je ribji zavitek (''ikan bungkus''). Zavita riba na drugih območjih se imenuje ''pepes ikan''. Zavita riba iz Papue je znana po tem, da je zelo dišeča. To je zato, ker vsebuje dodatne lovorjeve liste, zaradi katerih je mešanica začimb bolj dišeča in se vpije v ribje meso. Osnovna sestavina papuanske zavite ribe je morska riba, najpogosteje uporabljena riba pa je mlečnica (''Chanos chanos''). Mlečnica je primerna za 'zavijanje', ker ima meso, ki se po obdelavi ne drobi. Začimbe se narežejo na rezine ali koščke, in sicer rdeči in ptičji čili, lovorjev list, paradižnik, galangal in stebla limonske trave. Druge začimbe so kurkuma, česen ter rdeči čili, koriander in lešnik. Začimbe se najprej zdrobijo in nato zmešajo ali namažejo po ribi. Zavijanje je v bananine liste.<ref>{{navedi splet |date=4 September 2018 |title=Ikan Bungkus, Pepes Ikan dari Papua yang Harum |url=https://merahputih.com/post/read/ikan-bungkus-pepes-ikan-dari-papua-yang-harum|access-date=4 March 2021 |website=MerahPutih}}</ref> [[File:Papeda, Kuah Kuning, Ikan Tude Bakar 2.jpg|left|thumb|Papeda, pomembna jed, ki izvira iz vzhodne Indonezije]] Običajni papuanski prigrizki so narejeni iz saga. ''Kue bagea'' (imenovana tudi sagova torta) je torta, ki izvira iz Ternateja v Severnih Molukih, čeprav jo lahko najdemo tudi v Papui.<ref name="Pertiwi">{{navedi splet |title=Resep Kue Bagea Ambon |url=http://resepkue.net/kue-tradisional/resep-kue-bagea-modern-kue-tradisional-dari-ternate-malulu-utara/|access-date=16 May 2014 |publisher=resepkue.net|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517134045/http://resepkue.net/kue-tradisional/resep-kue-bagea-modern-kue-tradisional-dari-ternate-malulu-utara/}}</ref> Ima okroglo obliko in kremasto barvo. ''Bagea'' ima trdo konsistenco, ki jo lahko zmehčamo v čaju ali vodi, da jo lažje žvečimo. Pripravlja se iz saga, rastlinskega škroba, pridobljenega iz sagove palme ali sagovega cikasa. ''Sagu Lempeng'' je tipičen papuanski prigrizek, ki je narejen v obliki predelanega saga v obliki krožnikov. Sagu Lempeng je priljubljen tudi med popotniki. Vendar ga je zelo težko najti v restavracijah, saj je ta kruh namenjen družinski porabi in se običajno poje takoj po peki. Izdelava krožnikov saga je tako enostavna kot izdelava drugih vrst kruha. Sago se predela tako, da se speče s tiskanjem pravokotnikov ali pravokotnikov z železom, ki je zrelo kot beli kruh. Sprva je brez okusa, v zadnjem času pa se mu doda sladkor, da dobi sladek okus. Ima trdo teksturo in ga lahko uživate tako, da ga zmešate ali potopite v vodo, da postane mehkejši. Sagova kaša je vrsta kaše, ki jo najdemo v Papui. To kašo običajno jemo z rumeno juho iz skuše ali tune, nato pa začinimo s kurkumo in limeto. Sagova kaša se včasih uživa tudi s kuhanimi gomolji, kot so tisti iz [[manioka|kasave]] ali sladkega krompirja. Cvetovi papaje in pražen ohrovt se pogosto postrežejo kot priloge k sagovemu soku.<ref>{{navedi splet |last=Khairunnisa |first=Syifa Nuri |editor-last=Pertiwi F. |editor-first=Ni Luh Made |location=Jakarta |publisher=Kompas Cyber Media |date=5 December 2019 |title=4 Makanan Papua dari Sagu Halaman all |url=https://travel.kompas.com/read/2019/12/05/200500027/4-makanan-papua-dari-sagu|access-date=4 March 2021 |website=Kompas.com |language=id}}</ref> V obalnih regijah se sagove črve običajno postreže kot nekakšen prigrizek.<ref>{{navedi splet |last=Farhan |first=Afif |title=Mengapa Orang Papua Makan Ulat Sagu? |url=https://travel.detik.com/domestic-destination/d-4841664/mengapa-orang-papua-makan-ulat-sagu |access-date=4 March 2021 |website=detikTravel |location=Jayapura |publisher=Detik.com |language=id |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308064758/https://travel.detik.com/domestic-destination/d-4841664/mengapa-orang-papua-makan-ulat-sagu |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Alfarizi |first=Moh Khory |date=24 December 2019|editor-last=Prima|editor-first=Erwin |title=Ulat Sagu Jadi Kuliner Favorit Sejak Masa Prasejarah di Papua |url=https://tekno.tempo.co/read/1287127/ulat-sagu-jadi-kuliner-favorit-sejak-masa-prasejarah-di-papua|access-date=5 March 2021 |website=Tempo |language=Indonesian}}</ref> Sagovi črvi izvirajo iz debel saga, ki jih odrežejo in pustijo gniti. Gnijoča ​​stebla povzročijo, da črvi pridejo ven. Oblika sagovih črvov se razlikuje, od najmanjših do največjih, velikosti odraslega palca. Te sagove črve se običajno je žive ali pa se predhodno skuhajo, na primer na hitro cvrejo, kuhajo, cvrejo in nato nabadajo na nabodala. Sčasoma pa so prebivalci Papue te sagove črve predelali v satay iz sagove gosenice. Metoda priprave sataya iz te sagove gosenice se ne razlikuje od običajne priprave sataya, in sicer na nabodalih z nabodalom in pečenja na žaru nad vročim ogljem.<ref>{{navedi splet |last=Fitria |first=Riska |title=5 Fakta Ulat Sagu, Kuliner Ekstrem yang Kaya Nutrisi |url=https://food.detik.com/info-kuliner/d-5230291/5-fakta-ulat-sagu-kuliner-ekstrem-yang-kaya-nutrisi |access-date=4 March 2021 |website=detikfood |location=[[Jakarta]] |publisher=Detik.com |language=id |archive-date=5 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205053805/https://food.detik.com/info-kuliner/d-5230291/5-fakta-ulat-sagu-kuliner-ekstrem-yang-kaya-nutrisi |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{navedi splet |first=Klemen |last=L |date=2000 |title=Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941–1942 |url=https://warfare.gq/dutcheastindies/index.html |access-date=30 March 2021 |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726053035/http://www.dutcheastindies.webs.com/index.html |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |last1=Lumintang |first1=Onnie |last2=Haryono |first2=P. Suryo |last3=Gunawan |first3=Restu |last4=Nurhajarini |first4=Dwi Ratna |title=Biografi Pahlawan Nasional Marthin Indey dan Silas Papare |date=1997 |publisher=Ministry of Education and Culture |location=Indonesia |url=http://repositori.kemdikbud.go.id/7607/1/BIOGRAFI%20PAHLAWAN%20NASIONAL%20MARTHIN%20INDEY%20DAN%20SILAS%20PAPARE.pdf |language=id|ref={{harvid|Lumintang et al.|1997}}}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|http://www.papua.go.id/}} * [https://web.archive.org/web/20090106155024/http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=IDP Languages and ethnic groups of Papua Province] SIL Ethnologue [[Kategorija:Papua (provinca)]] [[Kategorija:Zahodna Nova Gvineja]] [[Kategorija:Geografija Indonezije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] [[Kategorija:Province Indonezije]] r0orrbkhgeys2imb0erasij1dc72dqo 0 606054 6752032 6743292 2026-09-17T12:11:27Z Upwinxp 126544 −"alternativna poimenovanja" z virom v angleščini 6752032 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Letvičar | fossil_range = [[Pliocen]]–[[Holocen]], {{fossil_range|5.3|0|ref=<ref name="Rio2021">{{cite journal |last1=Rio |first1=Jonathan P. |last2=Mannion |first2=Philip D. |date=6 September 2021 |title=Phylogenetic analysis of a new morphological dataset elucidates the evolutionary history of Crocodylia and resolves the long-standing gharial problem |journal=PeerJ |volume=9 |article-number=e12094 |doi=10.7717/peerj.12094 |pmid=34567843 |pmc=8428266 |doi-access=free}}</ref>}} | image = SaltwaterCrocodile('Maximo').jpg | image_caption = samec | image2 = Female croc.jpg | image2_caption = samica | status = LC | status_system =IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Crocodylus porosus'' |name-list-style=amp |author=Webb, G.J.W. |author2=Manolis, C. |author3=Brien, M.L. |author4=Balaguera-Reina, S.A. |author5=Isberg, S. |date=2021 |article-number=e.T5668A3047556 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-2.RLTS.T5668A3047556.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{navedi splet |title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=14 January 2022|website=cites.org}}</ref>{{NoteTag|Except populations of Australia, Indonesia, Malaysia and Papua New Guinea which are included in Appendix II.}} | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Sauropsida]] (plazilci) | infraclassis = [[Archosauromorpha]] | superordo = [[Crocodylomorpha]] | familia = [[Crocodylidae]] | ordo = [[Crocodilia]] (krokodili) | genus = '''''Crocodylus''''' | species = '''''C. porosus''''' | binomial = '''''Crocodylus porosus''''' | binomial_authority = [[Johann Gottlob Schneider|Schneider]], 1801 | range_map = Saltwater crocodile range.svg | range_map_caption = Range of the saltwater crocodile }} '''Letvičar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Crocodylus porosus''''') je [[krokodili|krokodil]], ki izvira iz slanovodnih habitatov, brakičnih mokrišč in sladkovodnih rek od vzhodne obale [[Indija|Indije]] čez [[Jugovzhodno Azija|Jugovzhodno Azijo]] in [[Sundaland]] do severne [[Avstralija|Avstralije]] in [[Mikronezija|Mikronezije]]. Na [[rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] je od leta 1996 uvrščen na seznam [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogroženih vrst]].<ref name=iucn /> Do 1970-ih so ga lovili zaradi kože na celotnem območju razširjenosti, ogroža pa ga nezakonito ubijanje in izguba [[habitat]]a. Velja za nevarnega za ljudi.<ref name=Webb_al2010>{{navedi knjigo |last1=Webb |first1=G. J. W. |last2=Manolis |first2=C. |last3=Brien |first3=M. L. |year=2010 |chapter=Saltwater Crocodile ''Crocodylus porosus'' |pages=99–113 |chapter-url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/18%20--8088e67a.pdf |editor1-last=Manolis |editor1-first=S. C. |editor2-last=Stevenson |editor2-first=C. |title=Crocodiles: Status Survey and Conservation Action Plan |edition=3rd |publisher=IUCN Crocodile Specialist Group |location=Darwin}}</ref> Letvičar je največji živeči plazilec.<ref>{{cite journal |title=Satellite tracking reveals long distance coastal travel and homing by translocated Estuarine Crocodiles, ''Crocodylus porosus'' |journal=PLOS ONE |year=2007 |volume=2 |pmid=17895990 |pmc=1978533 |doi=10.1371/journal.pone.0000949 |doi-access=free |last1=Read |first1=M. A. |last2=Grigg |first2=G. C. |last3=Irwin |first3=S. R. |last4=Shanahan |first4=D. |last5=Franklin |first5=C. E. |issue=9 |article-number=e949 |bibcode=2007PLoSO...2..949R}}</ref> Samci lahko zrastejo do teže 1000–1500 kg in dolžine 6 m, le redko presežejo 6,3 m.<ref name="Acid">{{cite journal |title=Estimation of total length from head length of Saltwater Crocodiles (''Crocodylus porosus'') in the Northern Territory, Australia |year=2013 |journal=Journal of Herpetology |volume=47 |issue=1 |pages=34–40 |doi=10.1670/11-094 |author1=Fukuda, Y. |name-list-style=amp |author2=Saalfeld, W. K. |author3=Lindner, G. |author4=Nichols, T. |s2cid=83912762 |url=https://www.researchgate.net/publication/274775364}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Rice, S. |title=Encyclopedia of Biodiversity |edition=Revised |date=2020 |publisher=Infobase Publishing |location=New York |isbn=978-1-4381-9592-6 |page=230 |url=https://books.google.com/books?id=YtyPEAAAQBAJ&dq=saltwater+crocodile+1500+kg&pg=PA230}}</ref> Samice so veliko manjše in le redko presežejo 3 m.<ref name=Whitaker_2008>{{cite journal |last1=Whitaker |first1=R. |last2=Whitaker |first2=N. |year=2008 |title=Who's got the biggest? |journal=Crocodile Specialist Group Newsletter |volume=27 |issue=4 |pages=26–30 |url=https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/907d4ded022a4ddefe525f89ee64b150.pdf}}</ref><ref name="Britton et al. 2012">{{cite journal |last1=Britton |first1=A. R. C. |last2=Whitaker |first2=R. |last3=Whitaker |first3=N. |title=Here be a Dragon: Exceptional size in Saltwater Crocodile (''Crocodylus porosus'') from the Philippines |journal=Herpetological Review |date=2012 |volume=43 |issue=4 |pages=541–546 |url=https://www.researchgate.net/publication/265511442}}</ref> Je velik in oportunistični hipermesojedec, ki večino svojega plena napade iz zasede in ga nato celega utopi ali pogoltne. Pleni skoraj vsako žival, ki vstopi na njihovo ozemlje, vključno z drugimi plenilci, kot so morski psi, različne sladkovodne in slanovodne ribe, vključno s pelagičnimi vrstami, nevretenčarji, kot so raki, različne dvoživke, drugi plazilci, ptice in sesalci.<ref name="Callaway, J. M. 1997">{{navedi knjigo |last1=Hua |first1=S. |last2=Buffetaut |first2=E. |year=1997 |chapter=Part V: Crocodylia |pages=357–374 |title=Ancient marine reptiles |location=Cambridge |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-155210-7 |doi=10.1016/B978-0-12-155210-7.X5000-5 |editor1-last=Callaway |editor1-first=J. M. |editor2-last=Nicholls |editor2-first=E. L. |chapter-url=https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/B9780121552107500193?token=49212F9BD94583575A4553B27CDA591A7B9C97B6698550E9A3E43766F27F48E72A8DF49B165E55D9E81AC46194045F04}}</ref><ref name="Blaber, S. J. 2008">{{navedi knjigo |last1=Blaber |first1=S. J. M. |year=2008 |title=Tropical estuarine fishes: ecology, exploration and conservation |location=Oxford |publisher=Blackwell Science |pages=185–201 |chapter=Mangroves and Estuarine Dependence |chapter-url=https://books.google.com/books?id=V53GoUTN_wYC&pg=PA196 |isbn=978-0-470-69498-5}}</ref> == Taksonomija in evolucija == [[File:MAGNT Sweetheart.JPG|thumb|''Sweetheart'' (ljubica), slanovodni krokodil iz reke Finnis v severni Avstraliji, predlagan kot ''Crocodilus pethericki'' leta 1985]] ''Crocodilus porosus'' je bilo znanstveno ime, ki ga je predlagal Johann Gottlob Theaenus Schneider, ki je leta 1801 opisal Zoološki vzorec.<ref>{{navedi knjigo |last1=Schneider |first1=J. G. |year=1801 |title=Historiae Amphibiorum naturalis et literariae Fasciculus Secundus continens Crocodilos, Scincos, Chamaesauras, Boas, Pseudoboas, Elapes, Angues, Amphisbaenas et Caecilias |location=Jenae |publisher=Wesselhoeft |chapter=''Porosus'' |chapter-url=https://gdz.sub.uni-goettingen.de/id/PPN582122139?tify={%22pages%22:[169],%22view%22:%22info%22} |pages=159–160}}</ref> V 19. in 20. stoletju je bilo več primerkov slanovodnih krokodilov opisanih z naslednjimi imeni: *''Crocodilus biporcatus'', ki ga je leta 1807 predlagal Georges Cuvier, je bilo 23 primerkov slanovodnih krokodilov iz Indije, Jave in [[Timor]]ja.<ref>{{cite journal |author=Cuvier, G. |year=1807 |title=Sur les différentes especes de crocodiles vivans et sur leurs caracteres distinctifs |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle Paris |volume=10 |pages=[https://archive.org/details/annalesdumusum10mus/page/8 8]–86 |url=https://archive.org/details/annalesdumusum10mus}}</ref> *''Crocodilus biporcatus raninus'', ki sta ga leta 1844 predlagala Salomon Müller in Hermann Schlegel, je bil krokodil iz [[Borneo|Bornea]].<ref>{{navedi knjigo |editor=Temminck, C. J. |title=Verhandelingen over de natuurlijke geschiedenis der Nederlandsche overzeesche Bezittingen, door de leden der Natuurkundige Commissie in Indie en andere Schrijvers |location=Leiden |publisher=S. en J. Luchtmans en C. C. van der Hoek |author=Müller, S. |author2=Schlegel, H. |year=1844 |chapter=Over de Krokodillen van den Indischen Archipel |pages=1–70 |chapter-url=https://archive.org/details/verhandelingeno1temm/page/n1059}}</ref> *''Crocodylus porosus australis'', ki ga je leta 1953 predlagal Paulus Edward Pieris Deraniyagala, je bil primerek iz Avstralije.<ref>{{navedi knjigo |author=Deraniyagala, P. E. P. |year=1953 |title=A coloured atlas of some vertebrates from Ceylon |volume=Tetrapod Reptilia |publisher=Government Press |location=Colombo |chapter=''Crocodylus porosus australis'' ssp. nov. |pages=33–34}}</ref> *''Crocodylus pethericki'', ki sta ga leta 1985 predlagala Richard Wells in C. Ross Wellington, je bil krokodil z velikim telesom, relativno veliko glavo in kratkim repom, ki so ga leta 1979 odkrili v reki Finnis v [[Severni teritorij|Severnem teritoriju]].<ref>{{cite journal |author1=Wells, R. W. |author2=Wellington, C. R. |name-list-style=amp |year=1985 |title=A classification of the Amphibia and Reptilia of Australia |journal=Australian Journal of Herpetology, Supplemental Series |volume=1 |pages=1–61 |url=http://www.iucn-tftsg.org/wp-content/uploads/file/Articles/Wells_and_Wellington_1985.pdf}}</ref> Ta domnevna vrsta je bila kasneje obravnavana kot napačna razlaga fizioloških sprememb, ki jih doživljajo zelo veliki samci krokodilov. Vendar pa je bila trditev Wellsa in Wellingtona, da se avstralski slanovodni krokodili morda dovolj razlikujejo od azijskih slanovodnih krokodilov, da upravičujejo status podvrste, obravnavana kot morebitna veljavnost.<ref>{{cite journal |author=Das, I. |author2=Charles, J. K. |title=A Record of ''Crocodylus raninus'' Müller & Schlegel, 1844 from Brunei, North-western Borneo |journal=Sabah Parks Nature Journal |volume=3 |year=2000 |pages=1–5}}</ref> Trenutno slanovodni krokodil velja za monotipsko vrsto.<ref name= Brazaitis>{{navedi knjigo |author=Brazaitis, P. |year=2001 |title=A Guide to the Identification of the Living Species of Crocodilians |publisher=Wildlife Conservation Society |location=New York}}</ref> === Evolucija === Fosilni ostanki slanovodnega krokodila, izkopanega v severnem [[Queensland]]u, so datirani v [[pliocen]].<ref>{{cite journal |author=Molnar, R. E. |year=1979 |title=''Crocodylus porosus'' from the Pliocene Allingham formation of North Queensland. Results of the Ray E. Lemley expeditions, part 5 |journal=Memoirs of the Queensland Museum |volume=19 |pages=357–365}}</ref><ref>{{cite journal |author=Willis, P. M. A. |year=1997 |title=Review of fossil crocodilians from Australasia |journal=Australian Journal of Zoology |volume=30 |issue=3 |pages=287–298 |doi=10.7882/AZ.1997.004 |doi-access=free}}</ref> Najbližja ohranjena (živeča) sorodnika slanovodnega krokodila sta siamski krokodil in roparski krokodil.<ref name=Gatesy2008>{{cite journal |last1=Gatesy |first1=J. |last2=Amato |first2=G. |year=2008 |title=The rapid accumulation of consistent molecular support for intergeneric crocodylian relationships |url=https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2008-09_48_3/page/1232 |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=48 |issue=3 |pages=1232–1237 |doi=10.1016/j.ympev.2008.02.009 |pmid=18372192|bibcode=2008MolPE..48.1232G }}</ref><ref name=Srikulnath2015>{{cite journal |author1=Srikulnath, K. |author2=Thapana, W. |author3=Muangmai, N. |name-list-style=amp |year=2015 |title=Role of chromosome changes in ''Crocodylus'' evolution and diversity |journal=Genomics Inform |volume=13 |issue=4 |pages=102–111 |doi=10.5808/GI.2015.13.4.102 |pmc=4742319 |pmid=26865840}}</ref><ref name=LeeYates2018>{{cite journal |author=Lee, M. S. Y. |author2=Yates, A. M. |name-list-style=amp |date=2018 |title=Tip-dating and homoplasy: reconciling the shallow molecular divergences of modern gharials with their long fossil |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=285 |issue=1881 |doi=10.1098/rspb.2018.1071 |pmid=30051855 |pmc=6030529 |doi-access=free}}</ref><ref name=Hekkala2021>{{Cite journal |last1=Hekkala |first1=E. |last2=Gatesy |first2=J. |last3=Narechania |first3=A. |last4=Meredith |first4=R. |last5=Russello |first5=M. |last6=Aardema |first6=M. L. |last7=Jensen |first7=E. |last8=Montanari |first8=S. |last9=Brochu |first9=C. |last10=Norell |first10=M. |last11=Amato |first11=G. |date=27 April 2021 |title=Paleogenomics illuminates the evolutionary history of the extinct Holocene "horned" crocodile of Madagascar, ''Voay robustus'' |journal=Communications Biology |language=en |volume=4 |issue=1 |page=505 |doi=10.1038/s42003-021-02017-0 |pmid=33907305 |pmc=8079395 |doi-access=free}}</ref> Domnevalo se je, da se je rod ''Crocodylus'' razvil v Avstraliji in Aziji.<ref name=Oaks2011>{{cite journal |last1=Oaks |first1=J.R. |title=A time-calibrated species tree of Crocodylia reveals a recent radiation of the true crocodiles |url=https://archive.org/details/sim_evolution_2011-11_65_11/page/3285 |journal=Evolution |volume=65 |issue=11 |year=2011 |pages=3285–3297 |doi=10.1111/j.1558-5646.2011.01373.x |pmid=22023592 |bibcode=2011Evolu..65.3285O |s2cid=7254442 |doi-access=free}}</ref> Rezultati filogenetske študije podpirajo njegov verjeten izvor v Afriki in kasnejše sevanje proti jugovzhodni Aziji in Ameriki; od svojega najbližjega nedavnega sorodnika, izumrlega ''voaya'' z [[Madagaskar]]ja, se je genetsko oddaljil pred približno 25 milijoni let blizu meje med [[oligocen]]om in [[miocen]]om.<ref name=Hekkala2021/> === Filogeneza === Spodaj je kladogram, ki temelji na študiji datiranja tipov iz leta 2018, ki sta jo hkrati izvedla Lee in Yates, pri čemer sta uporabila morfološke, molekularne (sekvenciranje DNK) in stratigrafske (starost fosilov) podatke,<ref name="LeeYates2018"/> kot je bil revidiran leta 2021 po paleogenomski študiji z uporabo DNK, ekstrahirane iz izumrlega ''voaya''.<ref name=Hekkala2021/> Hallova namestitev krokodila iz Nove Gvineje, predlagana v študiji Sales-Oliveira in sodelavcev iz leta 2023.<ref name="Sales-Oliveira2023">{{cite journal |author=Sales-Oliveira, V. |author2=Altmanová, M. |author3=Gvoždík, V. |author4=Kretschmer, R. |author5=Ezaz, T. |author6= Liehr, T. |author7=Padutsch, N. |author8=Badjedjea G. |author9=Utsunomia, R. |author10=Tanomtong, A. |author11=Ciof, M. |title=Cross‑species chromosome painting and repetitive DNA mapping illuminate the karyotype evolution in true crocodiles (Crocodylidae) |journal=Chromosoma |volume=132 |year=2023 |issue=4 |pages=289–303 |doi=10.1007/s00412-023-00806-6 |pmid=37493806 }}</ref> {{clade |style=font-size:90%;line-height:85% |label1=''[[Crocodylus]]'' |1={{clade |grouplabel1=Indo-Pacific |bar1=black |1={{clade |1={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus johnstoni'' [[sladkovodni krokodil]] }} }} }} |2={{clade |1={{clade |1={{clade|1=''Crocodylus novaeguineae'' [[Novogvinejski krokodil]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus halli'' [[Crocodylus halli]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus mindorensis'' [[Filipinski krokodil]] }} }} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus porosus'' [[Letvičar]]}} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus siamensis'' [[Siamski krokodil]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus palustris'' [[Močvirski krokodil]] }} }} }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Afrika |top1=80%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus suchus'' [[Zahodnoafriški krokodil]] }} }} }} }} |2={{clade |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus niloticus'' [[Nilski krokodil]] }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Latinska Amerika|top1=180%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus rhombifer'' [[Kubanski krokodil]] }} }} |bar2=black |2={{clade |1={{clade |1=''Crocodylus intermedius'' [[Orinoški krokodil]] |2=''Crocodylus acutus'' [[Ameriški krokodil]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus moreletii'' [[Moreletov krokodil]] }} }} }} }} }} }} }} == Opis == [[File:Saltieskull.JPG|thumb|Lobanja letvičarja iz Muzeja zoologije v Sankt Peterburgu. V ozadju bodite pozorni na precej vitkejšo lobanjo gaviala.]] [[File:Crocodile Crocodylus-porosus amk2.jpg|thumb|Glava letvičarja]] Letvičar ima v primerjavi z večino krokodilov širok gobec. Vendar ima daljši gobec kot močvirski krokodil (''C. palustris''); njegova dolžina je pri dnu dvakrat večja od njegove širine.<ref name="Guggisberg">{{navedi knjigo |last=Guggisberg |first=C. A. W. |title=Crocodiles: Their Natural History, Folklore, and Conservation |year=1972 |page=195 |location=Newton Abbot |publisher=David & Charles |isbn=978-0-7153-5272-4}}</ref> Od oči vzdolž središča gobca poteka par grebenov. Luske so ovalne oblike, ščitniki pa so v primerjavi z drugimi vrstami majhni ali pa jih običajno sploh ni. Poleg tega je med vratnim in hrbtnim ščitnikom prisotna tudi očitna vrzel, med zadnjimi robovi velikih, prečno razporejenih ščitnikov v hrbtnem ščitu pa so prisotni majhni, trikotni ščitniki. Relativno pomanjkanje ščitnikov velja za prednost, ki je koristna za razlikovanje slanovodnih krokodilov v ujetništvu ali pri nezakoniti trgovini z usnjem, pa tudi na nekaj območjih na terenu, kjer je morda treba ločiti mlajše ali pododrasle letvičarje od drugih krokodilov. Na vratu ima manj oklepnih plošč kot drugi krokodili.<ref>{{navedi knjigo |last=Kondo |first=H. |year=1970 |title=Grolier's Amazing World of Reptiles |location=New York, NY |publisher=Grolier Interprises Inc.}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Ross |first1=F. D. |last2=Mayer |first2=G. C. |year=1983 |chapter=On the dorsal armor of the Crocodilia |pages=[https://archive.org/details/advancesinherpet00will/page/306 306–331] |title=Advances in Herpetology and Evolutionary Biology |chapter-url=https://archive.org/details/advancesinherpet00will |editor1-last=Rhodin |editor1-first=A. G. J. |editor2-last=Miyata |editor2-first=K. |publisher=Museum of Comparative Zoology |location=Cambridge |isbn=978-0-910999-00-7}}</ref> Široko telo odraslega letvičarja je v nasprotju s telesom večine drugih vitkih krokodilov, kar je vodilo do zgodnjih nepreverjenih domnev, da je bil plazilec [[aligator]].<ref name="ufl"/> Mladi letvičarji so bledo rumene barve s črnimi črtami in pikami na telesu in repu. Ta obarvanost traja več let, dokler krokodili ne odrastejo. Barva v odrasli dobi je veliko temnejša zelenkasto-siva, z nekaj svetlejšimi rjavkastimi ali sivimi lisami, ki so včasih vidne. Znanih je več barvnih različic in nekateri odrasli lahko ohranijo precej bledo kožo, medtem ko so drugi lahko tako temni, da so videti črnkasti. Ventralna površina je pri letvičarjih vseh starosti bele ali rumene barve. Črte so prisotne na spodnjih straneh njihovih teles, vendar se ne raztezajo na trebuh. Njihovi repi so sivi s temnimi pasovi.<ref>{{navedi knjigo |last=Lanworn |first=R. |year=1972 |title=The Book of Reptiles |url=https://archive.org/details/bookofreptiles0000lanw_f0b5 |location=New York, NY |publisher=The Hamlyn Publishing Group Ltd. |isbn=978-0-600-31273-4}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reptilianzone.com/saltwater-crocodile/ |title=Crocodylus porosus |date=17 February 2017 |publisher=ReptilianZone.com |access-date=2 March 2017 |archive-date=29 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170729173332/http://reptilianzone.com/saltwater-crocodile/ }}</ref> === Velikost === [[File:Saltwater Crocodile Scale Chart.svg|thumb|left|Velikost različnih posameznikov letvičarjev v človeškem merilu]] Teža krokodila se povečuje približno kubično z naraščajočo dolžino (glej zakon kvadrata in kuba).<ref>{{Cite journal |doi=10.1007/s00360-012-0732-1 |pmid=23233168 |title=Scaling of standard metabolic rate in estuarine crocodiles ''Crocodylus porosus'' |journal=Journal of Comparative Physiology B |volume=183 |issue=4 |pages=491–500 |year=2012 |last1=Seymour |first1=R. S. |last2=Gienger |first2=C. M. |last3=Brien |first3=M. L. |last4=Tracy |first4=C. R. |last5=Manolis |first5=C. S. |last6=Webb |first6=G. J. W. |last7=Christian |first7=K. A. |s2cid=3191541}}</ref> To pojasnjuje, zakaj posamezniki pri 6 m tehtajo več kot dvakrat toliko kot posamezniki pri 5 m.<ref name="ufl">{{navedi splet |url=http://www.flmnh.ufl.edu/NATSCI/HERPETOLOGY/brittoncrocs/csp_cpor.htm |last=Britton |first=A. |title=''Crocodylus porosus'' (Schneider, 1801) |publisher=The Crocodilian Species List |archive-date=8 January 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060108113747/http://www.flmnh.ufl.edu/NATSCI/HERPETOLOGY/brittoncrocs/csp_cpor.htm}}</ref> Pri krokodilih se linearna rast sčasoma zmanjša in na določeni točki postanejo bolj obsežni.<ref>{{navedi splet |url=http://www.madrascrocbank.blogspot.com/2008/08/worlds-biggest-crocodiles.html |title=World's Biggest Crocodiles |publisher=Madras Crocodile Bank Trust|access-date=26 May 2016}}</ref> Letvičarji so največji obstoječi obvodni plenilci na svetu. Vendar pa življenje začnejo precej majhni. Novo izleženi letvičarji merijo približno 28 cm v dolžino in tehtajo povprečno 71 g.<ref name="NewHolland">{{navedi splet |title=Insights into Crocodile lifestyles |url=http://www.newholland.com.au/products/docs/9781741108484.pdf |publisher=newholland.com.au |archive-url=https://web.archive.org/web/20091004002656/http://www.newholland.com.au/products/docs/9781741108484.pdf |archive-date=4 October 2009}}</ref> Te velikosti in starosti so skoraj enake tistim pri povprečni spolni zrelosti pri nilskih krokodilih, kljub dejstvu, da so povprečni odrasli samci letvičarjev precej večji od povprečnih odraslih samcev nilskih krokodilov.<ref>{{cite journal |author1=Loveridge, J. P. |name-list-style=amp |author2=Blake, D. K. |year=1972 |title=Techniques in the immobilisation and handling of the Nile crocodile, ''Crocodylus niloticus'' |journal=National Museums and Monuments of Rhodesia |volume= |issue= |pages= |url=}}</ref><ref name=Bourquin>{{cite thesis |author=Bourquin, S. L. |year=2008 |title=The population ecology of the Nile Crocodile (''Crocodylus niloticus'') in the Panhandle Region of the Okavango Delta, Botswana |type=Doctoral dissertation |publisher=Stellenbosch University |url=http://scholar.sun.ac.za/handle/10019.1/1281 |archive-date=4 December 2021 |access-date=10 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211204063146/https://scholar.sun.ac.za/handle/10019.1/1281 }}</ref> Največja lobanja letvičarja, ki jo je bilo mogoče znanstveno potrditi, je bila primerka v Nacionalnem muzeju naravne zgodovine (''Muséum national d'Histoire naturelle''), najdenega v [[Kambodža|Kambodži]]. Njegova lobanja je bila dolga 76 cm in široka 48 cm blizu dna, čeljusti pa so bile dolge 98,3 cm; njena dolžina ni znana, vendar je bila glede na razmerje med lobanjo in dolžino velikih letvičarjev njena dolžina predvidoma v razponu od 6,7 do 7 m, čeprav je lahko imel izjemno veliko lobanjo ali pa ni imel enakega razmerja med lobanjo in skupno dolžino kot drugi veliki letvičar. Če se glava velikega samca krokodila loči od telesa, lahko tehta več kot 200 kg, vključno z velikimi mišicami in kitami na dnu lobanje, ki krokodilu dajejo ogromno moč ugriza.<ref name=Wood>{{navedi knjigo |last=Wood |first=G. |year=1983 |title=The Guinness Book of Animal Facts and Feats |isbn=978-0-85112-235-9 |url-access=registration |page=256 |url=https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood/page/n261 |publisher=Guinness Superlatives}}</ref> Največji zob je meril v dolžino 9 cm.<ref>{{navedi novice |title=Australian crocodile Elvis sinks teeth into lawnmower |url=http://www.cnn.com/2011/12/28/world/asia/australia-crocodile-lawnmower/index.html |newspaper=CNN |date=2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.angelfire.com/mo2/animals1/crocodile/asc.html |title=Australian Saltwater Crocodile (Estuarine Crocodile) – ''Crocodylus porosus'' |website=Angelfire |access-date=25 July 2013}}</ref> Drugi krokodili, kot sta [[gavial]] (''Gavialis gangeticus'') in lažni gavial (''Tomistoma schlegelii''), imajo sorazmerno daljšo lobanjo, vendar sta tako njihova lobanja kot telo manj masivna kot pri letvičarju. == Razširjenost in habitat == [[File:Crocodylus porosus foraging in surf at Maconacon - ZooKeys-266-001-g104-bottom.jpg|thumb|left|Letvičar ob Maconaconu, Isabela, severni [[Filipini]]]] [[File:Estuarine Crocodile tracks - abundant here in the extensive freshwater wetland of Lake Modo Mahut, Welaluhu, Manufahi (13 Jun 2005).jpg|thumb|Sledi letvičarja v [[Vzhodni Timor|Vzhodnem Timorju]]]] [[File:Leistenkrokodil.jpg|thumb|Letvičar skače v reko Adelaide]] [[File:Saltwater Crocodiles of Sundarbans 03.jpg|thumb|left|Sončenje na rečnem bregu v [[Sundarbans]]u]] Letvičar naseljuje obalna [[somornica|brakična]] [[mangrova|mangrovska]] [[močvirje|močvirja]], [[rečna delta|rečne delte]] in sladkovodne reke od vzhodne obale [[Indija|Indije]], [[Šrilanka|Šrilanke]] in [[Bangladeš]]a do [[Mjanmar]]a, [[Malezija|Malezije]], [[Brunej]]a, [[Indonezija|Indonezije]], [[Filipini|Filipinov]], Vzhodnega Timorja, [[Palav]]a, [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokov]], [[Singapur]]ja, [[Papuanska Nova Gvineja|Papunske Nove Gvineje]], [[Vanuatu]]ja in severne obale [[Avstralija|Avstralije]].<ref name=iucn/><ref name=Webb_al2010/> Najjužnejša populacija v Indiji živi v rezervatu za divje živali Bhitarkanika v Odiši; v severni Odiši ni bil zabeležen od 1930-ih.<ref>{{cite journal |author1=Singh, L. A. K. |author2=Kar, S. K. |name-list-style=amp |year=2006 |title=Status of the Saltwater Crocodile in Orissa: an overview |journal=Journal of the Bombay Natural History Society |volume=103 |issue=2/3 |pages=274–285}}</ref> Pojavlja se ob obalah [[Andamanski in Nikobarski otoki|Andamanskih in Nikobarskih otokov]] ter v [[Sundarbans]]u. Na Šrilanki se pojavlja predvsem v zahodnih in južnih delih države.<ref>{{cite journal |author1=Amarasinghe, A. T. |author2=Madawala, M. B. |author3=Karunarathna, D. S. |author4=Manolis, S. C. |author5=de Silva, A. |author6=Sommerlad, R. |name-list-style=amp |year=2015 |title=Human-crocodile conflict and conservation implications of saltwater crocodiles ''Crocodylus porosus'' (Reptilia: Crocodylia: Crocodylidae) in Sri Lanka |journal=Journal of Threatened Taxa |volume=7 |issue=5 |pages=7111–7130 |doi=10.11609/JoTT.o4159.7111-30 |doi-access=free}}</ref> V Mjanmaru naseljuje delto [[Iravadi]]ja.<ref>{{cite journal |author=Thorbjarnarson, J. |author2=Platt, S. G. |author3=Khaing, U. |name-list-style=amp |year=2000 |title=A population survey of the estuarine crocodile in the Ayeyarwady Delta, Myanmar |journal=Oryx |volume=34 |issue=4 |pages=317–324 |doi=10.1046/j.1365-3008.2000.00135.x|doi-access=free}}</ref> Na jugu [[Tajska|Tajske]] so ga zabeležili v provinci Phang Nga.<ref>{{cite journal |author=Pauwels, O. S. |author2=Laohawat, O. A. |author3=Naaktae, W. |author4=Puangjit, C. |author5=Wisusutharom, T. |author6=Chimsunchart, C. |author7=David, P. |name-list-style=amp |year=2002 |title=Reptile and amphibian diversity in Phang-nga Province, southern Thailand |journal=Tropical Natural History |volume=2 |issue=1 |pages=25–30 |doi=10.58837/tnh.2.1.102862 |doi-access=free }}</ref> V Singapurju naseljuje mokriščni rezervat Sungei Buloh in močvirja v bližini Kranjija in Mandaija.<ref>{{navedi splet |last1=Chen |first1=H. |last2=Woon |first2=W. |date=2021 |title=I Went Searching for Giant 'Extinct' Crocs in Singapore. They're Very Much Alive |url=https://www.vice.com/en/article/crocodile-sighting-singapore-photos/ |access-date=16 July 2023 |website=Vice}}</ref> Lokalno je izumrl v [[Kambodža|Kambodži]], na Kitajskem, [[Sejšeli]]h, Tajskem in v [[Vietnam]]u.<ref name=Webb_al2010/><ref>{{cite journal |author=Stuart, B. L. |author2=Hayes, B. |author3=Manh, B. H. |author4=Platt, S. G. |name-list-style=amp |year=2002 |title=Status of crocodiles in the U Minh Thuong Nature Reserve, southern Vietnam |journal=Pacific Conservation Biology |volume=8 |issue=1 |page=62 |doi=10.1071/PC020062 |bibcode=2002PacSB...8...62L |s2cid=54020729}}</ref><ref>{{cite journal |author=Platt, S. G. |author2=Holloway, R. H. P. |author3=Evans, P. T. |author4=Paudyal, K. |author5=Piron, H. |author6=Rainwater, T. R. |name-list-style=amp |year=2006 |title=Evidence for the historic occurrence of ''Crocodylus porosus'' Schneider, 1801 in Tonle Sap, Cambodia |journal=Hamadryad |volume=30 |issue=1/2 |page=206}}</ref> Na Kitajskem je morda nekoč naseljeval obalna območja od province Fudžjan na severu do meje z Vietnamom.<ref>{{cite journal |author=Webb, G. J. |year=2000 |title=Risk of extinction and categories of endangerment: perspectives from long-lived reptiles |journal=Population Ecology |volume=42 |issue=1 |pages=11–17 |doi=10.1007/s101440050004 |bibcode=2000PopEc..42...11W |s2cid=42753122 |url=https://www.researchgate.net/publication/225457944}}</ref> Sklici na napade krokodilov na ljudi in živino v času [[dinastija Han|dinastij Han]] in [[dinastija Song|Song]] kažejo, da se je do 18. stoletja morda pojavljal v spodnjem toku [[Biserna reka|Biserne reke]] in Macau, reki Han, reki Min, delih obalne province Guangši in na otoku [[Hainan]].<ref name=Guggisberg/> Obstajajo trije zgodovinski zapisi o letvičarjih, ki so jih našli v japonskih obalnih vodah. En primerek so leta 1744 našli ob obali [[Iwo Jima|Iwo Jime]], drugega leta 1800 ob Amami Ošimi, tretjega pa so ribiči ujeli v zalivu Tojama leta 1932. Vsi drugi primerki prisotnosti vrste na japonskem ozemlju izvirajo iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in so bili najdeni na območjih, ki so bila prej pod nadzorom [[Japonsko cesarstvo|Japonskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal |last=Takashima |first=Haruo |date=1955 |title=Records of crocodile captured in the neighbouring sea of Japan |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/jyio1952/1/7/1_7_300/_article/-char/en |journal=Journal of the Yamashina Institute for Ornithology |volume=1 |issue=7 |pages=300–302 |doi=10.3312/jyio1952.1.300|doi-access=free }}</ref> V Maleziji so ga zabeležili v rekah Klias, Segama in Kinabatangan v Sabahu. V Saravaku ga je posnela fotopast v narodnem parku Kuching Wetlands.<ref>{{cite journal |author1=Mohd-Azlan, J. |author2=Zulaiha, J. |author3=Lading, E. |author4=Nuriza, A. |author5=Das, I. |name-list-style=amp |year=2016 |title=Employing Camera Traps for Studying Habitat Use by Crocodiles in a Mangrove Forest in Sarawak, Borneo |journal=Herpetological Review |volume=47 |issue=4 |pages=579–583 |url=https://www.researchgate.net/publication/311614241}}</ref> Na [[Mali Sundski otoki|Malih Sundskih otokih]] je prisoten ob obalah Sumbe, otoka Lembata, [[Flores]]a, Menipa, otoka Rote in [[Timor]]ja. Njegov status ob otoku Alor ni znan, kjer so enega ujeli v 2010-ih.<ref>{{navedi knjigo |author=Sideleau, B. |year=2016 |chapter=Notes on the current status of the saltwater crocodile, ''Crocodylus porosus'', within East Nusa Tenggara Province, Indonesia |title=Crocodiles. Proceedings of the 24th Working Meeting of the Crocodile Specialist Group Skukuza, South Africa, 23–26 May 2016 |editor=Crocodile Specialist Group |publisher=IUCN |location=Gland |pages=149–152 |chapter-url=https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/cbb669b854f5d9b31438d0eca189915e.pdf#page=150}}</ref> Na [[Moluki]]h je prisoten okoli otokov Kai, Aru in mnogih drugih otokov v regiji, vključno z otoki [[Torresov preliv|Torresovega preliva]]. V Papuanski Novi Gvineji je pogost v obalnih delih vseh rečnih sistemov, kot sta [[Fly (reka)|reka Fly]] in [[Bismarckovo otočje]]. Na Filipinih se pojavlja na nekaj obalnih območjih, kot so vzhodni [[Luzon]], [[Palawan]], močvirje Liguasan in reka Agusan na [[Mindanao|Mindanau]]. [[File:Saltwater crocodile on a beach in Darwin, NT.jpg|thumb|Na plaži v Darwinu, Severni teritorij, Avstralija]] V severni Avstraliji uspeva letvičar, zlasti v več rečnih sistemih v bližini [[Darwin (mesto)|Darwina]], kot so reke Adelaide, Mary in Daly, skupaj s sosednjimi billabongi in estuariji.<ref>{{cite journal |author=Messel, H. |author2=Vorlicek, G. C. |name-list-style=amp |year=1986 |title=Population-Dynamics and Status of ''Crocodylus porosus'' in the Tidal Waterways of Northern Australia |doi=10.1071/WR9860071 |journal=Wildlife Research |volume=13 |issue=1 |pages=71–111|bibcode=1986WildR..13...71M }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Read, M. A. |author2=Miller, J. D. |author3=Bell, I. P. |author4=Felton, A. |name-list-style=amp |year=2004 |title=The distribution and abundance of the estuarine crocodile, ''Crocodylus porosus'', in Queensland |journal=Wildlife Research |volume=31 |issue=5 |pages=527–534 |doi=10.1071/WR02025 |bibcode=2004WildR..31..527R |url=https://www.researchgate.net/publication/230555947}}</ref> Populacija letvičarjev v Avstraliji je ocenjena na 100.000 do 200.000 odraslih. Njegovo območje razširjenosti sega od Brooma v Zahodni Avstraliji preko celotne obale Severnega teritorija vse do juga do Gladstona v Queenslandu.<ref>{{navedi splet |year=2025 |author=The State of Queensland |title=Where are crocodiles found? |work=Queensland Government |url=https://www.qld.gov.au/environment/plants-animals/animals/living-with/crocodiles/becrocwise/where-is-croc-country |access-date=2025-03-23}}</ref> Aligatorske reke v regiji Arnhem Land so napačno poimenovane zaradi podobnosti letvičarja z aligatorji v primerjavi s sladkovodnimi krokodili, ki prav tako naseljujejo Severni teritorij.<ref>{{navedi splet |title=West Alligator River |url=http://www.ntlis.nt.gov.au/placenames/view.jsp?id=19576 |website=Northern Territory Government |access-date=25 September 2012}}</ref> Sejšeli so zgodovinsko predstavljali najzahodnejšo populacijo letvičarjev, saj so bili približno 3000 km oddaljeni od najbližje populacije v Indijskem oceanu. Iztrebljeni so bili iz regije pred približno 200 leti.<ref>{{Cite journal |last=Agne |first=S. |last2=Arnold |first2=P. |last3=Belle |first3=B. |last4=Straube |first4=N. |last5=Hofreiter |first5=M. |last6=Glaw |first6=F. |date=2026 |title=Mitogenomic Crocodylia phylogeny and population structure of ''Crocodylus porosus'' including the extinct Seychelles crocodile |journal=Royal Society Open Science |volume=13 |issue=1 |doi=10.1098/rsos.251546 |doi-access=free}}</ref> Zaradi svoje sposobnosti plavanja na dolge razdalje po morju so se posamezni letvičarji občasno pojavljali na območjih daleč stran od njihovega splošnega območja razširjenosti, vse do [[Fidži]]ja.<ref name=Campbell_al2010>{{cite journal |name-list-style=amp |author1=Campbell, H.A. |author2=Watts, M. E. |author3=Sullivan, S. |author4=Read, M. A. |author5=Choukroun, S. |author6=Irwin, S. R. |author7=Franklin, C. E. |year=2010 |title=Estuarine crocodiles ride surface currents to facilitate long-distance travel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-animal-ecology_2010-09_79_5/page/955 |journal=Journal of Animal Ecology |volume=79 |issue=5 |pages=955–964 |doi=10.1111/j.1365-2656.2010.01709.x |pmid=20546063 |bibcode=2010JAnEc..79..955C |doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal |author=Spennemann, D.H.R. |year=2021 |journal=Pacific Science |volume=74 |issue=3 |pages=211–227 |doi=10.2984/74.3.1 |title=Cruising the currents: observations of extra-limital Saltwater Crocodiles (''Crocodylus porosus'' Schneider, 1801) in the Pacific Region. Supplemental |s2cid=231875504 |url=https://www.researchgate.net/publication/349379909}}</ref>] Letvičarji običajno preživijo tropsko mokro sezono v sladkovodnih močvirjih in rekah, v sušnem obdobju pa se selijo dolvodno do [[estuarij]]ev. Krokodili med seboj ostro tekmujejo za ozemlje, pri čemer prevladujoči samci zasedajo najbolj primerne odseke sladkovodnih potokov in vodotokov. Mladi krokodili so tako prisiljeni v obrobne rečne sisteme in včasih v ocean. To pojasnjuje veliko razširjenost vrste, pa tudi to, da jo občasno najdemo na nenavadnih mestih, kot je [[Japonsko morje]]. Kot vsi krokodili lahko preživijo dlje časa le v toplih temperaturah, krokodili pa sezonsko zapustijo dele Avstralije, če pride do hladnih obdobij.<ref name=Ross>{{navedi knjigo |title=Crocodiles and Alligators |url=https://archive.org/details/crocodilesalliga0000unse_c0m0 |editor1-last=Ross |editor1-first=C. A. |editor2-last=Garnett |editor2-first=S. |publisher=Checkmark Books |year=1989 |isbn=978-0-8160-2174-1}}</ref> == Vedenje in ekologija == Glavno vedenje, ki loči letvičarja od drugih krokodilov, je njegova nagnjenost k zasedbi slane vode. Čeprav imajo tudi drugi krokodili slane žleze, ki jim omogočajo preživetje v slani vodi, kar je lastnost, ki je aligatorji nimajo, se večina drugih vrst ne odpravi na morje, razen v ekstremnih razmerah.<ref>{{navedi knjigo |author=Schmidt-Nielsen, K. |year=1997 |title=Animal physiology: adaptation and environment |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |chapter=Marine air-breathing vertebrates |pages=343–354 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Af7IwQWJoCMC&pg=PA351 |isbn=978-0-521-57098-5}}</ref> Letvičarji uporabljajo oceanske tokove za potovanje na dolge razdalje. V Avstraliji je bilo 20 krokodilov označenih s satelitskimi oddajniki; 8 se jih je odpravilo na odprto morje, eden od njih pa je v 25 dneh preplaval 590 km vzdolž obale od reke North Kennedy na vzhodni obali skrajnega severa Queenslanda, okoli polotoka Cape York, do zahodne obale v Carpentarijskem zalivu. Drug posameznik je v 20 dneh preplaval 411 km. Brez večjega premikanja, včasih preprosto s plavanjem, vedenje jahanja tokov omogoča ohranjanje energije. Prekinili so svoje gibanje in nekaj dni živeli v zaščitenih zalivih, dokler tok ni spremenil smeri. Včasih so plavali tudi gor in dol po rečnih sistemih. Letvičar je običajno zelo letargičen, kar mu pomaga preživeti mesece brez hrane, zato se večino dneva zadržuje v vodi ali se sonči, ponoči pa raje lovi. Študija sezonskega vedenja v Avstraliji je pokazala, da so bolj aktivni in pogosteje preživijo čas v vodi med avstralskim poletjem; nasprotno, manj aktivni so in pozimi preživijo relativno več časa na soncu. So med najbolj aktivnimi krokodilci, saj več časa preživijo na križarjenju in so aktivni, zlasti v vodi. So veliko manj kopenski kot večina vrst krokodilov in preživijo manj časa na kopnem, razen za sončenje. Včasih preživijo tedne na morju v iskanju kopnega, v nekaterih primerih pa so opazili rast viličarjev na krokodiljih luskah, kar kaže na dolga obdobja, ki jih preživijo na morju.<ref>{{navedi splet | url=http://www.wallawalla.edu/academics/departments/biology/rosario/inverts/Arthropoda/Crustacea/Maxillopoda/Cirripedia/Lepas_anatifera.html |title=''Lepas anatifera'' Linnaeus, 1758 |publisher=WallaWalla |access-date=2 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071018081738/http://www.wallawalla.edu/academics/departments/biology/rosario/inverts/Arthropoda/Crustacea/Maxillopoda/Cirripedia/Lepas_anatifera.html |archive-date=18 October 2007}}</ref> Letvičarji lahko ostanejo popolnoma potopljeni pod vodo dlje časa. Da bi podaljšali aerobni potop, lahko zmanjšajo srčni utrip in porabo kisika. Poročali so o potopih do dveh ur, pri velikih posameznikih pa velja, da so možni celo veliko daljši potopi, ko se jim zmanjša metabolizem. Globina potapljanja ''C. porosus'' je slabo raziskana, vendar so bili zabeleženi na globinah 15 m in verjetno lahko gredo veliko globlje.<ref name=Grigg_2015>{{navedi knjigo |last1=Grigg |first1=G. C. |last2=Kirshner |first2=D. |year=2015 |chapter=9. Diving and Submergence Behaviour and Physiology |pages=309–335|title=Biology and Evolution of Crocodylians |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca |isbn=978-0-8014-5410-3 |doi=10.1071/9781486300679}}</ref> Čeprav so možgani krokodilov veliko manjši od možganov sesalcev (le 0,05 % telesne teže pri letvičarju), so letvičarji sposobni učiti se težkih nalog z zelo malo kondicije, se naučijo slediti selitveni poti svojega plena, ko se letni časi spreminjajo in imajo morda globlje komunikacijske sposobnosti, kot je trenutno sprejeto. Čeprav so najmanj družabni in najbolj agresivni krokodili, še vedno kažejo različne medvrstne variacije družabnosti. Njihovi socialni sistemi so dinamični, nanje vplivajo letni čas, pa tudi spol in zrelost posameznikov. Znano je, da posamezniki ohranjajo določene povezave do pet let.<ref>{{cite journal |last1=Baker |first1=C. J. |last2=Frère |first2=C. H. |last3=Franklin |first3=C. E. |last4=Campbell |first4=H. A. |last5=Irwin |first5=T. R. |last6=Dwyer |first6=R. G. |year=2023 |title=Long-term tracking reveals a dynamic crocodylian social system |journal=Animal Behaviour |volume=199 |pages=59–78 |doi=10.1016/j.anbehav.2023.02.015 |doi-access=free}}</ref> == Lov in prehrana == [[File:Crocodile in Broome Western Australia.jpg|thumb|left|Hranjenje mladega odraslega krokodila v ujetništvu, Zahodna Avstralija]] [[File:Crocodylus porosus feeding frenzy by Gregg Yan 01.jpg|thumb|Letvičar raztrga trup prašiča za uživanje]] [[File:Saltwater crocodile in Sundarbans National Park November 2024 by Tisha Mukherjee 03.jpg|thumb|''Crocodylus porosus'' s hrano (čital) v narodnem parku [[Sundarbans]], Zahodna Bengalija, Indija]] Kot večina vrst iz družine krokodilov tudi letvičarji niso izbirčni pri izbiri hrane in zlahka spreminjajo svoj plen glede na razpoložljivost. Prav tako niso požrešni, saj lahko dlje časa preživijo z relativno malo hrane. Zaradi svoje velikosti in razširjenosti letvičarji lovijo najširši nabor vrst plena med vsemi sodobnimi krokodili. Prehrana mladičev, mladoletnikov in pododraslih letvičarjev je bila predmet obsežnejših znanstvenih raziskav kot prehrana odraslih krokodilov, predvsem zaradi agresivnosti, teritorialnosti in velikosti odraslih, zaradi katerih jih biologom težko obvladujejo brez večjega tveganja za varnost, tako za ljudi kot za same krokodile. Glavna metoda lovljenja odraslih letvičarjev je ogromna palica z velikimi kavlji, namenjena lovljenju morskih psov, ki omejujejo čeljusti krokodila, vendar lahko te poškodujejo njihov smrček; in tudi to ni dokazano, da omogoča uspešno lovljenje krokodilov, daljših od 4 m. Medtem ko so na primer biološke študije v 20. stoletju natančno katalogizirale vsebino želodcev 'žrtvovanih' odraslih nilskih krokodilov v Afriki,<ref name=Cott>{{cite journal |author=Cott, H. B. |year=1961 |title=Scientific results of an inquiry into the ecology and economic status of the Nile crocodile (''Crocodilus niloticus'') in Uganda and Northern Rhodesia |journal=Transactions of the Zoological Society of London |volume=29 |issue=4 |pages=211–356 |doi=10.1111/j.1096-3642.1961.tb00220.x}}</ref> je bilo v imenu letvičarjev opravljenih le malo takšnih študij, kljub množici tistih, ki so bili v tistem obdobju pobiti zaradi trgovine z usnjem. Zato je prehrana odraslih bolj verjetno osnovana na zanesljivih pričevanjih očividcev. Mladiči se hranijo le z manjšimi živalmi, kot so majhne ribe, žabe, žuželke in majhni vodni nevretenčarji. Poleg tega plena mladiči lovijo tudi različne sladkovodne in slanovodne ribe, različne dvoživke, rake, mehkužce, kot so veliki polži in glavonožci, ptice, majhne do srednje velike sesalce in druge plazilce, kot so kače in kuščarji. Ko krokodili dosežejo dolžino več kot 1,2 m, pomen majhnega nevretenčarskega plena zbledi v korist majhnih vretenčarjev, vključno z ribami in manjšimi sesalci ter pticami. Med plenom rakov se pogosto uživajo veliki blatni raki iz rodu ''Scylla'', zlasti v mangrovskih habitatih. Ptice, ki živijo na tleh, kot so emu in različne vrste vodnih ptic, zlasti srak, so najpogostejši plen ptic zaradi večje možnosti srečanja z njimi. Celo hitro leteče ptice in netopirje lahko ugrabijo, če so blizu vodne površine, pa tudi močvirske ptice, medtem ko patruljirajo ob obali in iščejo hrano, celo do velikosti navadnega morskega peska. Plen sesalcev, mladic in pododraslih jelenov, je običajno tako velik kot plen manjših vrst kopitarjev, kot sta veliki mišji jelen (''Tragulus napu'') in indijski jelen (''Axis porcinus''). Med zabeleženimi vrstami plena so primati, kot so [[javanski makak]] (''Macaca fascicularis''), rilčar (''Nasalis larvatus'') in [[giboni]]. Plenijo okretne [[valabi]]je, [[šakal]]e, ''Viverridae'', želve, [[leteče lisice]], zajce, glodavce, jazbece, [[vidra|vidre]], morske pse in luskavce. Na Šrilanki so poročali o redkem primeru, ko je odrasli 2,6 m dolgi letvičar plenil indijskega ježevca. Za razliko od rib, rakov in vodnih bitij so sesalci in ptice običajno le občasno v vodi ali ob njej; zato se zdi, da krokodili iščejo mesta, kjer se lahko tak plen koncentrira, npr. vodo pod drevesom, kjer živi kolonija letečih lisic, ali mesta, kjer se hranijo črede vodnih bivolov, da bi ujeli majhne živali, ki jih bivoli vznemirjajo, ali (če lovi velik odrasel krokodil) šibkejše člane črede bivolov. Študije so pokazale, da so letvičar za razliko od sladkovodnih krokodilov (ki lahko zlahka poginejo zaradi uživanja strupenih krastač) delno odporni na toksine trsne krastače in jih lahko zaužijejo, vendar le v majhnih količinah in ne dovolj, da bi zagotovili učinkovit naravni nadzor nad tem virulentnim vnesenim škodljivcem.<ref>{{cite journal |author=Letnic, M. |author2=Webb, J. K. |author3=Shine, R. |year=2008 |title=Invasive cane toads (''Bufo marinus'') cause mass mortality of freshwater crocodiles (''Crocodylus johnstoni'') in tropical Australia |url=https://archive.org/details/sim_biological-conservation_2008-07_141_7/page/1773 |journal=Biological Conservation |volume=141 |issue=7 |pages=1773–1782 |doi=10.1016/j.biocon.2008.04.031 |bibcode=2008BCons.141.1773L}}</ref> Veliki krokodili, tudi najstarejši samci, ne ignorirajo majhnih vrst, zlasti tistih brez razvitih sposobnosti pobega, ko se jim ponudi priložnost. Po drugi strani pa so zabeležili, da so pododrasli letvičarji, ki tehtajo le od 8,7 do 15,8 kg (in merijo od 1,36 do 1,79 m ), v Orissi v Indiji ubili in pojedli koze, ki tehtajo od 50 do 92 % njihove telesne mase, zato so sposobni napadati velik plen že od zgodnje starosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila prehrana primerkov v obdobju mladih do pododraslih, saj se hranijo z vsemi živalmi do svoje velikosti, praktično ne glede na to, kako majhne so, bolj raznolika kot pri odraslih, ki so pogosto ignorirali ves plen pod določeno mejo velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hanson, J. O. |author2=Salisbury, S. W. |author3=Campbell, H. A. |author4=Dwyer, R. G. |author5=Jardine T. D. |author6=Franklin, C. E. |year=2015 |title=Feeding across the food web: The interaction between diet, movement and body size in estuarine crocodiles (''Crocodylus porosus'') |journal=Austral Ecology |volume=40 |issue=3 |pages=275–286 |doi=10.1111/aec.12212 |bibcode=2015AusEc..40..275H |s2cid=85858989}}</ref> Med velikimi živalmi, ki jih ujamejo odrasli letvičarji, so sambarski jeleni, divji prašiči, malajski tapirji, kenguruji, divji prašiči, ljudje, orangutani, dingi, tigri in velika goveda, kot so banteng, vodni bivoli in gauri. Vendar pa se večje živali ujamejo le občasno, ker le veliki samci običajno napadajo zelo velik plen, veliki kopitarji in drugi večji divji sesalci pa so na območju te vrste le redko razširjeni, razen na nekaj ključnih območjih, kot je Sundarbans. Poleg tega so bile koze, vodni bivoli in divji prašiči vneseni na številna območja, ki jih zasedajo letvičarji in v različni meri vrnjeni v divje stanje, kar lahko v veliki meri podpira velike krokodile. V Avstraliji je bil okus letvičarja po divjih prašičih in bivolih ključni dejavnik pri njegovem okrevanju po lovskih pritiskih v zadnjih petdesetih letih, kažejo študije, ki jih je leta 2022 objavila dr. Marianna Campbell in sodelavci. Izotopi, odvzeti iz kosti krokodilov, zbranih pred več kot petimi desetletji, ko je bila populacija krokodilov nizka in primerjave z vzorci iz sodobnih populacij kažejo, da so se avstralski letvičarji sprva prehranjevali bolj v estuarijih in tako lovski pritiski ljudi kot zmanjšanje vodnega plena na mestih, kot je Top End, so povzročili prehod na bolj kopenski plen, kar jim je omogočilo hitrejšo rast in okrevanje po upadu populacije. Če se jim ponudi priložnost, lahko pojedo vse vrste živine, kot so piščanci, ovce, prašiči, konji in govedo, ter udomačene živali/hišni ljubljenčki. Kot morska vrsta letvičarjev plen tudi različne slanovodne kostne ribe in druge morske živali, vključno z morskimi kačami, morskimi želvami, morskimi pticami, dugongi, skati in majhnimi morskimi psi. Večina opaženih plenilskih dejanj na morskih živalih se je zgodila v obalnih vodah ali na dosegu roke kopnega, pri čemer so samice morskih želv in njihovi mladiči ujeti med paritveno sezono, ko so želve bližje obali, morski psi pa so edini večji morski psi, ki so močno nagnjeni k patruljiranju v brakičnih in sladkih vodah. Vendar pa obstajajo dokazi, da letvičarji lovijo na odprtem morju, kar temelji na ostankih pelagičnih rib, ki živijo le kilometre stran od kopnega, ki jih najdemo v njihovih želodcih. Metode lova, ki jih uporabljajo letvičarji, se ne razlikujejo od drugih krokodilov, saj se lovski krokodil potopi in tiho plava do plena, preden skoči navzgor in nenadoma udari. Za razliko od nekaterih drugih krokodilov, kot so ameriški aligatorji in celo nilski krokodili, ni znano, da bi lovili na suhem. Mladi slanovodni krokodili lahko med lovom na plen, ki sedi na nizko visečih vejah, z enim samim gibom navzgor dvignejo celotno telo v zrak. Med lovom na rezus makake so opazili, da so opice z repom podrli z brega in jih tako prisilili v vodo, da bi jih lažje pojedli. Vendar pa ni povsem jasno, ali je uporaba repa pri lovu namerna ali le naključna korist. Tako kot pri drugih krokodilih so njihovi ostri, klinastim zobem podobni zobje primerni za prijemanje in tesno oprijemanje plena, ne pa za striženje mesa. Majhen plen preprosto pogoltnejo celega, večje živali pa odvlečejo v globoko vodo in utopijo ali zdrobijo. Velik plen nato raztrgajo na obvladljive kose z ''smrtnim kotaljenjem'', vrtenjem krokodila za odtrganje kosov mesa ali z nenadnimi sunki glave. Občasno se hrana shrani za kasnejšo porabo, ko se krokodil naje, čeprav lahko to privede do mrhovine vsiljivcev, kot so varani.<ref>{{cite journal |author=Doody, J. S. |year=2009 |title=Eyes bigger than stomach: prey caching and retrieval in the saltwater crocodile, ''Crocodylus porosus'' |journal=Herpetological Review |volume=40 |issue=1 |page=26}}</ref> === Ugriz === [[File:Journal.pone.0031781.g003.tif|thumb|left|Regresija povprečne telesne mase in moči ugriza ''C. porosus'']] [[File:Saltwater Crocodile (Crocodylus porosus) (8851846180).jpg|thumb|Letvičarji, tudi odrasli, lahko poskočijo iz vode navzgor, da bi ujeli hrano, čeprav to najpogosteje storijo, ko jih prisili vaba, kot je prikazano tukaj.]] Letvičarji imajo najmočnejši ugriz od vseh živih živali. Potrjeno je bilo, da ima 4,59 m dolg in 531 kg težak letvičar najvišji količnik moči ugriza, kar jih je bilo kdaj zabeleženih za žival v laboratorijskem okolju, z vrednostjo 16,414 N, kar presega prejšnji rekord 13,172 N, ki ga je dosegel ameriški aligator (''Alligator mississippiensis'').<ref>{{cite journal |title=Comparison of bite-force performance between long-term captive and wild American alligators (Alligator mississippiensis) |journal=Journal of Zoology |volume=262 |issue=1 |pages=21–28 |doi=10.1017/S0952836903004400 |year=2004 |url=http://www.alligatorfarm.us/images/Research/Erickson%20et%20al.%202004.pdf |last1=Erickson |first1=G. M. |last2=Lappin |first2=A. K. |last3=Parker |first3=T. |last4=Vliet |first4=K. A. |name-list-style=amp}}</ref><ref name="erickson">{{cite journal |last=Erickson |first=G.M. |author2=Gignac, P.M. |author3=Steppan, S.J. |author4=Lappin, A.K. |author5=Vliet, K.A. |name-list-style=amp |year=2012 |title=Insights into the ecology and evolutionary success of crocodilians revealed through bite-force and tooth-pressure experimentation |journal=PLOS ONE |volume=7 |issue=3 |article-number=e31781 |doi=10.1371/journal.pone.0031781 |pmid=22431965 |pmc=3303775 |bibcode=2012PLoSO...731781E |doi-access=free}}</ref> Na podlagi regresije povprečne telesne mase in povprečne sile ugriza so bile sile ugriza pri več vrstah krokodilov, 1308 kg težkih posameznikih, ocenjene na 27.531 do 34.424 N.<ref name="erickson"/> Izjemen ugriz krokodilov je posledica njihove anatomije. Prostor za čeljustno mišico v lobanji je zelo velik, kar je od zunaj zlahka vidno kot izboklina na vsaki strani. Narava mišice je izjemno toga, na dotik skoraj tako trda kot kost, tako da je lahko videti kot nadaljevanje lobanje. Druga značilnost je, da je večina mišic v krokodilovi čeljusti namenjena stiskanju. Kljub močnim mišicam za zapiranje čeljusti imajo krokodili izjemno majhne in šibke mišice za odpiranje čeljusti. Čeljusti krokodila je mogoče varno zapreti z več plastmi lepilnega traku.<ref>{{navedi knjigo |author=Cogger, H.G. |year=1996 |title=Reptiles and Amphibians of Australia |place=Chatswood, NSW |publisher=Reed Books}}</ref> === Razmnoževanje === Samci dosežejo spolno zrelost okoli 3,3 m pri približno 16 letih, samice pa pri 2,1 m in 12–14 letih. Letvičarji se parijo v deževnem obdobju, ko je gladina vode najvišja. V Avstraliji si samec in samica dvorita septembra in oktobra, samica pa odloži jajca med novembrom in marcem. Možno je, da naraščajoče temperature v deževnem obdobju pri tej vrsti izzovejo reproduktivno vedenje. Medtem ko krokodili običajno gnezdijo vsako leto, je bilo zabeleženih več primerov, ko so samice letvičarjev gnezdile le vsako drugo leto, pa tudi zapisi o samici, ki je v enem deževnem obdobju poskušala izleči dve zalegi.<ref name=Messel>{{navedi knjigo |author=Messel, H. |author2=Vorlicek, G. C. |year=1989 |chapter=Ecology of ''Crocodylus porosus'' in northern Australia |pages=164–183 |title=Crocodiles: Their Ecology, Management and Conservation |publisher=IUCN |isbn=2-88032-987-6}}</ref> Samica izbere gnezdišče, oba starša pa bosta branila gnezditveno ozemlje, ki je običajno odsek obale ob plimskih rekah ali sladkovodnih območjih, zlasti močvirjih. Gnezda so pogosto na presenetljivo izpostavljeni lokaciji, pogosto v blatu z malo ali nič vegetacije okoli, zato je zaščita pred soncem in vetrom omejena. Gnezdo je kup blata in vegetacije, običajno dolg 175 cm in visok 53 cm, z vhodom s povprečnim premerom 160 cm. Nekatera gnezda so se pojavila v nenavadnih habitatih, kot so skalnati podori ali vlažna polja z nizko travo.<ref>{{cite journal |author=Somaweera, R. |author2=Shine, R. |name-list-style=amp |year=2013 |title=Nest-site selection by crocodiles at a rocky site in the Australian tropics: Making the best of a bad lot |journal=Austral Ecology |volume=38 |issue=3 |pages=313–325 |doi=10.1111/j.1442-9993.2012.02406.x |bibcode=2013AusEc..38..313S}}</ref><ref>{{cite journal |author=Magnusson, W. E. |year=1980 |title=Habitat required for nesting by ''Crocodylus porosus'' (Reptilia: Crocodilidae) in northern Australia |journal=Australian Wildlife Research |volume=7 |issue=1 |pages=149–156 |doi=10.1071/WR9800149 |url=https://www.researchgate.net/publication/248882409}}</ref> Samica krokodila običajno opraska plast listja in drugih odpadkov okoli vhoda v gnezdo, ta obloga pa naj bi ustvarila "osupljivo" količino toplote za jajca (po naključju so te gnezditvene navade podobne navadam ptic, znanih kot megapodi, ki gnezdijo v gorskih območjih istih avstralazijskih regij, kjer najdemo slanovodne krokodile).<ref>{{cite journal |author=Seymour, R. S. |author2=Ackerman, R. A. |year=1980 |title=Adaptations to underground nesting in birds and reptiles |journal=American Zoologist |volume=20 |issue=2 |pages=437–447 |doi=10.1093/icb/20.2.437|doi-access=free}}</ref> Samica običajno izleže od 40 do 60 jajčec, nekatere lege pa so vsebovale tudi do 90. Jajca v povprečju merijo 8 x 5 cm in tehtajo v Avstraliji povprečno 113 g, v Indiji pa 121 g. Ta so relativno majhna, saj povprečna samica tehta približno petkrat več kot sladkovodni krokodil, vendar izleže jajca, ki so le približno 20 % večja in 40 % težja od jajčec manjših vrst. Povprečna teža novo izleženega mladiča v Avstraliji je po poročilih 69,4 g. Čeprav samica varuje gnezdo od 80 do 98 dni (v ekstremnih primerih od 75 do 106 dni), je izguba jajc pogosto velika zaradi poplav in občasno zaradi plenjenja. Kot pri vseh krokodilih spol mladičev določa temperatura. Pri 28–30 stopinjah bodo vsi mladiči samice, pri 30–32 stopinjah je 86 % mladičev samcev, pri 33 stopinjah ali več pa pretežno samice (84 %).<ref>{{cite journal |author=Lang, J. W. |author2=Andrews, H. V. |name-list-style=amp |year=1994 |title=Temperature-dependent sex determination in crocodilians |journal=Journal of Experimental Zoology |volume=270 |issue=1 |pages=28–44 |doi=10.1002/jez.1402700105|bibcode=1994JEZ...270...28L }}</ref> V Avstraliji goane (''Varanus giganteus'') običajno jedo jajca sladkovodnih krokodilov (če jih odkrijejo, se prehranjujejo z do 95 % legla), vendar je zaradi budnosti impozantne matere relativno malo verjetno, da bi jedle jajca letvičarjev, saj goane izgubijo približno 25 % jajc (ocenjuje se, da varani v Afriki pojedo manj kot polovico jajc nilskih krokodilov). Večina izgube jajc letvičarjev se zgodi zaradi poplavljanja gnezdišča.<ref name=Magnusson>{{cite journal |author=Magnusson, W. E. |year=1982 |title=Mortality of eggs of the crocodile ''Crocodylus porosus'' in northern Australia |journal=Journal of Herpetology |pages=121–130 |jstor=1563804 |volume=16 |issue=2 |doi=10.2307/1563804}}</ref> Kot večina krokodilskih vrst tudi samica letvičarja kaže izjemno raven materinske skrbi. Gnezdo izkoplje na 'cviljenje' mladičev in celo nežno kotali jajca v ustih, da bi pomagala pri izvalitvi. Samica nato mladiče odnese v ustih k vodi (kot so opazili pri samicah nilskega krokodila in ameriškega aligatorja, ko se izležejo jajca) in ostane z mladiči več mesecev. Kljub njeni prizadevnosti so izgube mladičev krokodilov velike zaradi različnih plenilcev in nesorodnih krokodilov iste vrste. Le približno 1 % izleženih mladičev preživi do odraslosti.<ref name="autogenerated1"/> Po krokodilskih standardih so mladiči letvičarjev izjemno agresivni drug do drugega in se pogosto skoraj takoj po tem, ko jih mati prenese v vodo, spopadejo. Mladiči se naravno razpršijo po približno 8 mesecih in začnejo kazati teritorialno vedenje pri približno 2,5 letih. So najbolj teritorialni od obstoječih krokodilov in zaradi svoje agresivnosti do vrst iste vrste jih od razpršene nezrele faze naprej nikoli ne vidimo v koncentracijah ali ohlapnih skupinah, kot je večina drugih krokodilov.<ref>{{navedi knjigo |author=Lang, J. W. |year=1987 |chapter=Crocodilian behaviour: implications for management |pages=273–294 |title=Wildlife management: crocodiles and alligators |editor1=Webb, G. J. W. |editor2=Manolis, S. C. |editor3=Whitehead, P. J. |publisher=Surrey Beatty & Sons |url=https://www.researchgate.net/publication/255965122}}</ref> Vendar pa tudi samice ne bodo dosegle ustrezne spolne zrelosti šele čez 10 let. Letvičarji, ki preživijo do odraslosti, lahko dosežejo zelo dolgo življenjsko dobo, z ocenjeno pričakovano življenjsko dobo več kot 70 let, nekateri posamezniki pa lahko presežejo 100 let, čeprav tako ekstremna starost za nobenega krokodila ni bila potrjena.<ref>{{navedi splet |title=Estuarine Crocodile |publisher=UNEP-WCMC |url=http://www.unep-wcmc.org/species/data/species_sheets/crocodil.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20010814155251/http://www.unep-wcmc.org/species/data/species_sheets/crocodil.htm |archive-date=14 August 2001 |access-date=25 July 2013}}</ref> Čeprav odrasli nimajo naravnih plenilcev, lahko mladiči letvičarjev postanejo žrtev kuščarjev varanov (občasno, vendar ne pogosto, številnih goann v Avstraliji in azijskega vodnega varana (''Varanus salvator'') severneje), plenilskih rib (zlasti barramundi (''Lates calcarifer'')), divjih prašičev, velikih bandikutov, različnih vodnih in raptorialnih ptic (npr. črnovratih štorkelj in črnih zmajev), vodnih pitonov, sladkovodnih krokodilov in mnogih drugih plenilcev (kot so severne dolgovrate želve, majhni indijski mungosi, sivi mungosi in mravlje neznane vrste).<ref name=Leach>{{cite report |author1=Leach, G. |author2=Delaney, R. |author3=Fukuda, Y. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Management program for the saltwater crocodile in the Northern Territory of Australia, 2009–2014 |publisher=Department of Natural Resources, Environment, the Arts and Sport}}</ref><ref name=Gopi>{{cite journal |author=Gopi, G.V. |author2=Angom, S. |year=2007 |url=https://www.researchgate.net/publication/261207960 |title=Aspects of nesting biology of ''Crocodylus porosus'' at Bhitarkanika, Orissa, Eastern India |journal=Journal of the Bombay Natural History Society |volume=104 |issue=3 |pages=328–333}}</ref><ref name=Magnusson/><ref>{{cite journal |author=Somaweera, R. |author2=Brien, M. |author3=Shine, R. |name-list-style=amp |year=2013 |title=The role of predation in shaping crocodilian natural history |journal=Herpetological Monographs |volume=27 |issue=1 |pages=23–51 |doi=10.1655/HERPMONOGRAPHS-D-11-00001 |s2cid=86167446}}</ref> Prašiči in govedo občasno tudi nenamerno poteptajo jajca in gnezda ter poslabšajo kakovost habitata, kjer jih je veliko.<ref>{{cite journal |author=Webb, G. J. W. |author2=Manolis, S. C. |author3=Buckworth, R. |author4=Sack, G. C. |name-list-style=amp |year=1983 |title=An examination of ''Crocodylus porosus'' nests in two northern Australian freshwater swamps, with an analysis of embryo mortality |journal=Wildlife Research |volume=10 |issue=3 |pages=571–605 |doi=10.1071/WR9830571|bibcode=1983WildR..10..571W }}</ref> <gallery widths="200px" heights="150px"> File:Hatchling saltwater crocodile.jpg|Letvičarji med odraščanjem doživljajo številne fiziološke spremembe. Na sliki je prikazano obdobje izvalitve oziroma mladiča krokodila. File:Saltwater crocodile (Crocodylus porosus) juvenile Rock Islands.jpg|mladič, Skalni otoki, Palav File:Saltwater Crocodile (Crocodylus porosus) juvenile (8067785958).jpg|Tukaj je viden mladi krokodil, ki v nekaj letih precej zraste v dolžino, vendar ga je enostavno prepoznati po vitki postavi in ​​velikosti File:Saltwater crocodile (Crocodylus porosus), Gembira Loka Zoo, 2015-03-15 01.jpg|Mladi letvičar v živalskem vrtu Gembira Loka, podoben, vendar ne tako robusten in ima relativno majhno glavo v primerjavi z odraslimi File:Captivated Saltwater Crocodiles of Sundarbans 01.jpg|Mladi letvičar v vzrejnem centru za divje živali Karamjal v Bangladešu </gallery> == Status ohranjenosti == Vrsta velja za minimalno ogroženo glede izumrtja, vendar je zaščitena pred učinki mednarodne trgovine v skladu s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), kot sledi: *Dodatek I (prepoveduje vso komercialno trgovino z vrsto ali njenimi deli/derivati): vse divje populacije razen tistih v Avstraliji, Indoneziji in Papuanski Novi Gvineji; *Dodatek II (komercialna trgovina dovoljena z izvoznim dovoljenjem; uvozna dovoljenja so lahko potrebna ali pa ne, odvisno od zakonodaje države uvoznice): divje populacije v Avstraliji, Indoneziji in Papuanski Novi Gvineji ter vse svetovne populacije, vzrejene v ujetništvu za komercialne namene. Letvičarja so pogosto lovili zaradi mesa in jajc, njegova koža pa je komercialno najdragocenejša od vseh krokodilov. Nereguliran lov v 20. stoletju je povzročil dramatičen upad vrste na celotnem območju razširjenosti, pri čemer se je populacija v severni Avstraliji do leta 1971 zmanjšala za 95 %. Obdobje med letoma 1940 in 1970 je bilo vrhunec nereguliranega lova in je morda regionalno povzročilo nepopravljivo škodo populacijam letvičarjev.<ref name= Whitaker2>{{navedi knjigo |author=Whitaker, R. |year=1982 |chapter=Status of Asian crocodilians |page=237 |title=Crocodiles. Proceedings of the 5th Working Meeting of the Crocodile Specialist Group of the Species Survival Commission of the International Union for Conservation of Nature and Natural Resources Convened at the Florida State Museum, Gainesville, Florida, USA, 12 to 16 August 1980 |editor=Crocodile Specialist Group |publisher=IUCN |location=Gland}}</ref> Vrsta je trenutno v celoti pravno zaščitena v vseh avstralskih zveznih državah in ozemljih, kjer jo najdemo – Zahodna Avstralija (od leta 1970), Severni teritorij (od leta 1971) in Queensland (od leta 1974).<ref>{{navedi splet |url=http://www.environment.gov.au/cgi-bin/sprat/public/publicspecies.pl?taxon_id=1774 |title=Crocodylus porosus – Salt-water Crocodile, Estuarine Crocodile |publisher=Environment.gov.au |access-date=8 August 2013}}</ref> Nezakonit lov na nekaterih območjih še vedno obstaja, pri čemer je zaščita v nekaterih državah zelo neučinkovita, trgovino pa je pogosto težko spremljati in nadzorovati na tako širokem območju. Vendar si mnoga območja niso opomogla; nekatere raziskave populacij so pokazale, da so mladi krokodili sicer prisotni, vendar je manj kot 10 % opaženih primerkov v odrasli velikosti in ne vključujejo posebej velikih samcev, kot sta Šrilanka ali Palav. To kaže tako na morebitno nadaljnje preganjanje in izkoriščanje kot na neobnovljeno gnezditveno populacijo.<ref>Gramantez, D. (2008) ''A case study of the Saltwater Crocodile Crocodylus porosus in Muthurajawela Marsh, Sri Lanka – Considerations for conservation''. IUCN- Crocodile Specialist Group.</ref><ref>{{cite journal |author=Brazaitis, P. |author2=Eberdong, J. |author3=Brazaitis, P. J. |author4=Watkins-Colwell, G. J. |year=2009 |title=Notes on the saltwater crocodile, ''Crocodylus porosus'', in the Republic of Palau |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=50 |issue=1 |pages=27–48 |doi=10.3374/014.050.0103 |bibcode=2009BPMNH..50...27B |s2cid=84984946}}</ref> V bolj uravnoteženi populaciji, kot so tiste iz narodnega parka Bhitarkanika ali Sabaha na Borneu, je bilo 28 % oziroma 24,2 % opazovanih osebkov v velikosti odraslih, večji od 3 m.<ref>{{navedi knjigo |author=Kar, S. K. |year=1992 |chapter=Conservation, research, and management of estuarine crocodiles ''Crocodylus porosus'' Schneider in Bhitarkania Wildlife Sanctuary, Orissa, India during the last 17 years |pages=222–242 |title=Crocodiles. Proceedings of the 11th Working Meeting of the Crocodile Specialist Group of the IUCN Species Survival Commission convened at Victoria Falls, Zimbabwe, 2 to 7 August 1992 |volume=1 |editor=Crocodile Specialist Group |publisher=IUCN |location=Gland |chapter-url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/11th-40a1b3c3.pdf |archive-date=2024-04-06 |access-date=2026-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240406105529/http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/11th-40a1b3c3.pdf |url-status=dead }}</ref> Izguba habitata je še vedno velik problem za to vrsto. V severni Avstraliji je velik del gnezditvenega habitata slanovodnega krokodila dovzeten za teptanje s strani divjih vodnih bivolov, čeprav so programi za izkoreninjenje teh to težavo zdaj precej zmanjšali. Tudi tam, kjer so ostala velika območja primernega habitata, so lahko subtilne spremembe habitata problem, na primer na Andamanskih otokih, kjer se sladkovodna območja, ki se uporabljajo za gnezdenje, vse bolj spreminjajo v kmetijske površine. Potem ko je komercialna vrednost krokodiljih kož upadla, je bil morda največji neposredni izziv pri izvajanju prizadevanj za ohranitev občasna nevarnost, ki jo lahko vrsta predstavlja za ljudi in posledično negativno mnenje o krokodilu.<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://www.flmnh.ufl.edu/cnhc/csp_cpor.htm |title=Crocodilian Species – Australian Saltwater Crocodile (''Crocodylus porosus'') |publisher=Flmnh.ufl.edu |access-date=26 December 2010}}</ref><ref>{{cite journal |author=Tisdell, C. |author2=Nantha, H. S. |author3=Wilson, C. |year=2007 |title=Endangerment and likeability of wildlife species: How important are they for payments proposed for conservation? |journal=Ecological Economics |volume=60 |issue=3 |pages=627–633 |doi=10.1016/j.ecolecon.2006.01.007 |bibcode=2007EcoEc..60..627T}}</ref> == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Crocodylus porosus}} {{Commons category|Crocodylus porosus}} * [http://www.fish.wa.gov.au/Documents/recreational_fishing/fact_sheets/fact_sheet_estuarine_crocodile.pdf Fisheries Western Australia – Estuarine Crocodile Fact Sheet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130423151742/http://www.fish.wa.gov.au/Documents/recreational_fishing/fact_sheets/fact_sheet_estuarine_crocodile.pdf |date=23 April 2013 }} * [http://www.australianextremes.com Saltwater crocodiles in freedom: Authentic pictures and descriptions] * [https://web.archive.org/web/20130330084138/http://saltwatercrocodiles.homestead.com/ Comprehensive Saltwater Crocodile web site with information, images and video presentations] * [http://www.flmnh.ufl.edu/cnhc/abritton.html Saltwater crocodile calls] from Dr. Britton's [http://www.crocodilian.com crocodilian.com] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708204615/http://www.crocodilian.com/ |date=8 July 2011 }}) * Brief [http://dml.cmnh.org/2001May/msg00788.html discussion] ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120102606/http://dml.cmnh.org/2001May/msg00788.html |date=20 November 2011 }}) from Dr. Britton and others discussing dromaeosaurid intelligence * {{navedi splet |url=http://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/saltwater-crocodile-crocodiles-part-iii/ |title=The Saltwater Crocodile, and all that it implies (crocodiles part III) |author=Naish, D. |work=Scientific American |series=Tetrapod Zoology |year=2012 |access-date=12 June 2015}} {{Taxonbar|from=Q182599}} [[Kategorija:Pravi krokodili]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] [[Kategorija:Plazilci Azije]] fz9pzutnw2sjdxrhp0djf7qxvg2c9wg 2 606236 6752214 6739515 2026-09-17T19:41:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6752214 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]] '''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. == Zgodovina == Razvoj orgel ima začetke v povezu piščali (siringi), kot prototipu orgel, potem gre razvoj na hydraulos, nekakšne vodne orgle, ker je pri njih voda uravnavala zračni tlak; ta hydraulos je bil v grškem prostoru znan že v 2. stoletju pred Kristusom. Naprej v orgelskem razvoju sledimo orglam s kovaškim mehom, ko so jim za uravnavanje zračnega tlaka dodali kovaški meh, saj je voda pozimi zmrzovala; in končno v 1. stoletju po Kristusu uveljavitev v Evropi, ko so jih prinesli v Rim (najprej ob veselicah, nato na dvorih in kasneje v cerkvah). Po zatonu ob preseljevanju ljudstev so v 8. st. pri{le zopet do veljave: bile so del imenitnih predmetov na dvorih, znak pozornosti ali priznanja med vladarji. Zaradi pridobivanja na kvaliteti orgelskega glasu, splošnemu pomenu in spoštovanja do njih, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj postavljali tudi v cerkve in so se nekako do 14. stoletja v njih povsem udomačile. Nekateri trdijo, da so se prve orgle pri bogoslužju oglasile leta 640 na Angleškem, spet drugi pravijo, da jih je prvi upeljal papež Vitalijan (+669) na Laškem, večinoma pa je sprejeto dejstvo, da je prve orgle v Evropo poslal konstantinopelski cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot dar kralju Pipinu, očetu Karla Velikega (ali da jih je njemu daroval konstantinopelski cesar Konstantin Mihael), tako da so bile posledično na Nemškem prve orgle postavljene l. 826 v Achenski cerkvi (karolinški prestolnici). Vse te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi in ne s prsti roke. Šele kasneje, s prerazporeditvijo piščali so bile tipke lahko ožje in zato primerne za igranje s prsti. Sledil je razvoj in dodelava na pedalu, razmerju med premerom in višino piščali, večmanualnosti, pestrosti registrov in na orgelskem ohišju. Po krizi v času reformacije nastopi v sklopu vsesplošnega razcveta baročne dobe tudi orgelski razcvet. V obdobju glasbenega baroka so orgle dosegle svoj vrhunec. Orgle so se razvijale v več smereh, odvisno od značilnosti posamezne pokrajine. Najbolj značilne orgle so nemške (germanski prostor), francoske (germansko galski prostor) in italjanske (romanski prostor, a tudi primesi etruščanov in langobardov – veja germanov). Pri nemških ločimo še severnonemške, nizozemske ter južnonemške in deloma češke orgle; francoske in italjanske orgle pa so vplivale na španske. NEMŠKE ORGLE so dosegle neverjeten razvoj že v 16. stoletju. "Mihael Pretorius" v knjigi "Sintagma muzikum" opisuje orgle v Gdansku, ki so imele tri manuale in nič manj kot 55 registrov. Ravno večmanualnost, bi lahko rekli, je prva značilnost, ki jih loči predvsem od italjanskih orgel. Orgle so postavili na pevski kor ob zadnjo, navadno vhodno zahodno steno cerkvene ladje, tako da je bil organist obrnjen proč od prezbiterija. Večmanualnost je nastala tako, da so na pevski kor prenesli pozitiv, ki je bil v prezbiteriju (oltarnem prostoru), ga postavili na korno ograjo in ga združili z igralnikom večjih orgel, ki je s tem dobil drugo klaviaturo. Pozneje se jima je pridružil tretji manual, ki je imel piščalje pod glavnim piščaljem ali nad njim. Ob strani glavnega piščalja sta bila pedalna stolpa, v katerih so bile pedalne piščali razdeljene na ce in cis stran. Manuale oziroma piščalja imenujejo po mestu, kjer stojijo. Prvi manual je "rikpozitiv" ali hrbtni pozitiv, ker ga je organist imel za hrbtom, navadno na korni ograji (če si zamislimo klasičen cerkveni prostor, je organist gledal proč od oltarja), drugi manual je "hauptverk" ali glavno piščalje pred organistovo glavo, tretji pa "brustpozitiv" ali prsni pozitiv, če je bil pod glavnim piščaljem, oziroma "oberverk" ali gornje piščalje, če je bil nad njim ali tudi “kronenwerk” ali kronsko piščalje, ker je dajalo orgelski omari krono. Ob vsem tem pa so lahko dodali še stranski pozitiv in spodnje piščalje (Unterwerk). Pedalne piščali so bile ob strani glavnega piščalja, lahko povsem ločeno, kot arhitekturni element kora. Druga značilnost nemških orgel je, da so imele zelo razvit pedal, ki je imel najmanj dve do dve oktavi in pol obsega. Po registrih je bil pedal povsem enakovreden manualnim piščaljem. Imel je 4- in tudi 2-čeveljski register za igranje "kantusa firmusa", to je določene melodije, pa naj je bila v tenorju ali celo v altu. Bogastvo jezičnikov je dalo čudovito podlago zvočni arhitekturi. Tipke so bile dolge, da je bilo mogoče igrati tako s čeveljsko konico kakor s peto. Tretja značilnost je večkrat poudarjena principalova logika, od 16- ali celo 32-čeveljskega v basu do 2-čeveljskega v prsnem pozitivu in potem alikvotna nadgradnja registrov znotraj posameznih skupin. Namreč vsak principal, to je osnovni register, na katerikoli osnovi, ima svoje alikvote, to je delne, višje tone, ki zvenijo hkrati z osnovnim tonom in mu dajejo zvočno barvo. Ti alikvoti so: oktava, kvinta, superoktava, terca, mala kvinta, naslednje pa združi v miksturo, ki je tolikovrstna, kolikor alikvotov še zajame. Na drugi strani ima vsako piščalje svojo osnovo, ki je po pravilu vedno različna. Tako ima pedal za osnovo 16-, glavno piščalje 8-, hrbtni pozitiv 4-, prsni pozitiv pa 2-čeveljski principal (pomeni da je piščal najnižjega tona pri 2-čeveljskem principalu visoka 2 čevlja oz. 2x30cm, torej približno 60cm). S tem je že iz pročelja vidno, kam spadajo določene piščali. V zelo velikih orglah se to razmerje podvoji in tako pedal stoji na 32-čeveljski osnovi. Tudi v nemških orglah so bili jezičniki bogato zasedeni in so zelo hitro "spregovarjali". Lahko jih delimo v tri skupine: trompeti in pozavne, fagoti in oboe ter bogata vrsta regalov (to so jezični glasovi s kratkimi odmevniki, nastavki). Ob tem lahko omenimo še ozkomenzurirane registre, saj v nemških baročnih orglah že srečamo gambo in salicional. Naj povem, da je menzura razmerje med višino in premerom piščali. Zanimivi so tudi sestavljeni registri od seskvialtere do raznovrstnih kornetov. FRANCOSKE ORGLE so prav tako večmanualne, iz enega so prišle na štiri manuale. Prvi je positif, drugi grand orgue (“gran orge”), obadva sta več ali manj klasično disponirana, tretji recit (“resit”) ima specifične solistične registre, četrti clavier de bombarde (“klavje de bombard”) pa le miksture in zelo raznolike jezičnike, npr. 5-vrstni kornet. Tretji in četrti manual imata le desni del klaviature. Pedal ni tako razvit kot nemški, a boljši od italijanskega. Služi jim za dolge note. Značilna je tudi stopalka, imenovana Apel, s katero se nožno vklopi jezičnike (npr. za dodajanje učinka med igranjem tokate). ITALIJANSKE ORGLE Prva značilnost italjanskih orgel je enomanualnost, torej le en manual, čeprav tu in tam zasledimo tudi dva manuala. Pedal je bil pogosto obešen, torej ni imel svojih piščali, pač pa je bil povezan z manulalnimi tipkami, za izvajanje le dolgih basovskih not. Poleg tega je bil še kratek, kar pomeni da je imel le tone C-dur lestvice, brez višajev oz. nižajev. Druga značilnost je deljena klaviatura, kar pomeni da so večino registrov razdelili na levi ali basovski in desni ali diskantni del. Tako so italjanske orgle lahko rabile tudi kot dvomanualne. Če si npr. želel v desni roki igrati melodijo, z levo roko pa to melodijo le tiho spremljati z akordi, si vklopil ustrezne dele registrov za levi in desni del manuala in igral. Seveda si bil pri tem omejen na svoj del klaviature, medtem ko na dvomanualnih orglah te omejitve ni. Prodornejši in v višjih legah barvitejši registri so imeli lahko le desni ali diskantni del manuala. Prednost dvomanualnosti je tudi pogovor med manuali. To dosegajo Italjani s tracturo communis, ko lahko z enim potegom vklopijo ali zaprejo ripieno, tj. skupek oktavnih in kvintnih registrov principalove osnove. Tretja značilnost je jasna razdelitev principalovih alikvotov, brez sestavljanja v skupine. V srednjih orglah gre od 8-čeveljskega principala tja do 1/4-čeveljskega alikvota. Medtem ko Nemci štejejo intervale do oktave, največ do decime, gredo Italjani prav do 36. intervala. To si najlaže predstavljamo, če gremo po belih tipkah: principal je osnova, oktava je 8. ton (VIII), kvinta je 12. ton (XII), superoktava je 15. ton (XV), terca je 17. ton (XVII), mala kvinta je 19. ton (IXX) in tako naprej. Vse gre do 36. tona (XXXVI), to je do ene četrtine čeveljskega registra, ki ima že v prvi oktavi najmanjše piščali. Te alikvote pišejo z rimskimi številkami. K temu je treba dodati, da imajo vse piščali ripiena vzporedno menzuro, kar pomeni, da ima na primer eno čeveljski c vedno isti premer, pa naj spada kamorkoli, torej le en 8-čeveljski register je osnova vsem ostalim registrom, skupaj imenovanim ripieno (tudi flavtnim). Ravno ta vsporednost menzure daje italjanskemu ripienu značilno svetlost in presojnost. Bili so mojstri akustike, mojstri za fin orgelski zvok. O tem pričajo tudi velike omare, ki so jim služile za boljši odmev. To je tudi četrta značilnost italijanskih orgel, namreč da imajo pravzaprav samo en 8-čeveljski register in to principal, ki je zvočna osnova tako principalovemu ripienu kakor flavtnim registrom. Šele pozneje se bo pojavil flauto reale. Hkrati lahko rečemo, da te orgle ne poznajo ozkomenzuriranih registrov. Ti nastopijo šele proti koncu 18. oz. na začetku 19. stoletja. Pač pa je značilen jezičnik tako v manualu kakor v pedalu, in sicer tromboncini in tromboni. Ti jezičniki imajo zelo kratek odmevnik in so se nameščali pod principalovim prospektom oziroma pred njim, da jih je mogel organist, ki je imel igralnik pod prospektom, uglasiti vsak čas in v kratkem času. Peta značilnost italjanskih orgel je register voce umana ali latinsko vox humana. Ravno latinsko ime zavaja, ker pri nemških orglah pomeni jezičnik, v italjanskih orglah pa je to ustnični register. Za boljše razlikovanje je bolj praktično uporabljati italjanski izraz voce umana za ustnični register, latinski izraz vox humana pa za jezičnik iz družine regalov, to je s kratkim odmevnikom. Že renesančne italjanske orgle so imele voce umano, ki so jo včasih imenovali piffaro ali biffaro ali fiffaro, kar pomeni, da sta piščali dve. V diskantu namreč dobi principal še eno vrsto piščali, ki so uglašene malenkostno više. Ta razlika povzroča značilno tresenje. Voce umana je samo v diskantu, torej desnem delu klaviature, da je rabil kot solističen register v enomanualnih orglah, na drugi strani pa zato, ker v spodnjih dveh oktavah tresenje ni tako izrazito. Pozneje so ta pojav prenesli na flavtne registre (včasih tudi pri principalovih) in ga imenovali unda maris (kar ne pomeni morski val, temveč možev glas), v dobi romantike pa na godalne registre in ga imenovali vox coelestis po latinsko ali voix celeste po francosko. Podoben učinek ima tudi koncertna viola. Čeprav bi te registre lahko potegnili čez vso klaviaturo, so vedno ostali v desni polovici klaviature. ŠPANSKE ORGLE so skoraj v vsem podobne italijanskim, na francoske spominjajo le v miksture združeni višji registri, imenovani chirimia (“čirimja”) ali cimbala (“simbala”). In zelo opazni so jezičniški registri z vodoravnimi piščalmi, ki jih imenujemo kar artilleria (“artiljerja”) ali francosko en chamade (“an šamad”), mi pa jim rečemo španske trobente. Španske orgle so bile skoraj v vsem podobne italjanskim, na francoske spominjajo le združbe mixtur ter jezičniški registri s svojskimi vodoravnimi piščalmi, imenovanimi tudi španske trobente, ki se pno iz orgelske omare. Vse naštete orgle so imele mehansko trakturo, torej mehansko povezavo med tipko in ventilom sapnice, tj. tonske sapnice. Našteli smo le grobe značilnosti, za vsem tem pa se skriva bogastvo raznoraznih neomenjenih registrov in njihovih povezav, kar daje orglam še poseben čar. ROMANTIČNE ORGLE so začeli razvijati v začetku 19. stol., ko so orgle začele glede kakovosti glasu nazadovati pod raznimi vplivi, od katerih lahko navedemo vsaj dva: razvoj orkestra, ki vpliva na dispozicijo in razvoj tehnike, ki vpliva na mehaniko. Ker je orgelski zvok raven oz. enakomeren, so ga hoteli na različne načine oživiti: V severni Evropi so to poskušali s tremulantom, v južni pa z nihajoče sestavljenimi registri, vendar z godalnimi in ne več principalnimi. Piščalje določenega manuala so zaprli v omaro, ki je imela premakljive žaluzije. Z nožnim odpiranjem in zapiranjem le-teh je nastal pri posameznih registrih "krešendo" in "dekrešendo". Iznašli so tudi splošni "krešendo", pri katerem so vstopali registri posamično, od najtišjega do najmočnejšega, do polnih orgel in po isti poti nazaj. Po vzorih romantičnega orkestra s številnimi godali, so tudi v orgle vnašali godalne registre. Pozabili so na principalovo logiko, da je imelo vsako piščalje svojo principalovo osnovo. Že v klasicizmu so hoteli imeti na vsakem manualu 8-čeveljski principal, v romanticizmu pa ima tako prvi manual principalni principal, drugi flavtni principal, tretji manual pa violinski principal. V tehničnem oziru je pomemben prehod od sapnice na poteg na sapnico na stožce, to je od tonske sapnice na registrsko. S tem zvok ni bil več jasen, ker je nemogoče nastaviti vse stožce tako, da bi vse piščali hkrati zapele. To pa je tudi omogočilo zamenjavo mehanične trakture s pnevmatično, s čimer organist nima več neposrednega vpliva na začetek zvoka, ker nastane med pritiskom na tipko in začetkom glasu časovni zamik, ki ga preje ob mehanski povezavi ni bilo. S kasnejšo električno trakturo pa je bil odziv prehiter. S pnevmatično trakturo so prišli tudi razni pripomočki: npr. zbiralniki, tutti in podobno. Orgle so postajale tehnično vedno bolj popolne, zanesljive, lahke za igranje, niso pa se zavedali, da gre to na račun kakovosti glasu. Glede zunanjega izgleda naj omenimo, da pročelje ni več odražalo notranje strukture orgel. S pročelja ni bilo več jasno, koliko manualov imajo orgle in kakšna je njihova vloga. Oblikovanje prospekta je bilo prepuščeno arhitektu, dispozicija pa organistu. Po drugi strani so orglarji vse bolj postajali tovarnarji, orglarske delavnice pa tovarne orgel. Zgodovina orgel na Slovenskem je razmeroma dobro poznana. Več raziskovalcev, starejših in mlajših, se je intenzivno ukvarjalo z različnimi vprašanji v zvezi s postavljanjem in gradnjo orgelskih glasbil. Literatura, ki obravnava posamična vprašanja slovenske orgelske zgodovine, je zelo obsežna. V prvi vrsti je treba navesti številne razprave in monografije Eda Škulja, ki se intenzivno posveča tako zgodovini orgel slovenskih cerkva kot tudi delu posamičnih orglarskih delavnic. Pomembne študije o orglah je prispeval Milko Bizjak. Z razvojem glasbilarstva in orglarstva se ukvarja Darja Koter, ki vključuje v svoje študije tudi zgodovinske raziskave o gradnji in postavljanju orgel. Orgle in organisti se pogosto omenjajo tudi v razpravah glasbenih zgodovinarjev, ki se prvenstveno sicer ne posvečajo strogo organografskim vprašanjem.2 Poznavanje slovenske orgelske zgodovine je vsekakor toliko podrobno in izčrpno, da omogoča širše zaključke. Pričujoče besedilo3 se ukvarja z najstarejšo orgelsko zgodovino nekdanje Kranjske. Na osnovi že obstoječih študij in literature, delno pa tudi na osnovi lastnega preučevanja virov skuša dognati: kdaj so se v kranjskih cerkvah začele postavljati orgle; koliko kranjskih cerkva oz. lokacij je do konca 17. stol. imelo orgle in kaj so bile cerkve, ki so imele orgle, po svojem tipu; koliko orgel je do izteka 17. stol. na Kranjskem dejansko obstajalo; kaj je mogoče reči o dinamiki njihovega postavljanja; slednjič skuša besedilo odgovoriti na vprašanje, kako velika so bila glasbila, ki so se do konca 17. stol. oglašala v kranjskih cerkvah. Tako pojem Kranjske kot pojem glasbila, »orgle«, zahteva natančnejšo določitev. Meje Kranjske so se v zgodovini spreminjale. V pričujoči pregled je zajeta Kranjska, kot je obstajala v 17. stoletju, vendar brez področij, ki so kasneje pripadla drugim kulturnim prostorom (Trst z okolico).4 Tudi izraz orgle je treba natančneje določiti. V tem spisu ima najširši možni pomen: kot orgle se razume vsako glasbilo, ki obsega eno ali več vrst piščali (registrov), ki so preko določenega mehanizma povezane s klaviaturo, od koder se vodi njihovo oglašanje.5 To pomeni, da se pričujoči pregled ne omejuje na fiksno stoječe orgle, kot jih pojmujemo danes, pač pa vključuje tudi regal, portativ in pozitiv. Vendar pa ne zajema t. i. orgelskega roga; to zvočilo sestoji namreč iz piščali brez klaviature, kar pomeni, da se ob pritoku zraka oglasijo vse piščali hkrati (uglašene npr. v trozvok). Od vseh orgel, ki so do konca 17. stoletja obstajale na Kranjskem, so po dosedanjem vedenju ohranjene le troje: v Mišjem Dolu, na Sv. Primožu nad Kamikom in v Zapotoku. O obstoju vseh ostalih glasbil se lahko poučimo le iz virov. Kot je razvidno iz del raziskovalcev, ki so se ukvarjali s slovensko orgelsko zgodovino, so viri, ki pričajo o obstoju orgel, raznovrstni in različno zanesljivi. Najzanesljivejše so računske knjige, iz katerih so razvidni izdatki za nakup, gradnjo, popravila glasbil; podobno zanesljiva je korespondenca v zvezi z nameravano postavitvijo orgel; zanesljive so tudi druge sočasne 2 Gl. navedke v nadaljevanju. 3 Nastalo je v sklopu širše raziskave z delovnim naslovom Orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini do cecilijanskega gibanja. 4 Meje Kranjske v različnih zgodovinskih razdobjih so razvidne iz zemljevida v delu: Ilustrirana zgodovina Slovencev, ur. Marko Vidic (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999), 92. Meje Kranjske svojega časa je natančno podal Valvasor. Gl. Janez Vajkard Valvasor, Valvasorjevo berilo, prev. in ur. Mirko Rupel (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1951), 15–16. 5 Gl. Barbara Owen in Peter Williams, »Organ,« v: Grove Music Online. 93 omembe orgel v posameznih cerkvah. Manj zanesljive so župnijske ali cerkvene kronike, od katerih nobena ne izvira iz 17. stoletja in so bile vse napisane šele kasneje, včasih tudi stoletje in več po opisovanih dogodkih. Posebno kategorijo virov predstavljajo podatki o organistih. Strogo vzeto iz podatka o organistu, ki naj bi živel v določenem kraju, še ni razviden obstoj orgel, čeprav lahko sklepamo, da izrecna navedba organista implicira tudi opravljanje njegovega poklica in posledično obstoj orgel. Najmanj zanesljivi so podatki o starih glasbilih v nekoliko starejši strokovni literaturi brez navedbe vira. Če spregledamo različno stopnjo zanesljivosti in upoštevamo vsak, še tako šibek kazalec o obstoju orgel, omenjen v slovenski organografski literaturi oz. prisoten v poznanih virih, naštejemo do izteka 17. stol. ok. 34 cerkva z orglami in vsega skupaj 44 glasbil,6 vendar smemo domnevati, da je bilo tako lokacij kot glasbil več. Kot je bilo omenjeno, so podatki o obstoju orgel različni in različno zanesljivi. Oglejmo si v nadaljevanju posamezne lokacije, kjer so do konca 17. stol. obstajale orgle, in sicer kronološko, začenši s cerkvijo, ki je imela po virih sodeč orgle prva, preko cerkva, ki so jih dobivale kasneje. Iz tega bo po eni strani razvidna postopna rast lokacij z orglami, po drugi pa tudi to, na osnovi česa, katerih virov in katerih njihovih vsebin se postavljajo hipoteze o obstoju orgel, in koliko so te hipoteze zanesljive. == Posebni primerki == ==== Zgodovinski ==== ==== Velikostni ==== * Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle * Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle * Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle <gallery widths="100" heights="100"> Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja </gallery> ==== Drugo ==== == Orglarstva == === Barok === V [[Barok|baroku]] so se orglarsko razviji trije slovenski kraji, [[Ljubljana]], [[Celje]] in [[Maribor]]. Ljubljana po zaslugi večih orglarjev, Celje predvsem po zaslugi Janečka in naslednikov, Maribor pa po zaslugi očeta in sina Otonič. ==== Faller ==== ''Glavni članek: [[Janez Faller]]'' Faller se prvič omenja kot orglar v ''[[Sveta Cecilija (revija)|Sveti Ceciliji]]'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o [[Sveti Primož nad Kamnikom|Svetem Primožu nad Kamnikom]], kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba|url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true|access-date=2026-08-07|website=www.leksikon.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05|title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem|url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/|access-date=2026-08-07|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Fallerjevih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Novo mesto]]-Sv. Lenart | | | |- |2 |1680 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Kamnik]]/[[Sveti Primož nad Kamnikom|Sv. Primož]] |1 |5 | |- |3 |1688 |{{Flagicon|Hrvaška}} |[[Zagreb]]-Sv. Katarina |1 |15 | |- |4 |1689 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb-Stolnica |1 |19 |Njegov največji dosežek |- |5 |1697 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Stična]] | | | |- |6 |1699 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Kresnice]] > [[Sodražica]]/Sv. Marko |1 |8 |Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji |- |7 |1716 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Žalna]]/[[Veliko Mlačevo]] |1 |6 | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Mirna Peč]]/[[Karteljevo]] > Dobrepolje/[[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve]] |1 |5 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Stari trg pri Ložu]]/[[Viševek]] |1 |6 | |} ==== Wallenstein ==== ''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]'' Wallenstein je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljubljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]].<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Wallensteinovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1706 |{{Flagicon|Hrvaška}} |[[Slavonska Požega]] - Jezuitska cerkev | | |- |2 |1708 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb - Frančiškanska cerkev |1 |12 |- |3 |1709 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]] |1 |9 |} ==== Pauhauss ==== ''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]'' Jurij (tudi Georg<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe|url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html|access-date=2026-08-08|website=www.orgle.si}}</ref>) Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]]. {| class="wikitable" |+Seznam Pauhaussovih popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj |- |1 |okoli 1712 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]] |} ==== Steinhofer ==== ''Glavni članek: [[Janez Mihael Steinhofer]]'' Janez Mihael Steinhofer je najbolj poznan po orglah v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], ki imajo dva manuala. Te so ene izmed najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji. Sicer avtor ni podpisan, a pripisujejo jih Steinhoferju, saj so zelo podobne tistim v [[Goče|Gočah]], ki so njegove. <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28|title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji|url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/|access-date=2026-08-08|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Steinhoferjevih orgel !Opus !Leto izdelave !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1720 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] |2 |15 |Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji |- |2 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gorica - Uršulinska cerkev |1 |12 | |- |3 |1724 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Goče]] |1 |9 | |} ==== Göbl ==== ''Glavni članek: [[Marko Göbl]]'' Marko Göbl je deloval med 1741 in 1754. V tem času je naredil 4 orgle (dvoje od njih so vprašljive). O tistih na [[Vesela Gora|Veseli gori pri Šentrupertu]] je ohranjena celo listina.<ref>{{Navedi splet |title=Göll[i.e. Göbl] Marko|url=https://dizbi.hazu.hr/?pr=i&id=27707|access-date=2026-08-08|website=DiZbi.HAZU {{!}} Digitalna zbirka i katalog Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti|language=hr}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Göblovih orgel !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1741 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Brdo pri Lukovici]]/[[Rafolče]] |1 |4 |- |2 |1743 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kamnik/Medobčinski muzej |1 |3 |- |3 |1751 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Šentrupert]]/[[Vesela Gora]] |1 |6 |- |4 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Primskovo]] na Dolenjskem | colspan="2" |? |} ==== Eisl ==== ''Glavni članek: [[Janez Jurij Eisl]]'' Janez Jurij Eisl, orglar iz [[Salzburg|Salzburga]], je v svoji karieri izdelal najmanj 20 orgel. To ga postavlja na mesto enega najpomembnejših orglarjev na slovenskem ozemlju. Med drugim je izdeloval tudi klavikorde, dva hrani narodni muzej Slovenije.<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net|title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html|access-date=2026-08-09|website=www.sigic.si|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Metlika]]/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Sv. Lovrenc, Prebold|Sv. Lovrenc nad Štorami]] |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/[[Globodol]] |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |[[Donja Kupčina]] |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |[[Marija Gorica]] |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Komenda]] | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |[[Svetice]] |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Šentjernej]]/[[Dolenja Stara vas]] |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Velike Lašče]]>[[Dvorska vas]] |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Nazarje]] |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Izlake]]/[[Šemnik]] |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>[[Brusnice]] |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Kranj]]-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |[[Sv. Petar u Šumi]] |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Ribnica]]/[[Jurjevica]] |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Radmirje]]/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |[[Krka, Koroška (kraj)|Krka]] |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |} ==== Kučera ==== ''Glavni članek: [[Jožef Kučera]]'' Jožef Kučera je bil naslednik Eisla, saj je poročil njegovo vdovo Apolonijo in prevzel njegovo orglarsko delavnico. Njegove prve orgle so bile v ljubljanski stolnici, ki jih je hotel zgraditi Eisl, a je prej umrl. V svoji orgelski karieri je izvedel tudi precej popravil. {| class="wikitable" |+Seznam Kučerovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1781 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |25 |- |2 |1783 |{{Flagicon|Slovenija}} |Dobrnič > Dobrava |1 |10 |- |3 |1784, 1810 |{{Flagicon|Slovenija}} |Idrija | | |- |4 |1784 |{{Flagicon|Slovenija}} |Škocjan | | |- |5 |1785 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Lipnik |1 |8 |- |6 |1787 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentvid pri Stični > Sv. Trojica nad Cerknico |1 |13 |- |7 |1789 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Pavlinski samostan Kamensko (cerkev) | | |- |8 |1793 |{{Flagicon|Slovenija}} |Karlovec - Sv. Trojica | | |- |9 |1795 |{{Flagicon|Slovenija}} |Žužemberk > Šmihel |1 |12 |- |10 |1795 |{{Flagicon|Slovenija}} |Tri fare pri Metliki | | |- |11 |1804 |{{Flagicon|Slovenija}} |Dobrova |1 |10 |- |12 |1807 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentgotard |1 |8 |- |13 |1808 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stari trg pri Ložu > Podcerkev |1 |13 |} ==== Janeček ==== ''Glavni članek: [[Janez Frančišek Janeček]]'' Janez Frančišek Janeček, orglar iz [[Poděbrady|Poděbradya]], je po številu orgel in popravil, o katerih obstaja pisni vir, največji orglar baroka na Slovenskem. Bil je samo eden izmed mnogih orglarjev rodbine Janeček. Janeček je po besedah [[Jurij Dobravec|Jurija Dobravca]] »korenine češkega sloga izdelave orgel in ustvarjanja njihovega zvoka uspešno prenesel na slovenska in hrvaška tla«. Predstavlja značilno srednjeevropsko orglarstvo s češkimi odtenki. To lahko vidimo ob zelo pogostem postavljanju parov kopul (maior 8', minor 4'). Različni viri pripisujejo Janečku različne orgle, nekaj orgel mu jih, tako kot veliko drugim baročnim orglarjem, pripisujejo samo zaradi izgleda in drugih značilnosti.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Janez Frančišek JANEČEK|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-francisek-janecek/|access-date=2026-08-10|website=Obrazi slovenskih pokrajin|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable sortable" |+Seznam domnevnih Janečkovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1725 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šmihel nad Laškim | | | |- |2 |1725 |{{Flagicon|Slovenija}} |Zagorje pri Pilštanju | | | |- |3 |1725 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb–Stolnica | | | |- |4 |ok. 1725 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vodule nad Dramljami/Sv. Uršula | | | |- |5 |1726 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb–Stolnica |1 |6? | |- |6 |1730 |{{Flagicon|Slovenija}} |Brezina/Sv. Barbara (Čadram–Oplotnica) |1 |5 | |- |7 |ok. 1730–1740 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vrhe pri Slovenj Gradcu/Sv. Urban | | | |- |8 |1731 |{{Flagicon|Slovenija}} |Rečica nad Laškim > Celje–Sv. Maksimilijan > Opatova kapela |1 |4 | |- |9 |1733 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Brdovec > Laduč |1 |6 | |- |10 |1734 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana–Stolnica (glavni kor) |2 |22 | |- |11 |1734 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Rozalija pri Šentjurju | | | |- |12 |1734 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sela/Sv. Filip |1 |6 | |- |13 |1736 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjur/Marija sedem žalosti |1 |7 | |- |14 |1737 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Lepoglava |1 |10 |pavlinski samostan, tudi obnova starih orgel |- |15 |1738 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ptuj–Sv. Peter in Pavel | | | |- |16 |1739 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana–Stolnica (stranski kor) |1 |9 | |- |17 |1739 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ptuj–Muzej (Sv. Jurij) |1 |4 |procesijski pozitiv |- |18 |1740 |{{Flagicon|Slovenija}} |Škocjan/Slančji vrh > Tržišče |1 |6 | |- |19 |1740 |{{Flagicon|Slovenija}} |Dornava | | | |- |20 |1740 ali 1750 |{{Flagicon|Slovenija}} |Studenci–Sv. Jožef (Maribor) |1 |12 | |- |21 |ok. 1740–1750 |{{Flagicon|Slovenija}} |Legen/Sv. Jurij | | | |- |22 |ok. 1740–1750 |{{Flagicon|Slovenija}} |Svetina nad Laškim/Sv. Križ | | | |- |23 |1741–1742 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb–Sv. Marko |2 |22 | |- |24 |1742 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kostanjevica > Raka |2 |18 | |- |25 |1743 |{{Flagicon|Slovenija}} |Crngrob (Stara Loka) |1 |10 | |- |26 |1743 |{{Flagicon|Slovenija}} |Rogatec/Sv. Hijacinta |1 |7 | |- |27 |1745 |{{Flagicon|Slovenija}} |Zavrč/Vnebovzetje > Ljubljana–cerkev Vstalega Jezusa |1 |5 | |- |28 |1745 |{{Flagicon|Slovenija}} |Bojtina/Sv. Uršula | | | |- |29 |1746 |{{Flagicon|Slovenija}} |Uniše/Sv. Ožbalt | | | |- |30 |1747 |{{Flagicon|Slovenija}} |Stična |2 |13 |samostanska cerkev |- |31 |1748 |{{Flagicon|Slovenija}} |Trbonje/Sv. Križ > Ptujski muzej | | | |- |32 |1749 |{{Flagicon|Slovenija}} |Čeče/Sv. Katarina | | | |- |33 |1749 |{{Flagicon|Slovenija}} |Rodni Vrh/Sv. Duh | | | |- |34 |1749 |{{Flagicon|Slovenija}} |Trbovlje/Sv. Martin (Sv. Katarina) |1 |6 | |- |35 |1750? |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Trojica–Podlehnik/Sv. Duh |1 |4 | |- |36 |ok. 1750–1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Botričica nad Šentjurjem/Marija sedem žalosti | | | |- |37 |1751 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slake pri Podčetrtku/Sv. Marija na Pesku |1 |6 | |- |38 |1752 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Kupinec |1 |6 | |- |39 |1753–1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ruše |1 |13 | |- |40 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sladka Gora |1 |13 | |- |41 |ok. 1755 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Purga Lepoglavska/Kapela sv. Jurija |1 |6 | |- |42 |ok. 1755–1770 |{{Flagicon|Slovenija}} |Spodnje Tinsko/Zibika |1 |9 | |- |43 |1756 |{{Flagicon|Slovenija}} |Log pri Vipavi > Boršt | | | |- |44 |1757 |{{Flagicon|Slovenija}} |Podlipovica/Sv. Mohor in Fortunat (Izlake) |1 |4 | |- |45 |ok. 1760 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ponikva pri Šentjurju/Sv. Ožbalt |1 |11 | |- |46 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Čermožiše pri Žetalah/Brezje |1 |10 | |- |47 |1764–1765 |{{Flagicon|Slovenija}} |Olimje |2 |14 | |- |48 |1767 |{{Flagicon|Slovenija}} |Idrija/Sv. Barbara |2 |17 | |- |49 |1767 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Sisek/Sv. Križ |1 |7 | |- |50 |1768 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vine nad Zagorjem > Zagorje ob Savi/Sv. Peter in Pavel |1 |5 | |- |51 |1770 |{{Flagicon|Slovenija}} |Lemberg/Sv. Pankracij (Sladka Gora) |1 |4 | |- |52 |1771 |{{Flagicon|Slovenija}} |Lemberg/Sv. Miklavž (Sladka Gora) |1 |5 | |- |53 |1771 |{{Flagicon|Slovenija}} |Brezovica |1 |6 | |- |54 |1775–1777 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nova Cerkev pri Vojniku/Sv. Lenart |1 |11 | |- |55 |1777 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Sela pri Sisku/Sv. Marija Magdalena |1 |11 | |- |56 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Florijan nad Vojnikom | | | |- |57 |? |{{Flagicon|Hrvaška}} |Sisek | | | |} ==== Scholtz ==== ''Glavni članek: [[Anton Scholtz]]'' Anton Scholtz se je svojega poklica izučil pri Janečku in nato tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. Največ orgel je naredil v Hrvaškem, njegove največje so v [[Hrvatska Kostajnica|Hrvatski Kostajnici]]. Njegove orgle, ki jih je postavil v [[Ribnica|Ribnici]], so bile značilen predstavnik slovenskega poznega baroka.<ref>{{Navedi splet |date=2025-01-21|title=150 let Goršičevih orgel v Ribnici|url=https://organistica.si/150-let-gorsicevih-orgel-v-ribnici/|access-date=2026-08-11|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable sortable" |+Seznam del Scholtzove orglarske delavnice !Opus !Leto !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |5 |1782 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Dol Pribićki |1 |6 | |- |2 |1782 |{{Flagicon|Slovenija}} |Dramlje/Dobje |1 |6 | |- |1 |1781 |{{Flagicon|Slovenija}} |Dramlje/Šentilj |1 |5 | |- |7 |1784 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Gornja Bistra/Dvorec grofa Oršića |1 |5 | |- |16 |1797 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Kostajnica |1 |14 | |- |10 |1790 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Križ |1 |10 | |- |11 |1793 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubno ob Savinji |1 |10 | |- |17 |1799 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Nedjelja |1 |7 | |- |8 |1785 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Petrovina/Volavje |1 |6 | |- |6 |1784 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Poljanica Bistranska |1 |6 | |- |12 |1794 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Poljanica Bistranska/Novaki |1 |4 | |- |3 |1782 |{{Flagicon|Slovenija}} |Polzela/Gora Oljka > Sv. Miklavž |1 |4 | |- |4 |1782 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Hrovača |1 |13 | |- |14 |1794 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Hrovača | | |očiščenje Janečkovega pozitiva iz leta 1726 |- |15 |1794 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Rupert nad Laškim/Sv. Peter |1 |5 | |- |13 |1794 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zagreb–Stolnica | | |popravilo [[Janez Faller|Fallerjevih]] orgel |- |9 |1787 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Zajezda/Gotalovec |1 |4 | |} ==== Martl ==== ''Glavni članek: [[Venčeslav Martl]]'' Martl, zadnji Celjski baročni orglar, se je orglarstva izučil pri Scholtzu. V primerjavi s svojima celjskima predhodnikoma ni bil tako aktiven na Hrvaškem, leta 1809 naj bi edinole popravljal orgle v [[Štefanje|Štefanju]], kar pa je sicer prva zapisana sled o nekem slovenskem orglarju. Čeprav se pri svojem delu zelo opira na Janečka in Scholtza, se v njegovih orglah že izrazito kažejo znaki klasicizma. {| class="wikitable sortable" |+Seznam Martlovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1803 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vitanje/MB na Hribu |1 |10 | |- |2 |1804 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sladka Gora | | |Dodal v pedalu fagot 8' Janečkovim orglam |- |3 |1804 |{{Flagicon|Slovenija}} |Mozirje |1 |14 |Dokončal Scholtzeve orgle za cerkev sv. Jurija |- |4 |1804 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radeče/Žebnik |1 |5 | |- |5 |1804 |{{Flagicon|Slovenija}} |Gornji Grad > Frankolovo/Gojka |1 |8 | |- |6 |1805 |{{Flagicon|Slovenija}} |Naklo/Strahinj |1 |10 | |- |7 |1809 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Štefanje |? | |Prva zapisana sled o nekem slovenskem orglarju |- |8 |1816 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana (uršulinska cerkev) | | |Popravilo Križmanovih orgel |- |9 |1818 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kolovrat/Strma njiva |1 |7 | |- |10 |1821 |{{Flagicon|Slovenija}} |Št. Ilj pod Turjakom |1 |6 | |- |11 |1821 |{{Flagicon|Slovenija}} |Planina pri Sevnici |1 |9 | |- |12 |1824 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šoštanj/Sv. Mohor in Fortunat |1 |10 | |} ==== Otonič ==== ''Glavna članka: [[Simon Otonič]] in [[Jožef Otonič]]'' Simon Otonič, začetnik mariborske orglarske dobe, se je orglarstva izučil v [[Gradec|Gradcu]] pri mojstru [[Cyriacus Werner|Cyriacusu Wernerju]]. Približno od leta 1764 naj bi že začel delovati v [[Maribor|Mariboru]]. Velja za značilnega predstavnika baroka in za utemeljitelja mariborske orglarske tradicije. Po njegovi smrti pa je orglarsko delavnico prevzel njegov sin Jožef. {| class="wikitable sortable" |+Seznam orgel Simona Otoniča !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov |- |1 |1765? |{{Flagicon|Hrvaška}} |Petrijanec/Zelendvor |1 |6 |- |2 |1766 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Vinagora/Sopot |1 |6 |- |3 |1766 |{{Flagicon|Slovenija}} |Slovenska Bistrica/Ritoznoj |1 |6 |- |4 |1766 |{{Flagicon|Slovenija}} |Javorje/Sv. Jošt |1 |6 |- |5 |1772 |{{Flagicon|Avstrija}} |Žvabek/Dob |1 |6 |- |6 |1774 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Varaždin/Radovan |1 |8 |- |7 |1777 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Petrijanec |1 |8 |- |8 |1779 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Hrašćina |1 |9 |- |9<ref>https://os-prezih.si/files/2024/06/Skrivnosti-zupnijske-cerkve-sv.-Danijela-na-Razborju.pdf</ref> |1781 |{{Flagicon|Slovenija}} |Razborje |1 |6 |} Jožef, sin Simona, je po smrti prevzel njegovo orglarsko delavnico. Kot orglarja ga prvič zasledimo v letu 1788, ko se je podpisal v notranjost očetovega [[Pozitiv|pozitiva]] v [[Zelendvor|Zelendvoru]]: "''Joseph Odonitsch Orgel und Instrument Macher in Mahrburg 1788 Repariert''". Vemo, da je naredil tudi dvoje dvomanualnih orgel, v [[Lovrenc na Pohorju|Lovrencu na Pohorju]] in v [[Ludbreg|Ludbregu]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam orgel Jožefa Otoniča !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1791 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Jurij ob Ščavnici |1 |10 | |- |2 |1796 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Martjanci > Hrastovljan (opus 18) |1 |10 | |- |3 |1798 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Koprivnički Breg |1 |6 | |- |4 |1800 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Samarica > Gornja Petrička (opus 27) |1 |8 | |- |5 |1801 |{{Flagicon|Slovenija}} |Makole/Sv. Lenart |1 |5 | |- |6 |1802 |{{Flagicon|Slovenija}} |Veliko Trojstvo (opus 38) |1 |11 | |- |7 |1805? |{{Flagicon|Hrvaška}} |Ribnica na Pohorju/Sv. Lenart |1 |8 | |- |8 |1807? |{{Flagicon|Slovenija}} |Močila |1 |8 | |- |9 |1809 |{{Flagicon|Slovenija}} |Lovrenc na Pohorju |2 |15 |Njegovo največje delo |- |10 |1810 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šmarje pri Jelšah/Sv. Rok |1 |12 | |- |11 |1810 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Ludbreg |2 |15 |Njegovo največje delo |- |12 |1810 |{{Flagicon|Slovenija}} |Hoče > Sv. Martin na Pohorju/Sv. Areh |1 |9 | |- |13 |1822<ref>{{Navedi splet |last=E-občina|title=Cerkev sv. Janeza Krstnika - kozje.si|url=https://www.kozje.si/objava/194894|access-date=2026-08-14|website=www.kozje.si|language=sl}}</ref> |{{Flagicon|Slovenija}} |Podsreda |1 |10 | |- |14 |1830 |{{Flagicon|Slovenija}} |Polje ob Sotli |1 |8? | |- |15 |1832<ref>{{Navedi splet |title=Župnija Kapela pri Radencih - Župnija Kapela pri Radencih|url=https://sites.google.com/view/kapela-pri-radencih/%C5%BEupnija-kapela-pri-radencih|access-date=2026-08-14|website=sites.google.com|language=sl}}</ref> |{{Flagicon|Slovenija}} |Kapela pri Radencih |1 |11 | |- |16 |1834 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Gornja Rijeka/Dropkovec |1 |10 | |} ==== Tuji baročni orglarji na Slovenskem ==== * Callido * Nakić * Scwarz * Mittereiter === Klasicizem === === Romantika === === 20. stoletje === ==== Cecilia Gorica ==== ''Glavni članek: [[Cecilia Gorica]]'' ==== Milavec ==== ''Glavni članek: [[Ivan Milavec]]'' Delo Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle. ==== Jenko ==== ''Glavna članka: [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]]'' Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva. === Do danes === ==== ŠOD Maribor ==== →Delavnica →Delo →Afera ==== Škrabl ==== ''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]'' Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji. →Anton Škrabl →Delavnica →Delo [[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]] Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo. ==== Drugi ==== Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], == Projekti == === Orgle v Cankarjevem domu === Orgle v Cankarjevem domu je naredila nemška orglarska delavnica [[Schuke Berlin]]. === Orgle Ljubljanske stolnice === Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]] == Knjige == 1. Valenčič, Rafko (2007): Sveti Hieronim - mož s Krasa. Ljubljana, Družina. 2. Burghardt, Walter John (2017): Encyclopadia Britannica, St. Jerome. 3. Patologiae cursus completus, series Latina (Paris, 1844–1864) PL 22.875. 4. Smole, K. (1973): Cecilija, rimska mučenka. V: Leto svetnikov. Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana. 5. Hammerstein, Reinhold (1959): Instrumenta Hieronymi. Archiv für Musikwissenschaft, 16. Jahrg., H. 1./2., pp. 117-134. <> Christopher Page (1977): Biblical Instruments in Medieval Manuscript Illustration. In: Early Music, Vol. 5, No. 3 (Jul., 1977), pp. 299-309. 6. For German translation see H. Avenary: Hieronymus Epistel tiber die Musikinstrumente und ihre altöstlichen Quellen. In Anuario Musical, 16 (1961) p. 55-80. For French see: Bisagini, Jacopo (2015): L’Epistula ad dardanum et L’exégese irlandaise les instruments de musique. In: Mélanges en l’honneur de Pierre-Yves Lambert. Rennes: Travaux d’investigation et de recherche, 2015, pg. 342. Shortened in Russian: In: Moskovsyi muzikalnyi vestnik - ALIA MUSICA - De musica 7 (37). Short version in English see Williams (1993); The Organ in Western Culture, pg. 247. 7. Virdung, Sebastian (1511): Musica getutscht. Basel. 8. Annales Regni Francorum, DCCCXXVI 9. Williams, Peter (1993); The Organ in Western Culture 750 – 1250. Pg. 150–156. 10. Caffi, Francesco (1855): Storia della musica sacra nella gia cappella ducale di S. Marco di Venezia. Pg. 11. 11. Kuret, Primož (1973): Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem. Slovenska matica, 1973. /Musical instruments depicted on the Medieval fresco paintings in Slovenia. (With an exhaustive Summary in German.)/ 12. Radole, Giuseppe (1968), Gli organi nelle chiese istriane. In Atti e Memorie della Societa Istriana. Archeolologia e Storia Patria Volume XVI della Nuova Serie (LXVIII della Raccolta). 13. Mlinarič, Jože (1983): Maribor do začetka 17. stoletja. In Kronika, 31. 14. Archivio Capitolare di Capodistria No 321, c 32' dell. Refered by P. Kandler: Indicationi per conotere le cose storiche del litorale. Trieste 1855, p. 58. 15. Škulj, Edo (2005): Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Družina, Ljubljana. Pg. 12–15. 16. Sanctoninus, Paulus (ed. Giuseppe Vale, 1943). Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485-1487 Cod. Vat. Lat. 3795. - Citta del Vaticano 1943. X, 303 S. 8°. Pg. 184. 17. Škulj, Edo (1997): Jurij Slatkonja na štirih upodobitvah. Kronika 45, I-2, p. 33–39 18. Vernarecci, Augusto (1881): Ottaviano de'Petrucci da Fossombrone, inventore dei tipi mobili metallici. Monacelli, Fossombrone. Pp. 9, 35, 43. <> Reese, Gustave (1934): The First Printed Collection of Part-Music: (The Odhecaton). In: The Musical Quarterly, Vol. 20, No. 1 (Jan., 1934), pp. 39-76. Oxford University Press. 19. Petrucci, Ottaviano (1501): "Harmonice musices Odhecaton" Introduzione. Venice 1501. 20. Kandler, Pietro: Indicazioni per riconoscere le cose storiche del Litorale. Trieste 1855, p. 58. 21. Alisi, Antonio: Benedetto e Vittore Carpaccio. Capodistria 1929. 22. Dobravec, Jurij (2015): Koper – stolnica – orgle 1516, izdelava historiata o zgodovini orgel, zgodovinska primerjava podobnih v Italiji, predlog za rekonstrukcijo. Projektno poročilo Zavodu za varstvo kulturne dediščine. /Cathedral of Koper – pipe organ 1516 – Invetigations of instrument's history, comparative historical research, reconstruction proposal. Project report to The Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia 2015/ 23. Radole, Giuseppe (1969): L'arte organaria in Istria. Casa editrice R. Patron. P. 11, 35, 137. 24. Škulj, Edo (2002): Orglarji in orgle v samostanski cerkvi. In: Sedem stoletij minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu : 1301-2001. Pg. 315–316. 25. Curk, Jože (1984): Zbirka vodnikov kulturni in naravni spomeniki Slovenije. In: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984, Volume 2 pg. 353. 26. Škulj, Edo (2005): Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Družina, Ljubljana. Pg. 13–14. 27. Ibid. 28. Reisp, B.: Ljubljanski grad – zgodovinski oris. Ljubljana 1985, pg. 20. 29. See Quoika, R.: Altösterreichische Hornwerke. Mersenburger Berlin, 1958. 30. Valvasor, Johann Weichard (V., Janez Vajkard, 1689): Die Ehre des Hertzogthums Crain. Nürnberg. App. 31. Radole (1969): Istria. Pg. 38–39. 32. Vrhovnik, Ivan (1903): Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. V: Danica: cerkven časopis za slovenske pokrajine 01.05.1903, l. 56, št. 14. Pg. 108. 33. Kapiteljski arhiv Novo mesto, f. 34-1, listina 39. 34. Dobravec, Jurij (2016): Orgelski mozaik 2016 /iz terenske beležke / field notebook / – Ptuj – sv. Rok (Sp. Hajdina), med 1640 in 1660. In: Ecce organvm! No3. Pg. 7. 35. Dobravec, Jurij Orgelski mozaik ... 36. Heinz (2012), Frühbarocke... pg. 131. 37. Meder, Jagoda (1992): Orgulje u Hrvatskoj. Globus, Zagreb. Pg. 21. 38. Heinz (2012), Frühbarocke... pg. 156. 39. Škulj, Edo (2012): Baročne orglarske delavnice (mit Zusammenfassung). Škocjan. Pg. 7-8. 40. Schneider, Thekla (1957): Casparini, Eugen. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 3, Berlin 1957, Pg. 165 41. Nassimbeni, Lorenzo & Loris Stella (2004): L' arcidiocesi di Gorizia. Organi e trad. org. Friuli Venezia Giulia Pizzicato. Pg. 169. 42. Radole. Giuseppe (1986): Eugenio Gasparini costrui i suoi primi organi in Istria? L'organo 24. Pg. 127–133. 43. Höfler, Janez (1968): Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. stoletju. Kronika. 1968. Vol. zv 3, no. 6, p. 141. 44. Lunelli, Renato (1937): Organari stranieri in Italia. Edizioni "Psalterium", 1937. Pg. 277–278. 45. Grbec, Rožana (cca 1985): Minoritski samostan v Piranu – Orgle v cerkvi svetega Frančiška. Manuscript. Archive ARSORS. 46. Höfler (1968), Glasbeniki ... Pg. 142 47. Kandler (1885), Triest, str 75 48. Nassimbeni (2004), pg. 216. 49. Dobravec (2016), Orgelski mozaik ... pg. 5. 50. Quoika, Rudolf (1953): Die altösterreichische Orgel der späten Gotik, der Renaissance und des Barock Bärenreiter. 51. Reichling, Alfred (1982): Orgellandschaft Südtirol. Athesia, Bozen. 52. Šaban, L., Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, in: Muzikološki zbornik 15 (Ljubljana, 1979), 13–41. 53. Šaban, L., The Organs of Ivan Juraj Eisl in Croatia, v: The Organ Yearbook III, (Amsterdam 1972), 41–52. 54. Škulj, E., Baročne orglarske delavnice (Škocjan, 2012), 9¬–32; with German abstract 213. 55. ŠABAN, L. – BLAŽEKOVIĆ, Z.: Pregled povijesti starijih orgulja Zagrebačke katedrale, in: Arti musices, 22 (Zagreb, 1991), 1, 3–40., [History of the older pipe organs of the Zagreb cathedral] 56. Quoika, R., Die altösterreichische Orgel, (Kassel, 1953), 40; Lunelli, R., Der Orgelbau in Italien (Mainz, 1956), 123. 57. The organ is illustrated on the front of well known book Orgle na Slovenskem (Orgeln in Slowenien by Bizjak and Škulj, 1985) 58. Škulj, Baročne..., 2012, 43–96 59. Škulj, Baročne..., 2012, 46 60. Heinz, O., Frühbarocke Orgeln in der Steiermark, (Graz, 2012), 28, 107. 61. Dobravec, J., Novosti iz mariborske orglarske delavnice Otonič, in: Cerkveni glasbenik 2017/5, Ljubljana. 62. When speaking of data, I reffer to database Ars organi Slovenia. 63. Štefanič, T. et all, Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček, (Ptuj, 2016), 1–280. [Baroque organ master Janez Frančišek Janeček in Celje] 64. Škulj, Baročne..., 2012, 161–180 65. Allmer G. in Alois Hörbiger, 1810 – 1876, Der Orgelbauer von Tirol. (Wildschönau 2010), 20. 66. Škulj, E., Beneške orglarske delavnice (Ljubljana, 2013) [Venetian-style organs in Slovenia] 67. Škulj, E., Križmanova orglarska delavnica, (Ljubljana 2010) [Križman's organ workshop], 1–335. 68. Škulj, E.,Tri sinteze Križmanovih orgel [Three syntheses of Križman's pipe organ], in: Muz zbornik, 2015, 51.I, 81–95. 69. Dobravec, J., Orglar Johann Gottfried Kunath – življenje in pregled dela, in: Ecce organvm! 1 (2016), pg. 9-23 [Organ builder Johann Gottfried Kunath: life and overview of his work] 70. Škulj, E., Rumplova orglarska delavnica, 2011, 1–152. 71. Koter, D., Iz glasbene dediščine tuštanjske graščine, Kronika, 2009. 72. Hesse, E., Der Wiener Orgelbauer Carl Hesse, in: Organa Austriaca 1, 1976, 109-113 73. Kuščer, Z., Johann August Carl Hesse, in: Dei Orgel asl europäisches Kulturgut. Varaždin, 2000, pg. 79–86, 171–178. 74. Goršič, F. jn., Orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898), in: Kronika 15/2, pg. 103-112. 75. Rather unknown organbuilder but somehow connected with A. Bruckner (See: Scheder, Franz: Anton Bruckner Chronologie Datenbank.- 24.10.1868, Samstag. Bruckner Institut Linz. 76. Matthias Reichling, Art. „Grafenauer, Familie?, in: Oesterreichisches Musiklexikon online, (www.musiklexikon.ac.at) 77. Lukan, J., Franz Grafenauer, Dissertation (Wien, 1981), 296. 78. Škulj E., Goršičeva orglarska delavnica, (Ljubljana, 2004), 1–220 [Goršič organ workshop] 79. Škulj E., Zupanova orglarska delavnica, (Škocjan, 2009), 1–224. [Zupan's organ workshop] 80. Škulj E., Naraksova orglarska delavnica, (Škocjan, 2009), 1–88. [Naraks organ workshop] 81. Metz, Franz (2004): Das Tagebuch eines Orgelbauers Josef Angester. p. vi–vii; 170–196. 82. Škulj E., Milavčeva orglarska delavnica, (Škocjan, 2009). 83. Hörler B., Der Orgelbauer Anton Dernič in Radovljica (Slowenien), in: Acta organologica 35 (in print). 84. Dobravec, Jurij (2017): Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni. Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Letn. 40, št. 2 (2017), p. 415–435. 85. Škulj E., Jenkova orglarska delavnica, Ljubljana 2001. 86. Dobravec, J., Orgelprospekte im ›Modern Style‹ in Slowenien, in: Acta organologica 35 (in print). == Spletne strani == * [https://orgle.si Orgle Slovenije - Ars Organi Sloveniae] * [https://organistica.si/ Organistica] == Viri == * Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 201 * Po sledeh slovenske orgelske romantike - Franc Goršič in Ivan Milavec (https://organistica.si/wp-content/uploads/2024/06/21-Po-sledeh-slovenske-orgelske-romantike-publikacija.pdf) * Bizjak, Milko: Janez Frančišek Janeček in celjska baročna orglarska delavnica == Sklici == {{Sklici}} == Viri == t7npo4nmcx78dpgt7u75a8o27u8b0rx 0 606443 6752332 6733782 2026-09-18T07:53:55Z Jalen 1131 Slogovni in terminološki popravki 6752332 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Mandžurščina | nativename = {{ManchuSibeUnicode|lang=mnc|ᠮᠠᠨᠵᡠ ᡤᡳᠰᡠᠨ}} {{transliteration|mnc|Mandžu gisun}} | image =<!-- Manju gisun.svg --> | image_class = skin-invert-image | imagescale = 10 | imagecaption = {{transliteration|mnc|Manju gisun}} written in [[Manchu alphabet|Manchu script]] | states = [[Kitajska]] | region = [[Mandžurija]] | ethnicity = [[Mandžuri]] | speakers = Prvi jezik: 20 | speakers2 = Drugi jezik: več tisoč<ref name="takungpao">{{navedi novice| url=http://news.takungpao.com/paper/q/2015/0426/2982819.html |script-title=zh:抢救满语振兴满族文化 | language=zh | date=26 April 2015 |access-date=14 May 2020 |archive-date=8 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108152605/http://news.takungpao.com/paper/q/2015/0426/2982819.html}}</ref><ref name="chinanews">[https://web.archive.org/web/20220409052318/https://www.chinanews.com.cn/cul/2012/03-06/3720158.shtml China News (originally Beijing Morning Post): Manchu Classes in Remin University (Simplified Chinese)]</ref><ref name="ifeng">{{navedi splet |url=http://big5.ifeng.com/gate/big5/news.ifeng.com/gundong/detail_2011_12/12/11251077_0.shtml |title=Jin Biao's 10-Year Dream of Manchu Language (traditional Chinese)|date=12 December 2011 |access-date=21 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200402064400/http://news.ifeng.com/gundong/detail_2011_12/12/11251077_0.shtml |url-status=dead|archive-date=2 April 2020 }}</ref> | date = 2007 | ref = e18 | familycolor = Altaic | fam1 = [[Tunguški jeziki|tunguška]] | fam2 = južni | fam3 = džurčenščina | fam4 = šibejščina | script = [[mandžurska abeceda]] | iso2 = mnc | iso3 = mnc | glotto = manc1252 | glottorefname = Manchu | notice = IPA | ancestor = džurčenščina | extinct = | revived = 1980. leta }} '''Mandžurščina''' (ᠮᠠᠨᠵᡠ ᡤᡳᠰᡠᠨ, mandžu gisun) je kritično ogrožen tunguški jezik, ki izvira iz zgodovinske regije [[Mandžurija|Mandžurije]] na severovzhodu [[Kitajska|Kitajske]].<ref name="UNESCO">{{navedi knjigo |year=2010 |editor-last=Moseley |editor-first=Christopher |title=Atlas of the World's Languages in Danger |url=http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/endangered-languages/atlas-of-languages-in-danger/ |series=Memory of Peoples |edition=3rd |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |isbn=978-92-3-104096-2 |access-date=2015-04-11 }}</ref> Kot tradicionalni materni jezik [[Mandžuri|Mandžurov]] je bil nacionalni jezik dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912) na Kitajskem. Danes velika večina Mandžurov govori le mandarinščino. Več tisoč ljudi je mandžurščino osvojilo kot drugi jezik prek državnega osnovnošolskega izobraževanja ali brezplačnih tečajev za odrasle v šolah ali na spletu.<ref name="takungpao"/><ref name="chinanews"/><ref name="ifeng"/> Mandžurski jezik ima veliko zgodovinsko vrednost za kitajske zgodovinarje, zlasti za dinastijo Čing, saj besedila v mandžurskem jeziku zagotavljajo informacije, ki v kitajščini niso na voljo. Če obstajata tako mandžurska kot kitajska različica nekega besedila, mandžurščina omogoča razumevanje kitajščine.{{sfn|Fletcher|1973|p=141}} Kot večina sibirskih jezikov je tudi mandžurščina [[aglutinacijski jezik]] z omejeno samoglasniško harmonijo. Dokazano je, da izhaja predvsem iz [[Džurčenščina|džurčenščine]], čeprav vsebuje tudi veliko izposojenk iz [[Mongolščina|mongolščine]] in [[Kitajščina|kitajščine]]. Pisava je navpična, prevzeta iz [[Mongolska pisava|mongolske pisave]], ta pa prek sogdijske in ujgurske iz aramejske pisave. Mandžurščina nima [[Slovnični spol|slovničnega spola]], ki ga najdemo v večini evropskih jezikov. Spol je v nekaterih primerih mogoče razlikovati po samoglasnikih v korenu, na primer ''ama'' - ''oče'' in ''eme'' - ''mati''. ==Zgodovina jezika== Jezik ima korenine v džurčenščini, jeziku kitajskega dvora do približno 13. stoletja (dinastija [[Dinastija Čin|Čin]], 1115–1234). Z vzponom džurčenske dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] po dinastiji [[Dinastija Ming|Ming]] leta 1644 je mandžurščina postala uradni jezik kitajskega dvora. Čeprav je bila kot uradni jezik obvezna za vse uslužbence in uradnike, ki so morali v njej opraviti državne izpite, je zaradi integracije s Kitajci postopoma izgubljala svojo moč. Do konca 19. stoletja skoraj noben uradnik na kitajskem dvoru ni več tekoče govoril mandžursko. Znanje tega jezika so morali dokazovati le še vojaki. Četudi so bili vsi uradni dokumenti do zadnjih dni cesarstva napisani v mandžurščini, je bila kitajščina daleč prevladujoč jezik. == Pisava== Med vladavino Džurčenov na severu Kitajske sta obstajali dve pisavi za pisanje njihovega jezika. Sčasoma sta se obe pozabili. Pisavi sta bili podobni, a različni od kitajske. Zadnji ohranjeni zapis v eni od pisav je iz leta 1526. Nato so Džurčeni opustili svojo pisavo in začeli uporabljati mongolsko. Mongoli so svojo pisavo razvili prek [[Ujguri|Ujgurov]], ki so svojo pisavo prevzeli od [[Sogdija|Sogdijcev]] v današnjem [[Uzbekistan]]u in severnem [[Iran]]u. Besedilo se piše v stolpcih od leve proti desni. [[Nurhaci]], ustanovitelj Mandžurskega cesarstva, je leta 1599 zadolžil učenjaka Gagaija in Erdenija, da mongolsko pisavo prilagodita za pisanje mandžurščine. Nastala je stara mandžurska abeceda, ki je bila v uporabi do leta 1644. Po letu 1620 je bila pisava spremenjena in se je v tej obliki uporabljala do padca cesarstva. ==Mandžurščina po padcu cesarstva== Zaradi preganjanja Kitajcev pod mandžursko oblastjo so se razmere po njenem padcu spremenile. Mandžure so začeli preganjati in kruto kaznovati. Njihov jezik in pisava sta bila Kitajcem tuja, zato so njegove govorce obtoževali, da so vohuni in pošiljajo tajna sporočila v tem jeziku. Jezik je bil prepovedan, njegova uporaba pa je pomenila zaporno kazen. Mnogi Mandžuri so v svojih dokumentih spremenili svojo narodnost v kitajsko, svoje poreklo so skrivali celo pred otroki in jezik povsem opustili. Zaradi tega danes mandžurščino govorijo le posamezniki, večinoma starejši od 80 let, v oddaljenih vaseh na Kitajskem. Pozivi k ohranitvi mandžurskega jezika so v zadnjih petih letih v [[Peking]]u in na več univerzah, med njimi na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi]] v [[Praga|Pragi]], spodbudili organiziranje tečajev tega jezika. ==Značilnosti== Mandžurščina ima kot tunguški jezik veliko skupnega z drugimi člani te družine, tudi z [[Japonščina|japonščino]], [[Mongolščina|mongolščino]] in [[Korejščina|korejščino]]. Podobnost jezikov je tudi posledica stoletnih stikov med njimi. Glede pisave obstajajo polemike o tem, ali gre za zlogovno pisavo ali abecedo s posameznimi črkami. Abeceda ima šest samoglasnikov – a, o, ü, e, u in i. Soglasniki so b, p, s, š, l, m, c, j, y, r, f, w, n (ng). K, g, h, t, d imajo vzglasno in izglasno različico. Mandžurske besede se ne začenjajo z r, ü ali skupino soglasnikov in se običajno končajo z n, ng ali samoglasnikom. Ena glavnih značilnosti mandžurščine je samoglasniška harmonija, pri kateri vsi samoglasniki v besedi zvenijo podobno. Primer: monggorombi, bahanarambi, hergen, gisurembi. S spreminjanjem samoglasnikov v besedi se lahko tudi razlikujeta moški in ženski spol: eme – mati, ama – oče, haha – moški, hehe – ženska, emile – kokoš, amila – petelin. ==Primeri== ===Številke=== {| cellspacing="7" |- |'''Mandžursko''' || '''Slovensko''' |- | ᡝᠮᡠ, emu || ena |- | ᠵᡠᠸᡝ, juwe || dva |- | ᡳᠯᠠᠨ, ilan || tri |- | ᡩᡠᡳᠨ, duin || štiri |- | ᠰᡠᠨᠵᠠ, sunja || pet |- | ᠰᡠᠨᠵᠠ, ninggun || šest |- | ᠨᠠᡩᠠᠨ, nadan || sedem |- | ᠵᠠᡴᡡᠨ, jakun || osem |- | ᡠᠶᡠᠨ, uyun || devet |- | ᠵᡠᠸᠠᠨ, juwan || deset |} == Uporabni stavki in besedne zveze == {| class="wikitable" | '''Mandžursko''' | '''Slovensko''' |- | ''Si san!'' || Zdravo! |- | ''Sin beyi san no?'' || Kako se imaš? |- | ''Jiake san!'' || zelo dobro! |- | ''Simbe saveme urgunjimie!'' || Lepo te je bilo spoznati! |- | ''Baili!'' || Hbala! |- | ''Si ete ekxeme no?'' || Si bil/a v zadnjem času zaposlen/a?? |- | ''Emex ekxerakv, si ne?'' || Ni preveč, kaj pa ti?? |- | ''Si san!'' || Zelo zaposlen? |- | ''Si guwan hala '' || Si kaj videl Šjaokana? |- | ''Savege!'' || Se vidimo kasneje! |- | ''I ete adarame?'' || Kako se mu gre zadnje čase? |- | ''Ye jiake san.'' || Kar dobro |- | ''Si yavede yogo?'' || Kam si šel? |- | ''Bi tacire boo de yogo.'' || Šel sem v šolo. |- | ''Bi simbe alime emu erin oho.'' || Čakm te že (celo) uro. |- | ''Aceme muturakv, sain guaidame alige.'' || Žal mi je, da sem te pustil tako dolgo čakati. |- | ''Baite akv.'' || Ni pomembno. |- | ''Si ai baite bi?'' || Kaj je tvoj problem? |- | ''Ai baite akv.'' || Nič. |- | ''Mez aiz guaidaga savage akv.'' || Bil sem dolgo odsotem. |} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Altajski jeziki]] seizaagvx7bla964k72xp7b49uy7f23 6752335 6752332 2026-09-18T07:55:38Z Jalen 1131 6752335 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Mandžurščina | nativename = {{ManchuSibeUnicode|lang=mnc|ᠮᠠᠨᠵᡠ ᡤᡳᠰᡠᠨ}} {{transliteration|mnc|Mandžu gisun}} | image =<!-- Manju gisun.svg --> | image_class = skin-invert-image | imagescale = 10 | imagecaption = {{transliteration|mnc|Manju gisun}} written in [[Manchu alphabet|Manchu script]] | states = [[Kitajska]] | region = [[Mandžurija]] | ethnicity = [[Mandžuri]] | speakers = Prvi jezik: 20 | speakers2 = Drugi jezik: več tisoč<ref name="takungpao">{{navedi novice| url=http://news.takungpao.com/paper/q/2015/0426/2982819.html |script-title=zh:抢救满语振兴满族文化 | language=zh | date=26 April 2015 |access-date=14 May 2020 |archive-date=8 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108152605/http://news.takungpao.com/paper/q/2015/0426/2982819.html}}</ref><ref name="chinanews">[https://web.archive.org/web/20220409052318/https://www.chinanews.com.cn/cul/2012/03-06/3720158.shtml China News (originally Beijing Morning Post): Manchu Classes in Remin University (Simplified Chinese)]</ref><ref name="ifeng">{{navedi splet |url=http://big5.ifeng.com/gate/big5/news.ifeng.com/gundong/detail_2011_12/12/11251077_0.shtml |title=Jin Biao's 10-Year Dream of Manchu Language (traditional Chinese)|date=12 December 2011 |access-date=21 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200402064400/http://news.ifeng.com/gundong/detail_2011_12/12/11251077_0.shtml |url-status=dead|archive-date=2 April 2020 }}</ref> | date = 2007 | ref = e18 | familycolor = Altaic | fam1 = [[Tunguški jeziki|tunguška]] | fam2 = južni | fam3 = džurčenščina | fam4 = šibejščina | script = [[mandžurska abeceda]] | iso2 = mnc | iso3 = mnc | glotto = manc1252 | glottorefname = Manchu | notice = IPA | ancestor = džurčenščina | extinct = | revived = 1980. leta }} '''Mandžurščina''' (ᠮᠠᠨᠵᡠ ᡤᡳᠰᡠᠨ, mandžu gisun) je kritično ogrožen tunguški jezik, ki izvira iz zgodovinske regije [[Mandžurija|Mandžurije]] na severovzhodu [[Kitajska|Kitajske]].<ref name="UNESCO">{{navedi knjigo |year=2010 |editor-last=Moseley |editor-first=Christopher |title=Atlas of the World's Languages in Danger |url=http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/endangered-languages/atlas-of-languages-in-danger/ |series=Memory of Peoples |edition=3rd |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |isbn=978-92-3-104096-2 |access-date=2015-04-11 }}</ref> Kot tradicionalni materni jezik [[Mandžuri|Mandžurov]] je bil nacionalni jezik dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912) na Kitajskem. Danes velika večina Mandžurov govori le mandarinščino. Več tisoč ljudi je mandžurščino osvojilo kot drugi jezik prek državnega osnovnošolskega izobraževanja ali brezplačnih tečajev za odrasle v šolah ali na spletu.<ref name="takungpao"/><ref name="chinanews"/><ref name="ifeng"/> Mandžurski jezik ima veliko zgodovinsko vrednost za kitajske zgodovinarje, zlasti za dinastijo Čing, saj besedila v mandžurskem jeziku zagotavljajo informacije, ki v kitajščini niso na voljo. Če obstajata tako mandžurska kot kitajska različica nekega besedila, mandžurščina omogoča razumevanje kitajščine.{{sfn|Fletcher|1973|p=141}} Kot večina sibirskih jezikov je tudi mandžurščina [[aglutinacijski jezik]] z omejeno samoglasniško harmonijo. Dokazano je, da izhaja predvsem iz [[Džurčenščina|džurčenščine]], čeprav vsebuje tudi veliko izposojenk iz [[Mongolščina|mongolščine]] in [[Kitajščina|kitajščine]]. Pisava je navpična, prevzeta iz [[Mongolska pisava|mongolske pisave]], ta pa prek sogdijske in ujgurske iz aramejske pisave. Mandžurščina nima [[Slovnični spol|slovničnega spola]], kot ga pozna večina evropskih jezikov. Spol je v nekaterih primerih mogoče razlikovati po samoglasnikih v korenu, na primer ''ama'' - ''oče'' in ''eme'' - ''mati''. ==Zgodovina jezika== Jezik ima korenine v džurčenščini, jeziku kitajskega dvora do približno 13. stoletja (dinastija [[Dinastija Čin|Čin]], 1115–1234). Z vzponom džurčenske dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] po dinastiji [[Dinastija Ming|Ming]] leta 1644 je mandžurščina postala uradni jezik kitajskega dvora. Čeprav je bila kot uradni jezik obvezna za vse uslužbence in uradnike, ki so morali v njej opraviti državne izpite, je zaradi integracije s Kitajci postopoma izgubljala svojo moč. Do konca 19. stoletja skoraj noben uradnik na kitajskem dvoru ni več tekoče govoril mandžursko. Znanje tega jezika so morali dokazovati le še vojaki. Četudi so bili vsi uradni dokumenti do zadnjih dni cesarstva napisani v mandžurščini, je bila kitajščina daleč prevladujoč jezik. == Pisava== Med vladavino Džurčenov na severu Kitajske sta obstajali dve pisavi za pisanje njihovega jezika. Sčasoma sta se obe pozabili. Pisavi sta bili podobni, a različni od kitajske. Zadnji ohranjeni zapis v eni od pisav je iz leta 1526. Nato so Džurčeni opustili svojo pisavo in začeli uporabljati mongolsko. Mongoli so svojo pisavo razvili prek [[Ujguri|Ujgurov]], ki so svojo pisavo prevzeli od [[Sogdija|Sogdijcev]] v današnjem [[Uzbekistan]]u in severnem [[Iran]]u. Besedilo se piše v stolpcih od leve proti desni. [[Nurhaci]], ustanovitelj Mandžurskega cesarstva, je leta 1599 zadolžil učenjaka Gagaija in Erdenija, da mongolsko pisavo prilagodita za pisanje mandžurščine. Nastala je stara mandžurska abeceda, ki je bila v uporabi do leta 1644. Po letu 1620 je bila pisava spremenjena in se je v tej obliki uporabljala do padca cesarstva. ==Mandžurščina po padcu cesarstva== Zaradi preganjanja Kitajcev pod mandžursko oblastjo so se razmere po njenem padcu spremenile. Mandžure so začeli preganjati in kruto kaznovati. Njihov jezik in pisava sta bila Kitajcem tuja, zato so njegove govorce obtoževali, da so vohuni in pošiljajo tajna sporočila v tem jeziku. Jezik je bil prepovedan, njegova uporaba pa je pomenila zaporno kazen. Mnogi Mandžuri so v svojih dokumentih spremenili svojo narodnost v kitajsko, svoje poreklo so skrivali celo pred otroki in jezik povsem opustili. Zaradi tega danes mandžurščino govorijo le posamezniki, večinoma starejši od 80 let, v oddaljenih vaseh na Kitajskem. Pozivi k ohranitvi mandžurskega jezika so v zadnjih petih letih v [[Peking]]u in na več univerzah, med njimi na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi]] v [[Praga|Pragi]], spodbudili organiziranje tečajev tega jezika. ==Značilnosti== Mandžurščina ima kot tunguški jezik veliko skupnega z drugimi člani te družine, tudi z [[Japonščina|japonščino]], [[Mongolščina|mongolščino]] in [[Korejščina|korejščino]]. Podobnost jezikov je tudi posledica stoletnih stikov med njimi. Glede pisave obstajajo polemike o tem, ali gre za zlogovno pisavo ali abecedo s posameznimi črkami. Abeceda ima šest samoglasnikov – a, o, ü, e, u in i. Soglasniki so b, p, s, š, l, m, c, j, y, r, f, w, n (ng). K, g, h, t, d imajo vzglasno in izglasno različico. Mandžurske besede se ne začenjajo z r, ü ali skupino soglasnikov in se običajno končajo z n, ng ali samoglasnikom. Ena glavnih značilnosti mandžurščine je samoglasniška harmonija, pri kateri vsi samoglasniki v besedi zvenijo podobno. Primer: monggorombi, bahanarambi, hergen, gisurembi. S spreminjanjem samoglasnikov v besedi se lahko tudi razlikujeta moški in ženski spol: eme – mati, ama – oče, haha – moški, hehe – ženska, emile – kokoš, amila – petelin. ==Primeri== ===Številke=== {| cellspacing="7" |- |'''Mandžursko''' || '''Slovensko''' |- | ᡝᠮᡠ, emu || ena |- | ᠵᡠᠸᡝ, juwe || dva |- | ᡳᠯᠠᠨ, ilan || tri |- | ᡩᡠᡳᠨ, duin || štiri |- | ᠰᡠᠨᠵᠠ, sunja || pet |- | ᠰᡠᠨᠵᠠ, ninggun || šest |- | ᠨᠠᡩᠠᠨ, nadan || sedem |- | ᠵᠠᡴᡡᠨ, jakun || osem |- | ᡠᠶᡠᠨ, uyun || devet |- | ᠵᡠᠸᠠᠨ, juwan || deset |} == Uporabni stavki in besedne zveze == {| class="wikitable" | '''Mandžursko''' | '''Slovensko''' |- | ''Si san!'' || Zdravo! |- | ''Sin beyi san no?'' || Kako se imaš? |- | ''Jiake san!'' || zelo dobro! |- | ''Simbe saveme urgunjimie!'' || Lepo te je bilo spoznati! |- | ''Baili!'' || Hbala! |- | ''Si ete ekxeme no?'' || Si bil/a v zadnjem času zaposlen/a?? |- | ''Emex ekxerakv, si ne?'' || Ni preveč, kaj pa ti?? |- | ''Si san!'' || Zelo zaposlen? |- | ''Si guwan hala '' || Si kaj videl Šjaokana? |- | ''Savege!'' || Se vidimo kasneje! |- | ''I ete adarame?'' || Kako se mu gre zadnje čase? |- | ''Ye jiake san.'' || Kar dobro |- | ''Si yavede yogo?'' || Kam si šel? |- | ''Bi tacire boo de yogo.'' || Šel sem v šolo. |- | ''Bi simbe alime emu erin oho.'' || Čakm te že (celo) uro. |- | ''Aceme muturakv, sain guaidame alige.'' || Žal mi je, da sem te pustil tako dolgo čakati. |- | ''Baite akv.'' || Ni pomembno. |- | ''Si ai baite bi?'' || Kaj je tvoj problem? |- | ''Ai baite akv.'' || Nič. |- | ''Mez aiz guaidaga savage akv.'' || Bil sem dolgo odsotem. |} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Altajski jeziki]] 7nkhdiisna9hli3hk3eqx1ns29vhi6c 0 606716 6752209 6751570 2026-09-17T19:35:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6752209 wikitext text/x-wiki {{Short description|slovenski orglar}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]]. Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske. Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}</ref>. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. Konec 20. stoletja jih je obnovil [[Andrej Lenarčič]] iz Ljubljane.<ref>{{navedi splet|url=https://radiokrka.svet24.si/clanek/novice/najstarejse-orgle-na-slovenskem-594970|title=Najstarejše orgle na slovenskem|website=Radio Krka}}</ref> Njegove orgle v pavlinskem samostanu v [[Sv. Petar u Šumi|Sv. Petarju u Šumi]] zaradi monumentalno oblikovane fasade, okrasja in dobre kakovosti zvoka veljajo za eno najdragocenejših tovrstnih del 18. stoletja na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=https://istra.lzmk.hr/clanak/eisl-johann-georg|title=Eisl, Johann Georg|website=Istarska enciklopedija|language=hr}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |Metlika/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Lovrenc nad Štorami |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/Globodol |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Donja Kupčina |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Marija Gorica |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Komenda | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Svetice |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjernej/Dolenja Stara vas |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |Velike Lašče>Dvorska vas |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nazarje |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Izlake/Šemnik |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>Brusnice |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kranj-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Sv. Petar u Šumi |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Jurjevica |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radmirje/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |Krka |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |- |21 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]* |1 |6 |Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.<ref>{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}</ref> |} == Sklici == <references /> == Viri == *{{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}} {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1708]] [[Kategorija:Umrli leta 1780]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] do4ja336w22bvuke5c5egrb7eg6hhev 0 606860 6752290 6746899 2026-09-18T05:44:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752290 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | name = Potres v Kolumbiji 2026 | image = | pushpin_map = Kolumbija | caption = | map = | map_caption = | timestamp = 2026-08-10 12:34:28 | isc_event = 646132633 | anss_url = us6000tjl2 | local_date = 10. avgust 2026 | local_time = 07:34:28 [[Time in Colombia|COT]] ([[UTC-5]]) | duration = 2 minuti | magnitude = {{M|w|link=y|7,4}} | depth = 110,3 km | coordinates = {{coord|4.844|N|76.242|W|display=inline,title}} | type = zmični [[prelom (geologija)|prelom]] | areas_affected = Kolumbija, Ekvador, Panama | max_intensity = {{MMI|8}} | pga = 0,427 ''[[Peak ground acceleration|g]]'' | damage = | tsunami = | fault = | landslide = | foreshocks = | aftershocks = 54+, največji {{M|b|5.0}} | casualties = 224+ mrtvi, 1248+ poškodovani,{{efn|1246 v Kolumbiji, 2 v Panami}} 3578+ pogrešanih | citations = }} 10. avgusta 2026 je departma Chocó v [[Kolumbija|Kolumbiji]] stresel [[potres]] z magnitudo 7,4 po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo najmanj 224 ljudi, več kot 1200 je bilo ranjenih, več kot 3500 ljudi pa je pogrešanih. Po vsej državi je prišlo do obsežne škode. Potres so čutili v večjem delu Kolumbije in delih sosednjega [[Ekvador]]ja in [[Panama|Paname]], obsežno škodo pa je povzročil tudi v [[Cali]]ju, [[Pereia|Pereiri]], [[Quibdó]]ju, [[Manizales]]u in drugih območjih. Kolumbijska vlada je razglasila izredne razmere na nacionalni ravni in začela iskalno-reševalne operacije na prizadetih območjih. == Tektonska lega == Obalni deli Ekvadorja in južne Kolumbije ležijo nad konvergentno mejo, kjer se plošča Malpelo podre pod [[Južnoameriška plošča|Južnoameriško ploščo]] vzdolž Kolumbijsko-ekvadorskega jarka. Na tej lokaciji se plošča Malpelo, mikroplošča severovzhodno od [[Nazca plošča|Nazca plošče]], premika proti vzhodu glede na Južno Ameriko s hitrostjo 58 mm na leto.<ref name="White">{{cite journal |last=White |first=S.M.M. |author2=Trenkamp R. & Kellogg J.N. |year=2003 |title=Recent crustal deformation and the earthquake cycle along the Ecuador-Colombia subduction zone |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=216 |issue=3 |pages=231–242 |url=http://web2.geol.sc.edu/agl/userfiles/file/White%20et%20al%20EPSL.pdf |access-date=25 August 2012 |bibcode=2003E&PSL.216..231W |doi=10.1016/S0012-821X(03)00535-1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720041957/http://web2.geol.sc.edu/agl/userfiles/file/White%20et%20al%20EPSL.pdf |archive-date=20 July 2011 |url-status=dead }}</ref> Severno od grebena Carnegie ima vmesnik [[subdukcija|subdukcije]] štiri prepoznavne segmente, od juga proti severu, segmente Esmeraldas, Manglares, Tumaco in Patia.<ref name="Maraillou">{{cite journal |last=Maraillou |first=B. |author2=Spence G., Collot J.-Y. & Wang K. |year=2006 |title=Thermal regime from bottom simulating reflectors along the north Ecuador-south Colombia margin: Relation to margin segmentation and great subduction earthquakes |journal=Journal of Geophysical Research |volume=111 |issue=B12407 |article-number=2005JB004239 |pages=n/a |bibcode=2006JGRB..11112407M |doi=10.1029/2005JB004239 |doi-access=free }}</ref> Ta meja plošč je bila lokacija več velikih zgodovinskih potresov, večinoma povezanih z uničujočimi [[cunami]]ji. Leta 1906 se je 500–600 km dolg segment vmesnika plošč pretrgal, kar je povzročilo potres z magnitudo 8,8 (pri čemer so se pretrgali vsi štirje segmenti) in transpacifiški cunami.<ref name="Kanamori">{{cite journal |last1=Kanamori |first1=H. |author-link= |first2=K.C. |last2=McNally |authorlink2= |year=1982 |title=Variable rupture model of the subduction zone along the Ecuador-Colombia coast |journal=Bulletin of the Seismological Society of America |volume=72 |issue=4 |pages=1241–1253 |url=ftp://ftp.gps.caltech.edu/pub/avouac/Ge277-2007-fall/KanamoriMcNally1982-Ecuador.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310140651/ftp://ftp.gps.caltech.edu/pub/avouac/Ge277-2007-fall/KanamoriMcNally1982-Ecuador.pdf |archive-date=10 March 2016 |url-status=dead |access-date=26 August 2012 }}</ref> Potresi na globinah približno od 70 do 300 km so običajno razvrščeni kot potresi srednje globine. V večini subdukcijskih con se pojavljajo znotraj padajočih oceanskih plošč in ne na plitvejšem vmesniku plošč. V regiji Cauca v južni Kolumbiji pa se nenavadna podmnožica pojavlja na globinah približno od 80 do 160 km znotraj plaščnega klina nad subducirajočo se ploščo Nazca; širši grozd vključuje tudi potrese znotraj plošč. Grozd potresov Cauca zavzema približno {{coord|4.5|N|76.15|W|region:CO|display=inline}}.<ref name="Knott-Byars26a" /> Potresi srednje globine so običajno redki v plašču nad subducirajočo se ploščo, ker je plašč tam običajno prevroč, da bi vzdržal potresno porušitev. Termo-petrolgični modeli kažejo, da je vzdolž severnega transekta skozi skupino Cauca največja globina ločitve anomalno globoka in doseže spodnji konec subduciranega terena Panamá-Chocó na približno 180 km globine. Model napoveduje temperature pod približno 600 do 700 °C na območju supra-ploščnih potresov, kar je skladno s pojavom seizmičnih porušitev tam.<ref name="Knott-Byars26a">{{cite journal |last1=Knott-Byars |first1=Benjamin M. |last2=Wada |first2=Ikuko |last3=Bishop |first3=Brandon T. |last4=Warren |first4=Linda M. |last5=Cho |first5=Sungwon |title=Subducting Slab Thermo-Petrologic Structure and Intermediate-Depth Supra-Slab Earthquakes Beneath Southern Colombia |journal=Geophysical Research Letters |date=2026 |volume=53 |issue=10 |article-number=e2025GL118610 |doi=10.1029/2025GL118610 }}</ref> Pod Kordiljerami [[Cordillera Oriental, Kolumbija|Oriental]] in [[Cordillera Central, Kolumbija|Central]] ter med zemljepisnima širinama 4°N in 6°N se subducirana oceanska skorja Nazca plošče striže vzdolž območja ''raztrganine plošče'', ki se giblje v smeri vzhod-jugovzhod. To območje označuje tudi mejo med dvema različnima geometrijama plošč; na severu plošča kaže ravno subdukcijo plošče. Ta plošča severno od raztrganine lahko predstavlja ostanke Karibske plošče ali mikroplošče Coiba.<ref name="García‑Delgado22">{{cite journal |last1=García-Delgado |first1=Helbert |last2=Velandia |first2=Francisco |last3=Bermúdez |first3=Mauricio A. |last4=Audemard |first4=Franck |title=The present-day tectonic regimes of the Colombian Andes and the role of slab geometry in intraplate seismicity |journal=International Journal of Earth Sciences |date=2022 |volume=111 |issue=7 |pages=2081–2099 |doi=10.1007/s00531-022-02227-9 }}</ref> == Potres == [[File:M 7.4 - 5 km S of San José del Palmar, Colombia.png|thumb|USGS ShakeMap]] Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike je potres meril magnitudo 7,4 po trenutni lestvici in je bil na globini 110,3 km.<ref name="anss1">{{cite anss|M 7.4 – 5 km E of San José del Palmar, Colombia|2026|us6000tjl2 }}</ref> Kolumbijski geološki zavod (CGS) je potres ocenil na enako magnitudo in poročal o globini 96 km. Epicenter je bil 20 km od San José del Palmarja v departmaju Chocó, epicenter pa je bil ob 7:34 po srednjeevropskem času.<ref name="sgc1">{{cite web |title=San José del Palmar – Chocó, Colombia |url=https://www.sgc.gov.co/detalleevento/SGC2026pqqmro/resumen |website=Colombian Geological Survey |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810141539/https://www.sgc.gov.co/detalleevento/SGC2026pqqmro/resumen |url-status=live }}</ref> Povzročil ga je zmični prelom na vmesni globini vzdolž severovzhodnega levega ali severozahodnega desnega preloma. Potres je predstavljal prelom znotraj subdukcijske plošče Nazca, ki se podriva proti vzhodu pod Južno Ameriko vzdolž ekvadorsko-kolumbijskega jarka. CGS je sporočil, da je bil to najmočnejši potres v državi v zadnjem desetletju.<ref name="bbc10a">{{cite news |last1=Amerise |first1=Atahualpa |title=Un fuerte terremoto de magnitud 7,4 golpea el occidente de Colombia, causando numerosos daños humanos y materiales |url=https://www.bbc.com/mundo/articles/cly5720pnz4o |access-date=10 August 2026 |publisher=BBC Mundo |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A powerful 7.4 magnitude earthquake strikes western Colombia, causing widespread human and material damage }}</ref> Sledilo mu je vsaj 54 popotresnih sunkov,<ref name="Buitrago11a"/> od katerih je bil največji z magnitudo mb5,0 ob 08:18 COT.<ref>{{cite anss|M 5.0 – 16 km W of San José del Palmar, Colombia|2026|us6000tjm4 }}</ref> Na seizmičnem observatoriju v Jamundíju, približno 202 km južno od epicentra oziroma 227 km od hipocentra, je bil zabeležen največji pospešek tal 0,426987 g v vzhodno-zahodnem vektorju. V Manizalesu, 86 km vzhodno od epicentra, je bila vzhodno-zahodna komponenta pospeška 0,2886 g.<ref name="sgc1" /> Tresenje so čutili v 32 kolumbijskih departmajskih prestolnicah, zaradi česar so bile potrebne evakuacije.<ref name="lavanguardia10a">{{cite news |title=Colombia declara la situación de "desastre nacional" tras el terremoto de 7,4 que deja al menos 111 muertos y varios edificios caídos |url=https://www.lavanguardia.com/internacional/20260810/11611420/terremoto-colombia.html |access-date=10 August 2026 |publisher=La Vanguardia |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Colombia declares a state of "national disaster" after a 7.4 magnitude earthquake leaves at least 111 dead and several buildings collapsed }}</ref> Ocenjeno je bilo, da je trajalo približno dve minuti,<ref name="bbc"/> čutili pa so ga tudi v Panami,<ref>{{Cite web |last=Aizprúa |first=Julio César |date=10 August 2026 |title=Panameños salen a las calles al sentir los efectos del sismo de 7.4 registrado en Colombia |url=https://www.infobae.com/panama/2026/08/10/panamenos-salen-a-las-calles-al-sentir-los-efectos-del-sismo-de-74-registrado-en-colombia/ |access-date=10 August 2026 |website=infobae |language=es }}</ref> Ekvadorju<ref name="univision1">{{cite news |title=Fuerte terremoto de magnitud 7.4 sacude a Colombia y se siente en Bogotá y varias ciudades del país |url=https://www.univision.com/noticias/america-latina/fuerte-sismo-sacude-el-departamento-de-choco-en-colombia-este-lunes |access-date=10 August 2026 |publisher=N+ Univision |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A powerful 7.4 magnitude earthquake struck Colombia and was felt in Bogotá and several other cities across the country }}</ref> in Venezueli.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Colombia Earthquake Causes Damage and Injuries as Choco Bears the Brunt of the Shaking |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/colombia-earthquake-damage/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Neposredno epicentrično območje je bilo tudi epicentrično območje 108 km globokega potresa z magnitudo Mw7,2 23. novembra 1979.<ref name="bbc10a" /> Ta potres je povzročil poševno-normalni prelom.<ref>{{cite anss|M 6.4 – 4 km N of El Cairo, Colombia|1979|usp000145h }}</ref> Največja modificirana Mercallijeva intenzivnost je bila VIII (huda), dodeljena velikemu območju, vključno z mesti Pereira, Armenia, Quibdó, Buenaventura in Cartago. MMI je bil tudi VII (zelo močan) v Caliju, Manizalesu, Zarzalu in Tului, VI (močan) v Medellinu, V (zmeren) v Bogoti in IV (šibek) v delih Ekvadorja in Paname.<ref name="anss1"/> == Vpliv == Lokalni uradniki so poročali o najmanj 224 ubitih in 1246 ranjenih.<ref name="elpaisliveA"/><ref name="Buitrago11a">{{cite news |last1=Buitrago |first1=Loren Sofía |title=Sube a 169 la cifra de muertos por el terremoto en Colombia: hay más de 1.200 heridos y 54 réplicas |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/muertos-terremoto-en-colombia-heridos-replicas-choco-hoy-GC39809690 |access-date=11 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll from the earthquake in Colombia rises to 169: there are more than 1,200 injured and 54 aftershocks}}</ref> Po podatkih spletne strani za sledenje pogrešanim osebam je bilo 3578 ljudi pogrešanih.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Reconectemos a cada familia. |url=https://colombiatebusca.com/ |access-date=10 August 2026 |publisher=Colombia te busca |language=es }}</ref> More than 97% of the fatalities came from departmental capitals.<ref>{{Cite web |date=11 August 2026 |title=Desperate Search Continues For Thousands of Missing People in Colombia After Earthquake |url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-missing-people-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> V Pereiri je bilo ubitih najmanj 72 ljudi,<ref>{{cite news| url=https://www.eleconomista.com.mx/internacionales/aumenta-224-numero-muertos-terremoto-7-4-colombia-20260811-827664.html|lang=es|date=11 August 2026|access-date=11 August 2026|title=Aumenta a 224 el número de muertos por el terremoto de 7.4 en Colombia|work=El Economista}}</ref> vključno s tremi na mednarodnem letališču Matecaña, ki se je delno zrušilo. V departmaju Valle del Cauca je bilo zabeleženih najmanj 133 smrtnih žrtev, pet drugih pa je umrlo v Manizalesu v departmaju Caldas.<ref name=laopinion>{{Cite news |date=10 August 2026 |title=Aumenta a 224 muertos por terremoto en Colombia|url=https://diariodigitalcopal.com.ar/mundiales/16654/Aumenta-a-224-muertos-por-terremoto-en-Colombia|access-date=10 August 2026 |publisher=Copal Digital|language=es }}</ref> Ena oseba je umrla tudi v departmaju Antioquia. O škodi so poročali tudi na več kot 10 letališčih,<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Which Colombian Airports Have Been Most Affected by the Earthquake? |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/airports-colombia-earthquake/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> vključno z Manizalesom, Quibdójem, Armenijo, Cartagom in Buenaventuro.<ref name="bbc">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=At least 111 killed in Colombia earthquake as national disaster declared |url=https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |access-date=10 August 2026 |website=BBC |first1=José Carlos |last1=Cueto |first2=Vanessa |last2=Buschschlüter |language=en |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810145050/https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |url-status=live }}</ref> Kolumbijska uprava za civilno letalstvo je sporočila, da so bili leti na teh letališčih prekinjeni. Potres je neposredno prizadel dvanajst departmajev.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Earthquake in Colombia Covered a Wide Area of the Country and Was Felt in Other Nations|url=https://colombiaone.com/2026/08/10/earthquake-colombia-covered-wide-area/ |access-date=11 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Vulkan Puracé v Cauci je po potresu izpuščal hlape,<ref>{{cite web |url=https://www.clarin.com/mundo/colombia-pleno-desastre-terremoto-volcan-purace-comenzo-emitir-ceniza-gases_0_BBn9aJqXka.html |title=Colombia: en pleno desastre por el terremoto, el Volcán Puracé comenzó a emitir ceniza y gases |language=es |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 }}</ref> čeprav je CGS dejal, da to ni povezano s potresom.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Colombia’s Purace Volcano Emits Ash as Monitoring Shows Ongoing Volcanic Activity |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/polombia-purace-volcano-emits-ash/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Po vsej državi je bilo poškodovanih najmanj 1575 domov, 37 drugih je bilo uničenih, 86 stavb pa se je zrušilo. Škoda je nastala tudi na 18 cestah, 18 zdravstvenih domovih, 52 izobraževalnih ustanovah in 17 skupnostnih centrih.<ref name="estadio"/> V Manizalesu so umrli štirje ljudje, zrušilo se je 36 objektov in več cerkva je bilo poškodovanih.<ref name="20minutos10a">{{cite news |title=Al menos 22 muertos tras un terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://www.20minutos.es/internacional/un-terremoto-magnitud-7-4-sacude-gran-parte-colombia_7024310_0.html |access-date=10 August 2026 |publisher=20minutos |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=At least 22 dead after a 7.4 magnitude earthquake in Colombia }}</ref><ref name="telemundo1">{{cite news |title=Un terremoto de magnitud 7.4 sacude Colombia y se siente en Bogotá |url=https://www.telemundo.com/noticias/noticias-telemundo/internacional/un-terremoto-de-magnitud-74-en-la-escala-de-richter-sacude-colombia-y-rcna591702 |access-date=10 August 2026 |publisher=Telemundo News |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A 7.4 magnitude earthquake shakes Colombia and is felt in Bogotá }}</ref> Eden od stolpov katedralne bazilike Gospe Rožnovenske se je zrušil v ladjo.<ref name="ap">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=20 dead and buildings collapsed after 7.4-magnitude earthquake shakes western Colombia |url=https://apnews.com/article/colombia-ecuador-earthquake-26fd40f93272d834fced47a4a673edc9 |access-date=10 August 2026 |website=AP News |language=en |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810134500/https://apnews.com/article/colombia-ecuador-earthquake-26fd40f93272d834fced47a4a673edc9 |url-status=live }}</ref> V mestu se je delno zrušila štirinadstropna stavba. V Armeniji je bilo poškodovanih 174 ljudi, zrušilo se je pet stavb, poškodovanih pa je bilo 240 domov in 40 stavb, vključno s kontrolnim stolpom in vzletno-pristajalno stezo mednarodnega letališča El Edén.<ref>{{cite news |title=Armenia, que estuvo incomunicada tras el terremoto de este lunes, entregó balance preliminar de los daños causados |url=https://www.semana.com/nacion/armenia/articulo/armenia-que-estuvo-incomunicada-tras-el-terremoto-de-este-lunes-entrego-balance-preliminar-de-los-danos-causados/202631/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Semana |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> V Pereiri se je zrušilo najmanj 65 stavb, od tega 15, v katerih so bili ljudje ujeti takoj po nesreči. Nekaj ​​ljudi je bilo ujetih tudi v mestnih žičnicah.<ref name="elcolombiano10b">{{cite news |title=Sismo: 8 horas llevan atrapadas 16 personas en el Megacable de Pereira |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/terremoto-colombia-hoy-8-horas-llevan-atrapadas-16-personas-megacable-de-pereira-FE39793767 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |trans-title=Earthquake: 16 people have been trapped for 8 hours in the Megacable in Pereira }}</ref> V departmaju Quindio je bilo poškodovanih 130 ljudi, poročali pa so tudi o škodi.<ref>{{cite news |date=10 August 2026 |access-date=10 August 2026 |language=es |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/130-heridos-reportados-tras-fuerte-sismo-en-el-quindio/ |title=130 heridos reportados tras fuerte sismo en el Quindío |work=Caracol Radio }}</ref> V departmaju Chocó, kjer je bil epicenter, je bilo zabeleženih 13 smrtnih žrtev<ref>{{cite news |title=Terremoto de 7.4 en Colombia hoy, EN VIVO: heridos, muertos y derrumbes tras el sismo |url=https://www.clarin.com/mundo/terremoto-74-colombia-hoy-vivo-heridos-muertos-derrumbes-sismo_0_IV0M0YEFNs.html |access-date=11 August 2026 |publisher=Clarín |date=10 August 2026 |trans-title=7.4 magnitude earthquake in Colombia today, LIVE: injuries, deaths and collapses after the quake |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810192839/https://www.clarin.com/mundo/terremoto-74-colombia-hoy-vivo-heridos-muertos-derrumbes-sismo_0_IV0M0YEFNs.html |url-status=live }}</ref> in 119 poškodb. V Quibdóju je bilo ubitih osem ljudi, 36 ranjenih, 10 drugih je pogrešanih, 42 objektov pa se je zrušilo. Guvernerka Chocója, Nubia Carolina Córdoba, je dejala, da je bilo več občin močno prizadetih, medtem ko so predhodna poročila škodo v Quibdóju ter regijah Alto in Bajo Baudó opisala kot "pošastno".<ref name="eder">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Regional Leaders React as 7.4 Magnitude Earthquake Shakes Colombia |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/colombia-earthquake/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> V epicentralnem mestu San José del Palmar se je popolnoma zrušilo 20 stavb in poškodovanih 400 domov. Obseg škode ni znan zaradi pomanjkanja komunikacijske infrastrukture, čeprav je v kratki zgodnji komunikaciji med uradnikom in El Tiempo ni bilo smrtnih žrtev, vendar je bilo poškodovanih nedoločeno število ljudi.<ref name="elcolombiano10c">{{cite news |title=Así está horas después San José del Palmar, epicentro del terremoto de 7,4 que sacudió a Colombia |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/san-jose-del-palmar-terremoto-7-4-colombia-AE39794554 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=This is what San José del Palmar, the epicenter of the 7.4 magnitude earthquake that shook Colombia, looks like hours later }}</ref> V Valle de Cauca je bilo v El Cairu uničenih 80 % domov. Huda infrastrukturna škoda je bila zabeležena tudi v mestih Riofrío in Vijes. V Caliu je po posodobitvi mestnih uradnikov z dne 11. avgusta ob 6.30 po srednjeevropskem času umrlo najmanj 95 ljudi, 949 jih je bilo ranjenih, nadaljnjih 239 ljudi pa je bilo ujetih v porušenih stavbah.<ref name="Zegarra11a">{{cite news |last1=Zegarra |first1=Gonzalo |title=Chega a 179 o número de mortos na Colômbia após terremoto de magnitude 7,4 |url=https://www.cnnbrasil.com.br/internacional/cresce-numero-de-mortos-na-colombia-apos-terremoto-de-magnitude-74/ |access-date=11 August 2026 |publisher=CNN |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll in Colombia has risen to 179 after a 7.4 magnitude earthquake}}</ref> V mestu je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 5000 stavb, od tega se jih je 40 porušilo. Poškodovanih je bilo tudi osemnajst bolnišnic.<ref name="Gonzalez10a">{{cite news |last1=Gonzalez |first1=Luis |title=Cali reporta 188 desaparecidos y 35 fallecidos |url=https://republica.com/actualidad/cali-reporta-188-desaparecidos-y-35-fallecidos-20268102000 |access-date=11 August 2026 |publisher=Republica |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Cali reports 188 missing persons and 35 deaths }}</ref> Ena stavba v soseski El Lido se je popolnoma porušila. Huda škoda je bila zabeležena tudi v bližnji univerzitetni bolnišnici Valle.] Zaradi porušitve dela zgornjih nadstropij bolnišnice je bilo več kot 600 pacientov evakuiranih in zdravljenih na prostem. Poškodovan je bil tudi olimpijski stadion Pascual Guerrero.<ref name="estadio">{{Cite web |date=2026-08-11 |title=Colombia Earthquake: Death Toll Rises to 169 as Rescue Efforts Continue |url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-earthquake-death-rescue-efforts-continue/ |access-date=2026-08-11 |website=Colombia 1 |language=en}}</ref> Ob avtocesti Cali-Buenaventura je 15 vozil obtičalo v predoru, potem ko so skalni plazovi blokirali izvoz, ki vodi v Cali. V Buenaventuri so poročali o eni smrtni žrtvi.<ref name="elpaisliveA">{{cite news |title=Asciende a 224 la cifra de muertos por el seísmo en Colombia de magnitud 7,4 |url=https://elpais.com/america-colombia/2026-08-10/ultima-hora-del-terremoto-en-colombia-en-directo.html |access-date=10 August 2026 |publisher=El País |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll from the 7.4 magnitude earthquake in Colombia rises to 224 }}</ref> Potres so močno čutili v [[Bogota|Bogoti]], kjer so ljudi evakuirali iz stavb. Župan Carlos Fernando Galán je povedal, da so bile nekatere stavbe razpokane, vendar ni bilo poročil o hujši škodi.<ref name="cnnespanol1">{{cite news |title=Un sismo de magnitud 7,4 sacude el oeste de Colombia y se siente en varias ciudades del país |url=https://cnnespanol.cnn.com/2026/08/10/colombia/terremoto-sismo-san-jose-choco-orix |access-date=10 August 2026 |publisher=CNN Español |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A magnitude 7.4 earthquake struck western Colombia and was felt in several cities across the country }}</ref> V departmaju Cundinamarca so poročali o dveh poškodbah stavb, vključno s strukturno škodo na šoli v Nilu. V Antioquii je ena oseba umrla zaradi skalnega podora v Támesisu. V departmaju je bilo poškodovanih več kot 350 domov, 61 šol, 29 cerkva in 7 bolnišnic. V mestih na obrobju [[Medellin]]a so poročali o podrtih strehah in razpokanih stenah.<ref name="aj">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Earthquake with 7.4 magnitude hits Colombia, killing at least 20 |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/8/10/7-4-magnitude-earthquake-hits-colombia-killing-at-least-20 |access-date=10 August 2026 |website=Al Jazeera |language=en }}</ref> Po tresljaju so odredili tudi evakuacijo v več stavbah po vsej Panami.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Abelardo de la Espriella Orders Emergency Response After 7.4-Magnitude Earthquake Hits Colombia |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/abelardo-delaespriella-orders-emergency-response-after-7-4-magnitude-earthquake-hits-colombia/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Hitri prevoz Panama Metro v mestu Panama je začasno ustavil promet na linijah 1 in 2. Vrnil se je v normalno delovanje, potem ko so strukturni pregledi potrdili, da ni tveganja.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Temblor de magnitud 7.4 obligó a detener temporalmente las Líneas 1 y 2 del Metro de Panamá |url=https://www.tvn-2.com/nacionales/temblor-7-4-obligo-detener-7-4-magintud_1_2255189.html |access-date=10 August 2026 |website=TVN |language=es }}</ref> V zdravstvenem domu v Montiju in na več stavbah v provinci Panama Oeste so opazili manjšo strukturno škodo. Gasilska enota je v Chitréju posredovala dvema osebama, ki sta utrpela napade panike. V Ekvadorju je bilo v provincah Carchi in Esmeraldas poškodovanih šest domov, v provinci Guayas pa je z ene stavbe padel zid.<ref>{{cite news |title=Seis viviendas en Ecuador resultaron afectadas por sismo de este lunes |url=https://www.eluniverso.com/noticias/ecuador/seis-viviendas-en-ecuador-resultaron-afectadas-por-sismo-de-este-lunes-nota/ |access-date=11 August 2026 |publisher=El Universo |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Six homes in Ecuador were affected by Monday's earthquake }}</ref><ref>{{cite news |title=Seis viviendas afectadas en Ecuador por terremoto en Colombia |url=https://www.prensa-latina.cu/2026/08/10/seis-viviendas-afectadas-en-ecuador-por-terremoto-en-colombia/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Prensa Latina |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Six homes affected in Ecuador by earthquake in Colombia }}</ref> == Odziv == === Domači === Predsednik Abelardo de la Espriella je razglasil stanje nacionalne katastrofe.<ref name="BBCCueto10a">{{cite news |last1=Cueto |first1=José Carlos |last2=Buschschlüter |first2=Vanessa |title=More than 70 killed in Colombia earthquake as national disaster declared |url=https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |access-date=10 August 2026 |publisher=BBC News |date=10 August 2026 |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810145050/https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |url-status=live }}</ref> Prispel je v Bogoto in se je srečal v sedežu Nacionalne enote za obvladovanje tveganj in nesreč, kjer se je srečal z župani in guvernerji prizadetih območij. Dejal je, da na prizadeta območja napotuje reševalne ekipe in ekipe za pomoč ob nesrečah.<ref>{{cite news |title=De la Espriella está al frente de emergencia desde la UNGRD: "activamos grupos de rescate" |url=https://www.elespectador.com/politica/de-la-espriella-ya-esta-al-frente-de-emergencia-en-la-ungrd-activamos-grupos-de-rescate/ |access-date=10 August 2026 |publisher=El Espectador |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=De la Espriella is in charge of the emergency response from the UNGRD: "we activated rescue teams" }}</ref> Odredil je vzpostavitev enotnega poveljniškega mesta za usklajevanje odziva na nesreče.<ref name="Blanco10a">{{cite news |last1=Blanco |first1=Alin |title=Al menos medio centenar de muertos tras un terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://www.larioja.com/internacional/america-latina/terremoto-magnitud-sacude-colombia-graves-danos-materiales-20260810152939-ntrc.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.larioja.com%2Finternacional%2Famerica-latina%2Fterremoto-magnitud-sacude-colombia-graves-danos-materiales-20260810152939-ntrc.html%3Futm_campaign%3Dmrf-twitter-lariojacom&utm_campaign=mrf-twitter-lariojacom |access-date=10 August 2026 |publisher=La Rioja |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=At least fifty dead after a 7.4 magnitude earthquake in Colombia }}</ref> Reševalna dela so izvajali vojaki, reševalci in sorodniki ujetih. Prostovoljci so oblikovali vrste, da bi pomagali prenašati velike kose betona, medtem ko so reševalci prebirali ruševine. V Cali so se reševalna prizadevanja na več deset mestih porušenih stavb takoj začela, da bi rešili ujete. Iz ruševin so rešili najmanj 38 ljudi, vendar je župan Alejandro Eden pozval k več reševalcem. V podporo odzivu je župan Bogote Carlos Fernando Galán sprva v Cali poslal 100 reševalcev.<ref name="caracol10a">{{cite news |last1=León |first1=Marylin |title="Necesitamos más apoyo de rescatistas": alcalde de Cali tras terremoto en Colombia |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/necesitamos-mas-apoyo-de-rescatistas-alcalde-de-cali-tras-terremoto-en-colombia/ |access-date=10 August 2026 |publisher=Caracol Radio |date=10 August 2026 |language=es |trans-title="We need more support from rescuers": Mayor of Cali after earthquake in Colombia }}</ref> Poslane so bile tudi odlične enote vojske z reševalnimi zmogljivostmi in opremo. Do 11. avgusta je bilo v mestu več kot 220 reševalcev in 100 vojaških inženirjev. V Pereiri je župan Mauricio Salazar Peláez prebivalcem svetoval, naj ne obiskujejo klinike Los Nevados, bolnišnice San Jorge in klinike Comfamiliar, ker jih je število poškodovanih preobremenilo. Klinika Noé je bila zaradi škode delno evakuirana. V Medellínu je več kot 260 gasilcev in 40 inženirjev opravilo preglede škode na stavbah.<ref>{{cite news |title=Sismo en Medellín: Alcaldía despliega 263 bomberos y 40 ingenieros para revisar daños |url=https://www.elcolombiano.com/medellin/sismo-medellin-bomberos-ingenieros-revisan-danos-EF39786323 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Earthquake in Medellín: Mayor's Office deploys 263 firefighters and 40 engineers to assess damage }}</ref> V Caliju in Pereiri so uvedli policijsko uro, da bi preprečili krajo in omogočili nemoten potek reševalnih del.<ref>{{cite news |title=Decretan toques de queda en Cali y Pereira tras el terremoto en Colombia |url=https://www.20minutos.es/internacional/terremoto-colombia-directo-menos-seis-aeropuertos-colombianos-sufren-danos-por-seismo_7024356_6.html |access-date=11 August 2026 |publisher=20 Minutos |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=Curfews declared in Cali and Pereira after the earthquake in Colombia }}</ref> Ta policijska ura ne bi vplivala na tiste, ki sodelujejo pri reševanju in pomoči. Predsednik de la Espriella je tudi napovedal, da bo v Caliju aktivnih več kot 1000 vojakov, ki bodo vzdrževali javni red, potem ko so se pojavila poročila o nemirih in plenjenju. Župan Eden je prekinil 30. izdajo pacifiškega glasbenega festivala Petronio Alvarez, ki naj bi potekal v Cali od 12. do 17. avgusta.<ref>{{cite news |title=Colombia Suspends the Petronio Alvarez Festival Due to the Earthquake|url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-suspends-the-petronio-alvarez-festival-due-to-the-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Colombia 1|date=11 August 2026}}</ref> Kolumbijska nogometna zveza (División Mayor del Fútbol Profesional Colombiano) je vse nogometne tekme Liga DIMAYOR, ki so bile predvidene za 10. avgust, prestavila na 11. avgust, tekme, prvotno predvidene za 11. avgust, pa prestavila na naslednji dan.<ref>{{cite news |title=DIMAYOR Suspends Colombian Football Matches Following Devastating 7.4 Earthquake |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/dimayor-colombia-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Colombia 1|date=11 August 2026}}</ref> === Mednarodno === Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je kolumbijski vladi ponudil pomoč 47-članske iskalno-reševalne ekipe, ki lahko samostojno deluje v Kolumbiji sedem dni. Noboa je poleg tega izrazil podporo kolumbijskemu ljudstvu in sožalje družinam, ki jih je prizadel potres. Noboa je poleg tega izrazil podporo kolumbijskemu ljudstvu in izrazil sožalje družinam, ki jih je prizadel potres.<ref name="noboa">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Daniel Noboa sobre terremoto en Colombia "Estamos con ustedes |url=https://www.eltelegrafo.com.ec/noticias/nacionales/210/daniel-noboa-sobre-terremoto-en-colombia-estamos-con-ustedes |access-date=10 August 2026 |website=El Telégrafo |language=es-es }}</ref> Ameriški državni sekretar [[Marco Rubio]] in več članov ameriškega kongresa so izrazili solidarnost s Kolumbijo in izjavili, da so Združene države pripravljene pomagati pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=El terremoto en Colombia despierta reacciones de solidaridad internacional |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/el-terremoto-en-colombia-despierta-reacciones-de-solidaridad-internacional/ |access-date=10 August 2026 |website=Caracol Radio |language=es }}</ref> Podobni izjavi sta podala mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in salvadorski predsednik Nayib Bukele. Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar in čilski predsednik José Antonio Kast sta prav tako izjavila, da sta njuni državi pripravljeni pomagati Kolumbiji.<ref name="worldleaderreactions">{{cite news |title=Líderes mundiales reaccionan tras el terremoto que sacudió Colombia |trans-title=World leaders react after the earthquake that shook Colombia |url=https://www.eluniversal.com.co/colombia/2026/08/10/lideres-mundiales-reaccionan-tras-el-terremoto-que-sacudio-colombia/ |access-date=11 August 2026 |work=El Universal |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Argentinski predsednik Javier Milei in zunanji minister Pablo Quirno sta izrazila sožalje in podporo kolumbijskemu ljudstvu ter pripravljenost Argentine, da Kolumbiji zagotovi kakršno koli pomoč, ki jo potrebuje.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Milei ofreció ayuda al nuevo gobierno de Colombia y Quirno confirmó que no hay argentinos entre las víctimas del terremoto |url=https://www.perfil.com/noticias/internacional/milei-ofrecio-ayuda-nuevo-gobierno-colombia-quirno-confirmo-no-hay-argentinos-victimas.phtml |access-date=11 August 2026 |website=Perfil |language=es }}</ref><ref>{{Cite web |last=Rojas |first=Sofia |date=10 August 2026 |title=El Gobierno contactó a las autoridades de Colombia y evalúa enviar asistencia tras el terremoto |url=https://www.infobae.com/politica/2026/08/10/el-gobierno-contacto-a-las-autoridades-de-colombia-para-enviar-asistencia-tras-el-terremoto/ |access-date=11 August 2026 |website=infobae |language=es-AR }}</ref> Bolivijski predsednik Rodrigo Paz je izrazil sožalje Kolumbijcem in izjavil, da je Bolivija pripravljena pomagati v okviru svojih zmogljivosti in če jo bo kolumbijska vlada zaprosila. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil sožalje in dejal, da bo Panama poslala pomoč Kolumbiji, ter navedel, da logistika za dostavo pomoči že poteka. Pripravljenost za pomoč je izrazila tudi gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo in vlada Kostarike.<ref name="panama">{{Cite web |last=Urías |first=Thania |date=10 August 2026 |title=El Gobierno de Panamá ofrece respaldo a Colombia tras el terremoto y refuerza la cooperación |url=https://www.infobae.com/panama/2026/08/10/el-gobierno-de-panama-ofrece-respaldo-a-colombia-tras-el-terremoto-y-refuerza-la-cooperacion/ |access-date=11 August 2026 |website=infobae |language=es }}</ref> Švicarski predsednik Guy Parmelin je Kolumbiji ponudil tudi pomoč.<ref>{{cite news |title=Terremoto en Colombia: Suiza está lista para enviar ayuda si es necesario |url=https://www.eluniverso.com/noticias/internacional/terremoto-en-colombia-suiza-esta-lista-para-enviar-ayuda-si-es-necesario-nota/ |access-date=11 August 2026 |work=El Universo |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Sožalje Kolumbiji so izrazili brazilski predsednik Lula, francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], italijanska premierka [[Giorgia Meloni]], ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]], španski premier [[Pedro Sánchez]], perujska predsednica [[Keiko Fujimori]], urugvajski predsednik Yamandú Orsi in pakistanski premier Shehbaz Sharif.<ref>{{Cite web |date=11 August 2026 |title=PM Shehbaz grieved over deaths in tragic Colombia earthquake |url=https://www.app.com.pk/national/pm-shehbaz-grieved-over-deaths-in-tragic-colombia-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |website=Associated Press of Pakistan |language=en-US }}</ref><ref>{{cite web |last1=Fulton |first1=Adam |last2=Campbell |first2=Lucy |last3=Thomson |first3=Angus |last4=Ambrose |first4=Tom |last5=Campbell |first5=Lucy |title=Colombia earthquake live updates: more than 100 dead and buildings collapsed after 7.4-magnitude quake |url=https://www.theguardian.com/world/live/2026/aug/10/74-magnitude-earthquake-shakes-colombia-causing-serious-damage-latest-news?CMP=share_btn_url&page=with%3Ablock-6a7a280f8f0821d9ede5e1b7#block-6a7a280f8f0821d9ede5e1b7 |website=the Guardian |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 }}</ref><ref name="worldleaderreactions"/><ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=El Gobierno se puso a disposición de las autoridades colombianas tras el terremoto y expresó su solidaridad |url=https://www.lanacion.com.ar/politica/el-gobierno-se-puso-a-disposicion-de-las-autoridades-colombianas-tras-el-terremoto-y-expreso-su-nid10082026/ |access-date=11 August 2026 |website=[[La Nación]] |language=es }}</ref> Združene države so napovedale, da bodo Kolumbiji zagotovile 15,5 milijona dolarjev pomoči.<ref>{{cite news |title=Última hora del terremoto en Colombia, en directo {{!}} Más de un centenar de muertos por el terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://elpais.com/america-colombia/2026-08-10/ultima-hora-del-terremoto-en-colombia-en-directo.html |access-date=10 August 2026 |work=El País |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] je sporočila, da je Komisija mobilizirala ''program Copernicus'' za pomoč pri reševalnih operacijah v Kolumbiji.<ref name="worldleaderreactions"/> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Potresi v Južni Ameriki]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026|potres v Kolumbiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Kolumbiji]] rcfq8inusswp3la8jsg07ahv4zegcve 0 607173 6752240 6741603 2026-09-17T21:42:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752240 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Malacañang | logo = Malacañan Palace Press Briefing Room Signage (2025–present).svg | logo_size = | native_name = {{native name|es|Palacio de Malacañán}} <br /> {{native name|fil|Palasyo ng Malakanyang}} | alternate_name = Malacañang | former_names = Casa Rocha <br /> Guvernerjev dvorec | image = Philippine Presidential Palace, circa 1964 (49278447941).jpg | image_size = 270px | caption = Palača Malacañang | location = San Miguel, [[Manila]] | address = 4 Jose Laurel Street<br />(prej Calle conde de Avilés) | location_country = [[Filipini]] | coordinates = {{coord|14.5939|120.9945|format=dms|dim:30_region:PH_type:landmark|display=inline,title}} | construction_start_date = {{start date and age|1750}}<ref>[http://malacanang.gov.ph/3883-malacanan-palace-sesquicentennial/ "Malacañan Palace Sesquicentennial"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130630065347/http://malacanang.gov.ph/3883-malacanan-palace-sesquicentennial/ |date=June 30, 2013 }}. Presidential Museum & Library.</ref> | completion_date = | inauguration_date = | demolished_date = | destruction_date = | architect = | landlord = | owner = Vlada Filipinov]<ref name="MalacanangGovPH">{{Cite web |title=Malacañan Palace |url=http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114002828/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |archive-date=November 14, 2011 |access-date=May 23, 2020 |website=Presidential Museum and Library |quote=Situated in the old Manila district of San Miguel, over the 175 odd{{sic}} years that government has owned the place, the buildings have been remodeled, expanded, demolished and rebuilt, and adjoining lands bought.}}</ref> | cost = | floor_area = 9931 m² | top_floor = | floor_count = | awards = | ren_awards = | references = | pushpin_map = Filipini | pushpin_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = predsedniška palača | architectural_style = Bahay na bato, [[Neoklasicistična arhitektura]] | structural_system = | ren_cost = | client = | current_tenants = Bongbong Marcos<br />{{small|predsednik}} in družina Marcos]] | renovation_date = | height = | antenna_spire = | roof = | other_dimensions = | seating_type = | seating_capacity = | elevator_count = | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | main_contractor = | pushpin_map_size = | diameter = | website = {{URL|malacanang.gov.ph/}}<br />{{URL|op-proper.gov.ph}}<br />{{URL|www.gov.ph}}<br />{{URL|pbbm.com.ph}} | module = {{designation list|embed = yes | designation1 = PNHL | designation1_offname = Palača Malacanang v okrožju San Miguel v Manili | designation1_type = stavba | designation1_date = {{start date and age|1998|05|06}} | designation1_free1name = Pravna podlaga | designation1_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/malacanan-palace Resolution No. 2, s. 1998]<ref>{{Cite web |date=May 6, 1998 |title=Declaring Malacanang Palace in San Miguel, Manila a National Historical Landmark |url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/National_Historical_Institute_Resolution_No._02%2C_S._1998.pdf |access-date=September 13, 2024 |publisher=National Historical Institute}}</ref> | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Regija nacionalnega glavnega mesta | designation1_free3name = Datum | designation1_free3value = {{start date and age|1941}} }} }} '''Palača Malacañang''' ({{langx|fil|Palasyo ng Malakanyang<ref>{{cite web |title=Palasyo ng Malakanyang |url=https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/palasyo-ng-malakanyang |website=National Registry of Historic Sites and Structures |publisher=National Historical Commission of the Philippines |access-date=15 October 2025 |archive-date=2026-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260815142559/https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/palasyo-ng-malakanyang/ |url-status=dead }}</ref>}} {{IPA|tl|paˈlɐ̞ʃo näŋ maläkɐˈɲäŋ|local}}), uradno znana kot '''palača Malacañan''', je uradna rezidenca in glavno delovno mesto filipinskega predsednika. Stoji v manilskem okrožju San Miguel, ob ulici Jose Laurel, čeprav jo pogosto povezujejo z bližnjo ulico Mendiola. Izraz ''Malacañang'' se pogosto uporablja kot [[metonim]] za filipinsko vlado. Razprostirajoči se kompleks palače Malacañang vključuje številne dvorce in poslovne stavbe, zasnovane in zgrajene večinoma v slogu ''bahay na bato'' in neoklasicističnem slogu. Med predsedniki sedanje Pete republike je le Gloria Macapagal Arroyo dejansko živela v glavni palači kot svoji pisarni in rezidenci, vsi ostali pa so živeli v bližnjih nepremičninah, ki so del večjega kompleksa palače.<ref name="MP">[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ "Malacañan Palace"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111114002828/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |date=November 14, 2011 }}. Presidential Library and Museum. Retrieved on June 15, 2013.</ref> Palača je bila večkrat zasežena zaradi protestov, začenši z ljudsko revolucijo leta 1986, poskusom državnega udara leta 1989 (ko so palačo obstreljevali trojanci T-28), nemiri v Manili leta 2001 in nemiri EDSA III. Prvotno stavbo je leta 1750 zgradil Don Luis José de la Rocha Camiña, španski zdravnik, ki se je ukvarjal z galeonsko trgovino, kot poletno hišo s svojo ženo Gregorio Tuason de Zaballa, hčerko don Antonia Tuasona in doñe Juste de Zaballa. Stoji v San Miguelu ob [[pasig (reka)|reki Pasig]]. Posestvo Rocha je bilo zgrajeno iz kamna in opisano kot relativno skromna podeželska hiša (čeprav sodobni prebivalci Rocha pravijo, da ni bila majhna in je dejansko imela plesno dvorano) s kopališčem ob reki in vrtovi, vse obdano s kamnito ograjo. Slednja je bila verjetno stavba s streho iz nipe in bambusom, zgrajena na vodi, stran od pogledov mimoidočih čolnov. Iz [[Intramuros]]a in Binonda je bila zlahka dostopna z ladjo, kočijo ali konjem. Malacañang je država kupila leta 1825 kot poletno rezidenco španskega generalnega guvernerja po smrti polkovnika Joséja Miguela Formenta.<ref name="malacanang.gov.ph">{{Cite web |title=Malacañan Palace {{!}} Presidential Museum and Library |url=http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114002828/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |archive-date=November 14, 2011 |access-date=October 30, 2020 |language=en-US}}</ref> Po potresu 3. junija 1863, ki je uničil uradno rezidenco generalnega guvernerja, ''Palacio del Gobernador'' v obzidanem mestu Intramuros, je Malacañang postala uradni sedež moči španske kolonialne oblasti. Uporaba palače kot uradne državne rezidence kolonialnih vladarjev se je nadaljevala tudi po tem, ko je bila suverenost nad otoki leta 1898 prenesena na Združene države. General Wesley Merritt je bil prvi ameriški guverner, ki je posestvo uporabljal kot svojo rezidenco.<ref name="residents">[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/residents-of-malacanan-palace-and-their-respective-periods-of-residence/ "Residents of Malacañan Palace and their respective periods of residence"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007025032/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/residents-of-malacanan-palace-and-their-respective-periods-of-residence/ |date=October 7, 2013 }}. Presidential Museum & Library (Philippines). Retrieved on June 6, 2013.</ref> Od leta 1863 je palačo zasedalo osemnajst španskih generalnih guvernerjev, štirinajst ameriških vojaških in civilnih guvernerjev ter kasneje predsedniki Filipinov. Palača je bila od leta 1750 večkrat razširjena in prenovljena. Posestvo je bilo razširjeno na sosednja posestva, številne stavbe pa so bile porušene in zgrajene v španskem in ameriškem obdobju. Njeni stebri so bili ojačani, strešniki zamenjani z valovitimi železnimi ploščami, balkoni popravljeni, zunanjost in notranjost pa sta bili polepšani.<ref name="malacanang.gov.ph" /> Med letoma 1978 in 1979 je palačo drastično prenovila in temeljito obnovila prva dama [[Imelda Marcos]] med mandatom Ferdinanda Marcosa. Malacañang je bila edina večja vladna stavba v Manili, ki je preživela težko topniško bombardiranje med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Palača je še vedno osrednji del prestižnega okrožja San Miguel, ki mu je vojna prizanesla. == Ime == === Etimologija === Najzgodnejši dokument, ki obravnava korenine stavbe, je bil ''Compendio de la Historia de Filipinas'', ki ga je leta 1877 napisal španski zgodovinar Felipe de Govantes, v katerem je izjavil, da izraz ''Malacañán'' pomeni 'kraj ribiča'. To je bilo ponovno omenjeno v ''Historia general de Filipinas'' iz leta 1895 Joséja Montera y Vidala in ''Historia de Filipinas'' Manuela Artigasa y Cuerve leta 1916. Leta 1972 je Ileana Maramag v svojem delu ''o zgodovini Malacañana'' priskrbela tagaloško besedo: ''mamalakáya'', kar pomeni 'ribič'. Prvotno poimenovanje lokacije naj bi bilo ''Mamalakáya-han'', s tagaloško pripono ''-han'', ki pomeni 'kraj', kasneje pa so ga španske kolonialne oblasti poenostavile kot Malacañán in prilagodile španskemu pravopisu.<ref name="wherename">{{Cite web |title=Where did the name "Malacañan" come from? |url=http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/where-did-the-name-malacanan-come-from/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160811232459/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/where-did-the-name-malacanan-come-from/ |archive-date=August 11, 2016 |access-date=June 26, 2016 |website=Presidential Museum and Library}}</ref> == Zgodovina == === Španska kolonialna doba === [[Image:Malacanang Palace 1898.jpg|thumb|left|Palača Malacañang leta 1898]] Španski generalni kapitani (pred osamosvojitvijo Nove Španije, iz katere so bili Filipini neposredno upravljani) in kasnejši generalni guvernerji so prvotno prebivali v ''Palacio del Gobernador'' (Guvernerjevi palači) nasproti mestnega trga v obzidanem mestu Intramuros v Manili. Palača Malacañang je bila prvotno zgrajena kot ''casita'' (ali podeželska hiša) leta 1750, izdelana iz opeke in lesa, z notranjostjo, obloženo z najfinejšim ''narra'' in ''molave''. Stala je na 16 hektarjih velikem zemljišču v lasti španskega aristokrata don Antonia V. Roche. Kasneje je bila 16. novembra 1802 prodana polkovniku Joséju Miguelu Formentu za tisoč pesov. Kasneje je bila po njegovi smrti januarja 1825 prodana vladi. Z obsežnimi vrtovi in ​​lenobno verando s pogledom na mirno reko Pasig je Malacañang postala začasna poletna rezidenca generalnih guvernerjev, ki so se izognili vrvežu in neznosni vročini Intramurosa.<ref name="ilustracion">De Carlos, Abelardo (1896). [https://books.google.com/books?id=_580AQAAMAAJ&pg=PA171 "La Ilustracion española y americana, Part 2"], pg. 171. Madrid.</ref> Potres 3. junija 1863 je uničil Palacio del Gobernador, nato pa je Malacañang postala uradna rezidenca generalnega guvernerja. Rafaél de Echagüe y Bermingham, prej guverner Portorika, je postal prvi španski generalni guverner, ki je prebival v palači. Ker se mu je prostor zdel premajhen, je posestvo razširil z lesenim dvonadstropnim prizidkom na zadnji strani prvotne stavbe. Dodal je tudi hleve, kočijaške lope, pristanišče za čolne za obiskovalce, ki so prihajali po reki in manjše stavbe za pomočnike, stražarje in nosače. Potres leta 1869 je zahteval hitra popravila z obsežnejšo rekonstrukcijo in širitev, ki sta se nadaljevala med letoma 1875 in 1879, potem ko so poznejši [[potres]]i, [[tajfun]]i in [[požar]] povzročili večjo strukturno škodo. Stebri in oporniki so bili popravljeni ali zamenjani. Balkoni so bili ojačani. Streha je bila zamenjana s pocinkanim železom, da bi se zmanjšala strukturna obremenitev, za dodaten sijaj pa so bili dodani venci. Prenovljena je bila tudi notranjost. Leta 1880 je prišlo do potresa, ki je zahteval nadaljnja popravila. Tokrat so na fasado dodali [[portik]]e, da bi zaščitili čakajoče kočije. Leta 1885 so pred palačo postavili drog za zastavo. Razpadajoče leseno pohištvo, zataknjena okna, puščajoče strehe, ohlapne kuhinjske ploščice in povešeni hlevi so bili nekateri od preostalih propadanj zaradi številnih naravnih pojavov. Dodatnih 22.000 pesov je bilo porabljenih za obnovo in rekonstrukcijo. Do konca španske vladavine leta 1898 je bila palača Malacañang razpotegnjen kompleks večinoma lesenih stavb z drsnimi okni ''capiz'', terasami in ''azoteami''.<ref name="MP" /> === Ameriška kolonialna oblast === [[File:Malacanang Palace facade 1910.jpg|thumb|left|Palača Malacañang, fasada ob reki Pasig, ok. 1910]] [[File:Philippine Island - Manila - NARA - 68156573.jpg|thumb|Pogled iz zraka na palačo Malacañang, 1932]] Ko so Filipini po [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] prišli pod ameriško suverenost, je palača Malacañang postala rezidenca ameriških generalnih guvernerjev, začenši z generalom Wesleyjem Merrittom, prvim ameriškim vojaškim guvernerjem, ki je leta 1898 prebival v palači. William Howard Taft je leta 1901 postal prvi civilni guverner, ki je tam prebival.[7] Oni in naslednji generalni guvernerji so palačo še naprej izboljševali in širili, kupovali več zemljišč in si povrnili več reke Pasig. Dodali so levo in desno krilo. Obstoječi ''azotei'' je bila priključena ''azotea'', obrnjena proti reki. Stopnišče je bilo prestavljeno v središče preddverja, okoli stopnišča pa so bile zgrajene galerije, kjer se je javnost lahko gibala med množičnimi sprejemi. Pritličje je bilo dvignjeno nad poplavno črto, delavci pa so les zamenjali z betonom, notranjost polepšali z oblogami iz trdega lesa in dodali zapletene lestence. === Obdobje Commonwealtha === [[File:Malacañang Palace 1940.jpg|thumb|Malacañang leta 1940]] Kompleks je postal uradna rezidenca filipinskega predsednika ob ustanovitvi Filipinske zveze 15. novembra 1935. Predsednik Manuel L. Quezon je postal prvi filipinski prebivalec palače. Od takrat je uradna rezidenca filipinskega predsednika. Ena večjih izboljšav, ki so jih uvedli v ameriškem obdobju, je bil nadzor poplav. Quezon se je s problemom poplav okoli Malacañanga spopadel tako, da je saniral 4,5 metra brega reke Pasig in zgradil betonski zid. Pritličje (''bodego'') je preuredil tudi v družabno dvorano. Poleg tega so Američani uporabili polkna, podobna japonskim ''šodžijem'' (izdelanim iz opalescentne školjke), da bi ublažili intenzivnost tropske sončne svetlobe. Emilio Aguinaldo, ki je bil priznan kot prvi filipinski predsednik revolucionarne vlade, Prve filipinske republike, ustanovljene med špansko vladavino, ni prebival v palači, a so ga Američani leta 1901 po ujetju v Palananu v Isabeli za nekaj tednov odpeljali v palačo kot političnega zapornika. Kot predsednik je živel v svojem zasebnem domu, zdaj svetišču Aguinaldo, v Kawitu v Caviteju. [[File:FvfMalacananMuseum9874 14.JPG|thumb|Dvorana Kalayaan, zgrajena v času ameriške dobe]] Palača Malacañang je preživela drugo svetovno vojno in je edina večja vladna stavba, ki je ostala stoječa po bombardiranju Manile. Le jugozahodna stran palače – ki bi bila državna jedilnica in njen servisni prostor – je bila poškodovana zaradi obstreljevanja. Med drugo svetovno vojno so Japonci leta 1942 Malacañang spremenili v pozlačen zapor, ki je služil kot uradna rezidenca japonskega predsednika Druge filipinske republike Joseja P. Laurela. Quezon je sedež vlade preselil v Corregidor, sedež generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]]. === Prizadevanja Macapagala === Ko se je predsednik Diosdado Macapagal preselil v palačo, je bila potrebna obsežna popravila in restavratorska dela. Njegova žena Eva Macapagal je začela obsežen projekt olepševanja, ki je pregnal prodajalce na pločnikih stran od posestva in blatna območja spremenil v urejene vrtove. === Kasnejša leta === Najdlje sta v palači živela predsednik [[Ferdinand Marcos]] in njegova žena Imelda, ki sta tam živela od decembra 1965 do februarja 1986. 30. januarja 1970, štiri dni po petem govoru o stanju naroda (SONA) predsednika Marcosa, so študentski aktivisti z zaseženim gasilskim vozilom vdrli skozi vrata št. 4 palače ter v stavbe in na posestvo palače metali kamenje in molotovke, preden je predsedniški gardijski bataljon prišel v polni sili in odbil militante.<ref>{{Cite news |title=The First Quarter Storm of 1970 |url=https://aklatangbayan.wordpress.com/wp-content/uploads/2013/07/first-quarter-storm-of-1970.pdf}}</ref> Kasnejša poročila so navajala, da je škoda na premoženju dosegla med 500.000 in 1 milijonom pesov.<ref>{{Cite news |last=Santos Jr. |first=Reynaldo |title=TIMELINE: First Quarter Storm |url=https://www.rappler.com/newsbreak/51292-timeline-first-quarter-storm/ |work=Rappler}}</ref> Zaradi naraščajočih državljanskih nemirov je bilo leta 1972 razglašeno vojno stanje, palačni kompleks in okolica pa sta bila zaprta za javnost. Reka Pasig je do 1970-ih razvila neprijeten vonj in postala gojišče komarjev. Med letoma 1978 in 1979 je Imelda Marcos nadzorovala obnovo palače. Palača je bila razširjena, fasade na vseh štirih straneh pa so bile premaknjene naprej. Predsedniške prostore so povečali na pročelju vzdolž ulice J.P. Laurel, s čimer so uničili majhen vrt in dovoz, ki je vodil do zasebnega vhoda, medtem ko so na glavni vhodni pročelji zgradili novo jedilnico in razširjene apartmaje za goste. Na strani, obrnjeni proti reki, so zgradili slovesno dvorano, ki je nadomestila ''azoteje'', verando in paviljon. Na preostali strani so zgradili večjo predsedniško spalnico z diskoteko na strehi. Razporeditev starih sob je bila ohranjena, čeprav so bile same sobe povečane in v nekdanji del vrta vstavljene nove spalnice. [[File:PHL 1973 MiNr1084 pm B002.jpg|thumb|Spominska znamka iz leta 1973 izdaje ''Predsedniška palača v Manili''; s pogledom na pročelje palače in portreti predsednika Ferdinanda Marcosa in njegove žene Imelde Marcos (kot prve dame Filipinov).]] Stara palača je bila skoraj v celoti porušena, ne le zaradi potreb predsedniške družine, ampak tudi zato, ker so bile stavbe oslabljene zaradi stoletnih prenov, ki so povzročile nestabilna tla in puščajoče strehe. Stavba je bila zdaj zgrajena iz litega betona, betonskih plošč, jeklenih nosilcev in rešetk, vse skrito pod okrašenimi lesenimi tlemi, ploščami in stropi. Bila je popolnoma neprebojna, hlajena s centralno klimatsko napravo s filtri in imela je neodvisen vir energije. Arhitekt Jorge Ramos je nadzoroval obnovo, ki jo je skrbno vodila Imelda Marcos. Prenovljena palača je bila odprta 1. maja 1979 – na srebrno obletnico poroke Marcosovih.<ref name="MP" /> Za dodatno polepšanje palače Malacañang je bilo izvedenih več sprememb. Stavba za služinčad (zdaj ''Premier Guest House'') je bila preoblikovana, veranda s pogledom na reko Pasig pa je bila zazidana v novo dvorano ''Maharlika''. Na drugi strani reke je bila zgrajena gostinska hiša. Stala je na posestvu golf kluba Malacañang in se je imenovala ''Bahay Pangarap'' (Hiša sanj). Ko je bil Marcos leta 1986 v ljudski revoluciji strmoglavljen, so protestniki, ki so se sprehajali po posestvu, vdrli v palačni kompleks. Mednarodni mediji so nato razkrili ekscese družine Marcos, ki jih je slednja pustila v palači, preden je pobegnila na Havaje, vključno z Imeldino zloglasno zbirko tisočih čevljev. Med temi ekscesi je bilo 1,5 kvadratnih metrov velike vkopane kadi z zrcalnim stropom in oltarjem z verskim kipom iz slonovine iz 19. stoletja z zlatimi vezenimi oblačili. Glavna palača je bila kasneje ponovno odprta za javnost in za tri leta preurejena v muzej. V prizadevanju, da bi se distancirala od svoje predhodnice, se je predsednica Corazon Aquino odločila živeti v bližnji graščini Arlegui, vladne zadeve pa je opravljala v izvršni stavbi. Njen naslednik, predsednik Fidel Ramos, je sledil temu zgledu. Po drugi revoluciji EDSA so varnost v palači poostrili zaradi poskusov napada na vlado. Ramosova žena Amelita Ramos je obnovila Bahay Pangarap, ki je postal podaljšek slovesne dvorane Malacañang. Kapela je bila prav tako ohranjena, čeprav je bil Ramos protestant. Predsednica Gloria Macapagal Arroyo, ki je nekoč prebivala v Malacañangu med mandatom svojega pokojnega očeta, predsednika Diosdada Macapagala, se je po svojem pristopu leta 2001 ponovno odločila živeti v glavni palači. Nekdanji predsedniki Benigno Aquino III., Rodrigo Duterte in predsednik Bongbong Marcos so se odločili za bivanje v Bahay Pangarap, ki se je pozneje preimenovala v Bahay ng Pagbabago/Bahay Pagbabago in nedavno v Bahay Pangulo.<ref>{{Cite news |last=Mendez |first=Christina |title=Duterte moves into 'Bahay ng Pagbabago' |url=http://www.philstar.com/headlines/2016/07/13/1602375/duterte-moves-bahay-ng-pagbabago |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170910042654/http://www.philstar.com/headlines/2016/07/13/1602375/duterte-moves-bahay-ng-pagbabago |archive-date=September 10, 2017 |access-date=July 8, 2017 |work=The Philippine Star}}</ref>). == Stavbe == === Palača Malacañang === Palača Malacañang je glavna palača in najbolj prepoznavna stavba v kompleksu. Vsebuje 10 obstoječih glavnih dvoran, nekatere so obnovljene iz zgodovinskih časov. ==== Vhodne dvorane ==== Uradni obiskovalci palače Malacañang uporabljajo vhodno dvorano. Njena tla in stene so iz bež filipinskega [[marmor]]ja. Naravnost iz vhodne dvorane so vrata na Veliko stopnišče, ki vodijo v državne sprejemne sobe. Na levi je palačna kapela, prehod na desni pa v Dvorano junakov. Vrata, ki vodijo na Veliko stopnišče, prikazujejo filipinsko mitologijo ''Malakasa'' ('Močnega') in ''Magande'' ('Lepe'), prvega filipinskega moškega in ženske, ki sta se pojavila iz velikega bambusovega stebla. Sedanja vrata iz smole so bila nameščena leta 1979 in so nadomestila kovano železo in poslikana steklena vrata iz ameriškega obdobja, ki prikazujejo Lapu-Lapuja in druge poglavarje Mactana, ki so podrli [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]]. Par levov je nekoč stražaril na vsaki strani vrat na Veliko stopnišče. Levi so bili prvotno v preddverju stavbe Ayuntamiento v Intramurosu. Očitno so jih zavrgli med prenovo v letih 1978–79. Lesene klopi iz ameriškega režima, ki so bile v dvorani, so bile prenesene na zasebni vhod, ki je vodil neposredno v bivalne prostore palače.<ref name="op.gov.ph">{{Cite web |title=Museum |url=http://www.op.gov.ph/museum/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20050305154137/http://www.op.gov.ph/museum/ |archive-date=March 5, 2005 |access-date=March 28, 2011 |publisher=Office of the President of the Philippines}}</ref> ==== Dvorana junakov ==== Iz vhodne dvorane se gledalci sprehajajo skozi zrcalni hodnik, na katerem je okrašenih približno 40 majhnih slik znanih Filipincev, ki jih je leta 1940 naslikal Florentino Macabuhay. Sosednja velika soba je bila prvotno družabna dvorana, namenjena neformalnim srečanjem. Prva dama Eva Macapagal jo je preimenovala v ''Dvorano junakov'', ki je Guillermu Tolentinu naročila, naj izkleše doprsne kipe narodnih junakov. Leta 1998 je Nacionalna stoletna komisija namestila tri velike slike, posebej naročene za ta prostor. Slika v preddverju je delo Carlosa Valina, drugi dve pa skupine umetnikov pod vodstvom Karen Flores in Elmerja Borlongana. Slika v preddverju je kronološko druga od treh in prikazuje dogodke propagandnega gibanja (ki so ga vodili Marcelo H. Del Pilar, José Rizal in drugi) in filipinske revolucije, od ustanovitve Katipunana, ki ga je vodil Andrés Bonifacio, do šivanja filipinske zastave, razglasitve neodvisnosti v Kavitu in kongresa Malolos. V sami Dvorani herojev sta drugi dve sliki. Za gledalce, ki vstopajo iz preddverja, slika na levi prikazuje ključne dogodke od najzgodnejših časov (prihod starodavnih Filipincev in Manunggul Jar) prek Lapu-Lapuja in Magellanove smrti, odpora Mora proti španski oblasti, upora Basijev in Gabriele Silang do mučeništva duhovnikov Gomeza, Burgosa in Zamore leta 1872. Slika na desni se začne z bitko pri prelazu Tirad in Gregoriom del Pilarjem ter drugimi dogodki filipinsko-ameriške vojne, gibanjem za neodvisnost pod Osmeño in Quezonom, dogodki japonske okupacije in predsedniki Filipinov vse do Marcosovih, predsednice Corazón Aquino in predsednika Fidela V. Ramosa. Dvorana, velika kot slovesna dvorana neposredno nad njo, je leta 1979 dobila zrcalni strop in se je do konca Marcosove dobe uporabljala ne le za srečanja in neformalna druženja, temveč tudi za državne večerje v čast gostujočih voditeljev držav. Večerji je običajno sledila kulturna predstavitev, po kateri sta predsednik in častni gost nazdravila.<ref name="op.gov.ph" /> ==== Veliko stopnišče ==== [[File:Quezon Staircase.jpg|thumb|Predsednik Manuel L. Quezon se vzpenja po velikem stopnišču palače Malacañang]] Za vrati Malakas in Maganda vhodne dvorane je veliko stopnišče, narejeno iz najboljšega filipinskega trdega lesa in prekrito z rdečo preprogo. Njegove stene so narejene iz drobnih kosov lesa, sestavljenih tako, da simulirajo plošče ''sawali''. Te so bile postavljene leta 1979 in so nadomestile plošče iz štukature in trdega lesa. Na vrhu stopnišča je podest, ki služi kot preddverje v sprejemno dvorano. Španski in ameriški generalni guvernerji ter filipinski predsedniki in njihovi obiskovalci so uporabljali to stopnišče. Stopnišče je bilo pred Marcosovo rekonstrukcijo ožje. Obstaja zgodba, da je mati Joséja Rizala, Teodora Alonzo, šla po teh stopnicah na kolenih, da bi prosila generalnega guvernerja Camila Polaviejo za sinovo življenje. Zapuščina španskega režima so nepodpisani portreti španskih konkvistadorjev Hernanda Cortésa, Sebastiana del Cana, Ferdinanda Magellana in Krištofa Kolumba, ki visijo na balkonu okoli stopnic. Na koncu balkona visi prizor žetve Fernanda Amorsola. Namesto Lune je včasih visela velika slika Nereid (morskih nimf) znanega španskega umetnika Joaquína Sorolle. Zaboj Marcosovih vojnih medalj, za katere se je pozneje domnevalo, da so ponarejene, je zasedel svoje mesto proti koncu Marcosovega režima. Kovček je bil še nekaj let po tem prazen na ogled. [[File:Pope Francis Malacanang 35.jpg|thumb|Predsednik Benigno Aquino III. je priča, ko se [[papež Frančišek]] vpisuje v knjigo gostov palače, v ozadju pa slika ''Krvava pogodba''.]] Na levi strani, ko gledalci pridejo do vrha stopnic, je znameniti ''"The Blood Compact'', ki ga je naslikal Juan Luna leta 1886, še vedno v originalnem izrezljanem okvirju. Podarjena je bila vladi v zameno za umetnikovo štipendijo v Španiji. Vrata na levi vodijo v zasebne prostore predsedniških družin. To krilo je vsebovalo zasebno jedilnico in dnevno sobo ter dva apartmaja za goste, ki so se uporabljali za sestanke in čakalnice med letoma 1986 in 2001, medtem ko sta predsednika Corazon Aquino in Fidel Ramos živela v gostišču Arlegui, predsednik Estrada pa v gostišču Premier. Predsednica Arroyo in njena družina so živeli v tem krilu. Vrata naravnost naprej vodijo do hodnika, ki obdaja notranje dvorišče v zasebnih prostorih. ==== Sprejemna dvorana ==== [[File:The Reception Hall.jpg|thumb|left|Sprejemna dvorana palače Malacañang]] Obiskovalci se v tej sobi zberejo pred programom ali državno funkcijo v slovesni dvorani za njo ali medtem ko čakajo na sprejem s strani predsednika ali prve dame v študijski sobi ali glasbeni sobi na levi strani ali pred vstopom v državno jedilnico na desni.<ref>[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/state-rooms/reception-hall/ "Reception Hall"] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20130105080714/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/state-rooms/reception-hall/ |date=January 5, 2013 }}. Presidential Museum & Library (Philippines).</ref> Ta soba je bila največja v palači pred prenovo leta 1979. Najpomembnejše značilnosti sprejemne dvorane so trije veliki češki lestenci, ki jih je leta 1937 kupil predsednik Quezon. Med drugo svetovno vojno so jih skrbno razstavili, prizma za prizmo, in jih skrili za varno shranjevanje. Po vojni so jih vzeli ven in ponovno sestavili. Na stenah so uradni portreti vseh filipinskih predsednikov, od Emilia Aguinalda, predsednika republike Malolos, do Rodriga Duterteja, ki so jih naslikali Fernando Amorsolo, García Llamas in drugi znani umetniki. Prvi portret predsednika Arroya v tej dvorani je bila fotografija Ruperta Jacinta. Slika predsednika Fidela Ramosa je edinstvena v treh pogledih – je na narra deski in ne na platnu, podoba in okraski ob straneh so skrbno podpisani na lesu, darilo pa je umetnik Gaycer Masilang, zapornik, ki je prestajal dosmrtno zaporno kazen. V 1930-ih je bil postavljen dovršen strop, ki ga je izklesal znani kipar Isabelo Tampingco, ki je upodobil vaze s cvetjem na mrežastem ozadju. Dvorano krasijo velika ogledala, pozlačeni kavči in naslanjači ter kitajski bronasti podstavki z rastlinskimi in cvetličnimi aranžmaji. Lesena obloga Tampingco je bila ukrivljena in je po mnenju nekaterih prostoru dala obliko krste. Zato naj bi bila pri prenovi leta 1979 Tampingco zamenjana z dvema obrnjenima balkonoma. ==== Rizalova slovesna dvorana ==== [[File:President Marcos and US President Johnson at the SEATO Conference at Malacañang Palace in 1966.jpg|thumb|Predsednik Ferdinand Marcos predseduje srečanju med konferenco držav SEATO v Manili]] [[File:President Rodrigo Duterte during an oath-taking ceremony of new officials 1.jpg|thumb|Predsednik Rodrigo Duterte govori pred občinstvom med slovesnostjo prisege novih uradnikov oktobra 2016.]] Ta soba, znana tudi kot plesna dvorana, je danes največja v palači. Uporablja se za državne večerje in velike skupščine, zlasti za množično prisego javnih uslužbencev, ki jo je začel predsednik Ramos. Ob takšnih priložnostih so oblazinjene klopi postavljene v vrsto za goste. Ko se soba uporablja za državne večerje, se klopi odstranijo in se postavijo okrogle mize. Orkestri včasih igrajo z galerij pevcev na obeh koncih dvorane.<ref>[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/state-rooms/rizal-ceremonial-hall/ "Rizal Ceremonial Hall"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130105080538/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/state-rooms/rizal-ceremonial-hall/ |date=January 5, 2013 }}. Presidential Museum & Library.</ref> Dvorano osvetljujejo trije veliki leseni in stekleni lestenci. Lestenci, ki jih je leta 1979 izrezljal in namestil slavni Juan Flores iz Betisa v Pampangi, so mojstrovine filipinske umetnosti v lesu. Dvorana je bila nekoč veliko manjša in je bila v bistvu le podaljšek sprejemne dvorane. Imela je konkaven strop, podoben tistim v starih filipinskih domovih, in steklena vrata, ki so se na treh straneh odpirala na verande s pogledom na reko Pasig in park Malacañang. Tukaj so prirejali številne zabave na prostem, z okroglimi mizami, postavljenimi na azotejah in verandi za večerjo, ter v slovesno dvorano, vrata pa so se na stežaj odprla, pripravljena za ples. Na silvestrskih zabavah je ognjemet iz parka čez reko osvetlil nebo točno ob polnoči. Azoteje (pokrite terase), verande in intimni paviljon na sredini so bili leta 1979 združeni v sedanjo ogromno slovesno dvorano. Ponavljajoči se palačni ritual je predaja poverilnic ob prihodu novega veleposlanika. Med Marcosovo administracijo in pred prenovo leta 1979 so novi veleposlaniki na slovesnosti predali svoje poverilnice. Prihajajočega veleposlanika je spremljal zvok trobent, ko se je vzpenjal po velikem stopnišču in korakal po celotni dolžini sprejemne dvorane. Rumeno-zlate zavese do stare slovesne dvorane so bile razprte in so razkrile predsednika, ki je stal sam na skrajnem koncu, člani kabineta pa so bili razporejeni na levi. Veleposlanik je predsedniku izročil poverilnice, ki jih je ta izročil zunanjemu ministru. Predsednik je nato imel pozdravni govor in nazdravil s šampanjcem vodji države veleposlanikove domovine. Veleposlanik je nato podal svoj odgovor, nazdravil predsedniku in po kratkem pogovoru odšel z novim zvokom trobent. Predsednika Corazon Aquino in Ramos sta bila manj formalna in sta nova veleposlanika sprejela v glasbeni sobi brez slovesnosti. Stare rituale je obudila predsednica Estrada. Prihajajoči diplomat izstopi iz avtomobila na ulici General Solano in se vkrca na tisto, kar predsedniško osebje imenuje "kočija", razkošen odprt džip, kjer potnik stoji na rdeči preprogi in se drži za trden drog, medtem ko se po ulici J.P. Laurel pelje do palače. Na vrtu pred glavnim vhodom prejme vojaške časti in ga ob fanfarah pospremijo v sprejemno dvorano. Skozi dve koloni stražarjev v svečanih uniformah koraka, da bi izročil svoje poverilnice čakajočemu predsedniku. ==== Državna jedilnica ==== [[File:Meeting of the Marcoses and the Nixons in 1969 at the Malacañang Palace.jpg|thumb|right|[[Richard Nixon]] z mladim Bongbongom Marcosom med državno večerjo, ki jo je gostil filipinski predsednik Ferdinand Marcos]] Državna jedilnica se uporablja predvsem za seje kabineta. Pred prenovo v letih 1935–1937 je bila ta soba plesna dvorana palače. Tukaj so predsedniki večerjali z državnimi gosti in uradnimi obiskovalci. Dolga nastavljiva miza lahko sprejme do približno petdeset gostov. Predsednik je sedel na sredini mize, prva dama pa nasproti njega. Najboljša steklovina (irski Waterford in francoski Saint-Gobain) in porcelan (Limoges in Meissen) iz zbirke sta bila prinesena na plano ob posebnih priložnostih. Lestenci so španski, iz stavbe Ayuntamiento v Manili, prav tako pozlačena ogledala, nameščena v notranjosti od španskega režima. V sobi prevladujeta dve sliki. Večja je prizor fieste narodnega umetnika Carlosa "Botonga" Francisca – par plesalcev, ki pojeta serenado, verniki, čolnarji in druge vinjete podeželskega življenja. Naročena za hotel Manila, je bila prvotno visela v eni od hotelskih avl, leta 1975 pa so jo prenesli v palačo Malacañang. Druga slika prikazuje zgodnji podeželski prizor Amorsola. Sobo so leta 1979 razširili in namestili zrcalni strop. Prej je bila na sredini dolga jedilna miza, dekoracija pa je bila sestavljena iz težkih škrlatnih žametnih zaves, velikih pozlačenih ogledal in dovršenih lestencev. Za njo je manjša soba, prav tako dolga, a ožja od jedilnice, imenovana ''Razgledna soba''. Soba je bila namenjena sestankom kabineta in filmskim projekcijam. Izkazala se je za precej majhno in se je kot taka redko uporabljala. Pogosteje so jo uporabljali za bifeje za ljudi, ki so se srečevali v državni jedilnici. Še en rezultat prenove leta 1979 je, da ta soba zaseda tisto, kar je bilo prej veranda s pogledom na dovoz in vrt palače. V državni jedilnici je bil Emilio Aguinaldo tudi zaprt, potem ko so ga Američani leta 1901 ujeli v Palanánu v Isabeli. Manuel L. Quezon je v svoji avtobiografiji Dobri boj zapisal, da je »aprila 1901 hodil po pobočjih gore Mariveles, poraženi vojak, shujšan od lakote in dolgotrajne bolezni, da bi se prepustil na milost in nemilost ameriški vojski.« Quezon, ki je trpel za malarijo, je dobil tudi navodilo, naj preveri, ali je bil Aguinaldo dejansko ujet. Po Quezonovih besedah: {{quote|»Odpeljali so me v pisarno generala Arthurja MacArthurja, očeta junaka bitke na Filipinih. ... [Tolmač] ... je generalu MacArthurju v angleščini povedal, kar sem rekel v španščini, namreč, da mi je general Mascardo naročil, naj ugotovim, ali je bil general Aguinaldo ujet. Ameriški general, ki je stal vzravnano in se dvigal nad mojo glavo, je brez besed dvignil roko in pokazal na sobo na drugi strani hodnika ter mi dal znak, naj grem tja noter.« Trepetajoč od čustev sem počasi hodil skozi hodnik proti sobi in upal, da v njej ne bom našel nikogar. Pri vratih sta na straži stala dva ameriška vojaka v uniformah, z rokavicami in bajoneti. Ko sem vstopil v sobo, sem zagledal generala Aguinalda, moža, ki sem ga imel za poosebitev moje ljubljene države, moža, ki sem ga videl na vrhuncu slave, obkroženega z generali in vojaki, državniki in politiki, bogatimi in revnimi, spoštovanega in častitega od vseh. Zdaj sem istega moža videl samega v sobi, vojnega ujetnika! Nemogoče mi je opisati, kaj sem čutil, toda ko pišem te vrstice, dvainštirideset let pozneje, mi srce bije tako hitro kot takrat. Čutil sem, da se je ves svet podrl; da so vsa moja upanja in sanje za mojo državo za vedno izginila! Trajalo je nekaj časa, preden sem se zbral, a končno sem lahko v tagalogščini, skoraj šepetaje, rekel svojemu generalu: Dober večer, gospod predsednik.<ref>{{Cite book |last=Quezon |first=Manuel Luis |author-link= |title=The Good Fight |url=https://archive.org/details/bwb_S0-ELH-157 |date=1946 |publisher=D. Appleton-Century Company, Incorporated |location=London |pages=[https://archive.org/details/bwb_S0-ELH-157/page/74 74], 77–78 |language=en |ol=6497246M }}</ref>}} ==== Predsedniška delovna soba ==== [[Image:President Magsaysay at his study at Malacañang Palace c.1953.jpg|thumb|Predsednik Ramon Magsaysay (1953–1957) v predsedniški delovni sobi v palači Malacañang]] Predsedniška delovna soba je uradna pisarna predsednika, enakovredna Ovalni pisarni Bele hiše v Združenih državah Amerike. Prej znana kot Rizalova soba, je bila to soba, kjer so predsedniki od Quezona do Marcosa in nato Ramosa sprejemali svoje dnevne klice. Trenutno se nahaja v drugem nadstropju same palače, medtem ko je bila stara izvršna pisarna v dvorani Kalayaan (stara izvršna stavba) preimenovana v izvršno pisarno Quezona. Predsedniška miza se uporablja že od obstoja Filipinske zveze. Uporabljali so jo vsi predsedniki od Quezona do Marcosa, ki so jo uradno uporabljali do leta 1978, ko je začel uporabljati svojo zasebno delovno sobo. Marcos je leta 1969 dal mizi dodati bogato izrezljan vrh. Obnovil jo je predsednik Ramos, uporabljal jo je predsednik Joseph Estrada, ponovno pa jo je obnovil predsednik Arroyo. Delovno sobo je preuredila v konferenčno sobo z mizo državnega sveta Commonwealtha kot osrednjim delom, dokler ji ni končno vrnila prvotne funkcije predsedniške pisarne. V delovni sobi je velik lestenec iz prenove v letih 1935–1937. Za predsedniško delovno sobo je majhna konferenčna soba, imenovana Študijska konferenčna soba. ==== Glasbena soba ==== [[File:PH26-071316-JAL6.jpg|thumb|Predsednik Rodrigo Duterte (2016–2022) si ogleduje doprsni kip skladatelja Nicanorja Abelarda v glasbeni sobi]] Uporaba sobe se je skozi leta spreminjala. V ameriškem obdobju je bila najprej spalnica, nato pa je bila v času Commonwealtha spremenjena v knjižnico in sprejemnico; po vojni je sčasoma postala glasbena soba. Prve dame so v tej sobi običajno sprejemale goste. Nad velikim klavirjem je visela Lunina mojstrovina »Una Bulaqueña«. Na drugi strani sobe nad kavčem visi kot obesek »Violončelist« Miguela Zaragoze. V stenskih nišah so zdaj kitajska drevesa in rože iz poldragih kamnov, kjer so nekoč stali kipi Guillerma Tolentina, ki predstavljajo različne likovne umetnosti, kasneje pa velike porcelanaste vaze iz časov Ming in Qing. V sobi naj bi bila nekoč tudi kamnita glava Michelangela. Imelda Marcos je sobo okrasila v metino zeleni barvi. Sedela je na starinskem francoskem kavču, obiskovalci pa na naslanjačih. Ob redkih priložnostih so tukaj potekali manjši koncerti, na katerih so nastopali znani filipinski in tuji glasbeniki. Sobo takoj za glasbeno sobo je Imelda Marcos uredila kot svojo pisarno. Kasneje je postala zasebna pisarna predsednika Fidela Ramosa. Soba za njo je bila prvotno majhna dnevna soba, predsednik Joseph Estrada pa jo je preuredil v svojo pisarno. Predsednica Arroyo se je sprva odločila, da bo sobo uporabljala kot svojo pisarno. Danes sobo predsednik uporablja za sprejemanje obiskovalcev. ==== Zasebne sobe ==== Novi predsedniški pari so izbirali med razpoložljivimi spalnicami, pri čemer se je vsak predsednik pogosto izogibal spalnici svojega predhodnika. Predsednik z veliko otroki ali vnuki je imel običajno težave, zlasti ko je prispel tuji voditelj države, saj je pričakoval, da bo povabljen v palačo, na primer, ko je indonezijski predsednik [[Sukarno]] kmalu po vojni obiskal predsednika Quirina, tako kot mnoge osebnosti, ki so pred tem bivale v Malacañangu skozi leta. Pripoveduje se, da se je v 1920-ih v palačo ustavil valižanski princ, kasneje kralj [[Edvard VIII. Britanski]], da bi igral polo. Ameriški in azijski voditelji držav so med obiski Manile bivali v palači Malacañang. Družina Marcos se je leta 1978 zaradi treh odraslih otrok, puščajočih streh, hrupnih klimatskih naprav in utesnjenega prostora odločila, da palačo razširi. Spalnice predsednika in prve dame so bile povečane, za njune otroke Ferdinanda mlajšega, Imee, Irene in njuno nečakinjo Aimee pa so zgradili apartmaje. Zasebna dnevna soba je bila razširjena, celotni zasebni prostori pa so bili običajno dozidani ali povečani, kar je privedlo do današnje strukture. ;Spalnice Spalnice se odpirajo iz nekdanje zasebne jedilnice, med katero je majhna soba s svetlobo, ki je bila nekoč dvorišče. Opremljene so z velikimi posteljami z baldahinom, pozlačenimi omarami in podobnim. Kraljeva soba vodi na balkon nad glavnim vhodom, s katerega je papež Janez Pavel II. blagoslovil čakajočo množico med svojim obiskom Filipinov leta 1981 in za katerega je predsednica Arroyo dejala, da je bila to njena spalnica kot mlade hčerke predsednika Diosdada Macapagala. Sobe so velike, drago opremljene in impresivne, vendar niso ravno tiste osupljive sobe, zaradi katerih je »Versajska palača v primerjavi z njimi videti kot baraka«, kot je izjavil tuji opazovalec. Palača Malacañang iz španskega obdobja se je verjetno osredotočala na majhno notranje dvorišče z odprto streho, ki je vodilo do vseh prostorov zasebnih prostorov. Sobe, ki so se odpirale na veliko stopnišče, so bile jedilnica in dnevna soba ter apartmaji za goste iz obdobja Marcos. Med administracijama Ramosa in Estrade so te postale sejne sobe, pod predsednikom Arroyem pa so postale zasebne prostore predsedniške družine. ;Sprejemnica To je bila družinska jedilnica predsedniških družin do prenove leta 1979. Imela je veličasten kasetiran strop v filipinsko-španskem slogu. Na eni steni je visela znamenita slika Fabiána de la Rose, Sajenje riža. Druge slike, predvsem tiste Fernanda Amorsola, so bile tukaj in v sosednji sobi. Sobo za njo je družina Marcos uporabljala kot zasebno dnevno sobo in kapelo. Postala je sejna soba št. 1 v predsedniških mandatih Corazon Aquino, Ramos in Estrada. Na eni steni je velika slika plesalcev Botonga Francisca. To umetniško delo, prineseno iz hotela Manila, je par tistemu v državni jedilnici. ;Diskoteka Tretje nadstropje, dodano leta 1979, ima strešni vrt in diskoteko. Diskoteka, do katere se pride z dvigalom, se nahaja tik nad spalnico predsednika Marcosa. Bila je opremljena s stroboskopskimi in neskončnimi lučmi, opremo za meglo in takrat najnovejšo glasbeno opremo. Na terasi pred diskoteko je igral širok slap-vodnjak, stopnice pa so vodile do helikopterske ploščadi na strehi. Očitno je bila palača zapuščena od leta 1986. Med administracijo Macapagal-Arroyo je bila prenovljena v glasbeno dvorano.<ref>{{Cite web |last=Robles |first=Raïssa |date=January 31, 2010 |title=Asking President Gloria Macapagal Arroyo about sex was easier than asking about politics and her feelings |url=http://raissarobles.com/2010/01/31/an-eat-and-tell-story-about-a-rare-dinner-date-with-president-gloria-macapagal-arroyo/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20101130051035/http://raissarobles.com/2010/01/31/an-eat-and-tell-story-about-a-rare-dinner-date-with-president-gloria-macapagal-arroyo/ |archive-date=November 30, 2010 |access-date=July 6, 2016 |website=raissarobles.com}}</ref> ;Paranormalna aktivnost V palači so poročali o domnevnih paranormalnih aktivnostih, vključno z eno, za katero so nekateri ugotovili, da jo je izvajal davno pokojni služabnik predsednika Quezona, ki je občasno stregel izbranim gostom.<ref>(October 12, 2012). [http://malacanang.gov.ph/2684-undas-2012-malacanan-palace-prowlers-ghosts-elementals-and-other-phantasmagoric-tales/ "Malacañan Palace Prowlers: Ghosts, elementals, and other phantasmagoric tales"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130825070152/http://malacanang.gov.ph/2684-undas-2012-malacanan-palace-prowlers-ghosts-elementals-and-other-phantasmagoric-tales/ |date=August 25, 2013 }}. Presidential Museum & Library. Retrieved on June 16, 2013.</ref> === Dvorana Kalajan === [[File:FvfMalacanangManila0087 31.JPG|thumb|right|Dvorana Kalajan]] Stara izvršna stavba, zdaj dvorana Kalajan, je po rekonstrukciji glavne palače leta 1978 postala najstarejša stavba v palačnem kompleksu. Zgradil jo je leta 1921 generalni guverner Francis Burton Harrison. Nekoč je bila glavna poslovna stavba v palačnem kompleksu do konca predsedovanja Ramona Magsaysayja, nato pa je bila v 1970-ih prenovljena in poimenovana dvorana Maharlika. Kasneje je postala znana kot dvorana Kalajan, potem ko je Corazon Aquino leta 1986 postala predsednica v spomin na revolucijo ljudske moči. ;Predsedniški muzej in knjižnica [[File:FvfMuseumMalacanan9748 43.JPG|thumbnail|Pot predsedniškega muzeja]] Predsedniški muzej in knjižnica, prej Muzej Malacañang, uradno skladišče spominkov filipinskega predsednika, je v dvorani Kalajan. Ustanovljen je bil leta 2004, ko sta se Predsedniški muzej in Knjižnica Malacañang združila v Muzej Malacañang, nato pa je bil leta 2010 preimenovan v sedanje ime. Galerija predsednikov ponuja razstave in galerije, ki predstavljajo dediščino predsednikov, začenši z Emiliom Aguinaldom do danes. Sestavljena je iz predmetov in spominkov – vključno z oblačili, osebnimi predmeti, darili, publikacijami in dokumenti nekdanjih predsednikov ter umetniškimi deli in pohištvom iz zbirk palače.<ref name="presmus&lib">[http://malacanang.gov.ph/about "About"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111113044623/http://malacanang.gov.ph/about/ |date=November 13, 2011 }}. Presidential Museum & Library (Philippines).</ref> Pred letom 2004 je bil Predsedniški muzej ločena entiteta od knjižnice Malacañang. Sobe Quezon, Osmeña, Roxas, Quirino, Magsaysay in García v Predsedniškem muzeju pod upravama Ramosa in Estrade so zasedale apartmaje, ki so bili prej dodeljeni otrokom Marcos (Ferdinand ml., Imee in Irene), in so se odpirali iz notranjega dvorišča. Večina teh sob je bila dodanih leta 1978, ko so ulico Joséja P. Laurela pred palačo premaknili naprej. === Nova izvršna stavba === [[File:MalacañangPalacejf2337 08.JPG|thumb|left|Nova izvršna stavba, rekonstruirana med predsedovanjem Corazón Aquino]] Na drugi strani palače, za predsedniško rezidenco, stoji nova izvršna stavba. To je bila upravna stavba korporacije San Miguel, dokler je ni kupila vlada. Predsednik Manuel L. Quezon je leta 1936 prvi predlagal nakup bližnje pivovarne San Miguel kot dodatne pisarniške prostore. Predsednik Ferdinand E. Marcos je začel načrte za njeno preoblikovanje v sestavni del palače. Stavbe nekdanje pivovarne San Miguel so bile porušene ob širitvi v letih 1978–79, s čimer je bil utrjen prostor za park v bližini cerkve San Miguel. Vendar pa je bila leta 1989 pod predsednico Corazón C. Aquino izvedena njena rekonstrukcija in prenova v novo izvršno stavbo.<ref name="NewExe">[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/new-executive-building/ "New Executive Building"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121104144841/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/new-executive-building/ |date=November 4, 2012 }}. Presidential Museum & Library (Philippines).</ref> [[File:MalacañangPalacejf2333 02.JPG|thumb|Bahay Ugnayan, španska kolonialna hiša, ki se zdaj uporablja kot pisarna]] Njeni arhitekturni elementi namerno izražajo poklon palači Tretje filipinske republike. Vendar pa je njena utilitarna narava omogočila prepotreben dodaten upravni prostor, čeprav sta zaradi novosti in nebližine palače palačo ponovno začela uporabljati Aquinova naslednika, predsednika Ramos in Estrada. Trenutno v njej domuje Urad predsedniškega tiskovnega predstavnika, Urad za razvoj predsedniških komunikacij in strateško načrtovanje, Urad za predsedniške komunikacijske operacije in soba za tiskovne konference Malacañang.[24] Nasproti ulice je hiša iz obdobja španskega kolonializma, preimenovana v Bahay Ugnayan (Ugnayanova hiša), ki je postala urad predsedniškega centra za pritožbe in centra za pritožbe državljanov 8888.<ref>{{Cite web |date=July 3, 2019 |title=Duterte 8888 complaint hotline gets its own show, hosted by Panelo |url=https://www.rappler.com/philippines/234489-duterte-8888-hotline-gets-own-show-hosted-by-panelo/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210721102129/https://www.rappler.com/nation/duterte-8888-hotline-gets-own-show-hosted-by-panelo |archive-date=July 21, 2021 |access-date=July 21, 2021 |website=Rappler |language=en}}</ref> Zdaj služi kot muzej Marcosa mlajšega in njegove predsedniške kampanje.<ref>{{Cite web |last=Gita-Carlos |first=Rut Abbey |date=May 30, 2023 |title=2 Palace museums to open June 1 |url=https://www.pna.gov.ph/index.php/articles/1202515 |website=Philippine News Agency}}</ref> === Dvorana Mabini === [[File:MalacañangPalacejf2356 08.JPG|thumb|V dvorani Mabini so pisarne izvršnega sekretarja ter predsednikovih pomočnikov in svetovalcev]] Sedanja upravna stavba ali dvorana Mabini na ulici Ycaza je velika stavba na levi strani ob vstopu skozi vrata 4. Sprva je bila stavba za proračun ob ustanovitvi proračunske komisije (zdaj Oddelek za proračun in upravljanje) leta 1936. Po drugi svetovni vojni je začasno gostila vrhovno sodišče, saj je bila stavba Ayuntamiento uničena med bitko za Manilo februarja 1945. Po vojni so jo kasneje razširili s krili in dozidali zgornja nadstropja. V njej so pisarna izvršnega sekretarja, nekatere enote Oddelka za proračun in upravljanje ter pisarne predsednikovih pomočnikov in svetovalcev. Nekatere pisarne v tej stavbi, zlasti pisarne Urada za medijske zadeve, je zvečer 25. februarja 1986 med napadom na Malacañang, ki je zaključil revolucijo ljudske moči, vdrla neukrotljiva množica. Potem ko je bila leta 1992 v požaru popolnoma uničena, so bili načrti za njeno rušenje in gradnjo visoke stavbe na njenem mestu zaradi proračunskih omejitev popolnoma opuščeni. Predsednik Fidel V. Ramos je nadzoroval njeno prenovo v špartanski, a dobro prezračen in osvetljen poslovni kompleks ter jo preimenoval v Mabini Hall po Apolinariu Mabiniju.<ref>[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/mabini-hall/ "Mabini Hall"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121104144836/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/mabini-hall/ |date=November 4, 2012 }}. Presidential Museum & Library.</ref> === Dvorana Bonifacio === Gostinska hiša Premier (zdaj Dvorana Bonifacio), stavba s stekleno fasado nasproti vrta od glavnega vhoda v palačo, so prvotno zgradili ameriški generalni guvernerji kot prostore za služinčad, da bi Malacañang ločili od sosednje pivovarne (San Miguel). Stavba je bila leta 1975 preurejena v gostinsko hišo Premier za uporabo med srečanjem upravnih odborov guvernerjev MDS in Svetovne banke. Stavba, ločena od same palače, je postala začasno prebivališče družine Marcos, medtem ko je bila glavna palača v letih 1978–1979 v obnovi, ko so palačo po požaru leta 1982 popravili in ko so leta 1983 izboljšali sistem za čiščenje zraka. Predsednica Corazon C. Aquino je to stavbo uporabljala kot svojo pisarno od leta 1986 do 1992. Ramosova administracija je to stavbo kljub njeni vključitvi v novo izvršno stavbo prestavila v sekundarni status. Leta 1998 je bila prenovljena kot rezidenca in pisarna za predsednika Josepha Estrado in njegovo družino. Spalnica Estrade in njegove žene je bila v drugem nadstropju, kjer sta bili spalnica predsednika Marcosa in pisarna predsednice Corazón Aquino. Pisarna predsednika Estrade je bila v pritličju. Sprednji del stavbe, obrnjen proti vrtu, je dvonadstropni visok sprejemni prostor s stopniščem na sredini, ki vodi do hodnika zgoraj. Predsednikova pisarna je bila v pritličju, blizu stopnic. V zgornjem nadstropju so bile spalnice in družinska jedilnica. Leta 2003 je predsednica Gloria Macapagal Arroyo to stavbo preimenovala v dvorano Bonifacio v čast Andrésa Bonifacia. Zasebna pisarna predsednika Benigna Aquina III se je nahajala v sobi Aquino v dvorani Bonifacio. Potem ko je bila pod vprašajem strukturna celovitost stavbe, je bila Aquinova pisarna 21. junija 2011 začasno preseljena v predsedniško sobo.<ref name="PNoyPalaceOffice">Conde, Chichi (July 5, 2011). [http://www.interaksyon.com/article/7701/aquino-moves-to-palace-study-as-bonifacio-hall-office-undergoes-repair InterAksyon.com: "Aquino moves to Palace study as Bonifacio Hall office undergoes repair"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017222433/http://www.interaksyon.com/article/7701/aquino-moves-to-palace-study-as-bonifacio-hall-office-undergoes-repair |date=October 17, 2015 }} InterAksyon.com.</ref> === Park Malacañang in Bahay Pangulo === [[File:WTMP Team Waka Waka C-6.JPG|thumb|Vrata parka Malacañang]] Park Malacañang, ki leži neposredno čez reko od palače Malacañang, meji na svetišče Mabini in sedanji sedež predsedniškega varnostnega poveljstva. V parku so rekreacijska dvorana, majhno igrišče za golf in gostišče Bahay Pangulo, uradna zasebna rezidenca filipinskega predsednika.<ref>{{cite news |title=Bahay Pangulo—Philippine president's residence—shown for first time |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/nation/923145/bahay-pangarap-bahay-pangulo-philippine-president-residence/story/ |access-date=9 October 2024 |work=GMA News |date=9 October 2024 |language=en}}</ref> Park je nastal, ko so bila riževa polja in travniki Pandacana na južnem bregu reke Pasig pridobljeni po ukazu predsednika Quezona v letih 1936–1937. Namenjen je bil rekreacijskemu umiku in je vseboval tri stavbe: rekreacijsko dvorano, ki se je uporabljala za uradne zabave, dvorano za skupščine za konference z lokalnimi vladnimi uradniki in počivališče (ki je od Benigna Aquina III. služilo kot uradna rezidenca predsednikov) neposredno nasproti palače na drugi strani reke Pasig, ki je služilo kot prizorišče za neformalne dejavnosti in družabne funkcije predsednika in njegove družine. Stavbe, ki jih je zgradil Urad za javna dela, sta zasnovala Juan M. Arellano in Antonio Toledo. Poleg stavb so še igrišče za golf, hlevi in ​​igrišča za tenis z napihnjenimi školjkami.<ref>{{Cite news |last=Enriquez |first=Marge C. |date=June 6, 2010 |title=New President can live in style but homey House of Dreams |url=http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/nation/view/20100606-274100/New-President-can-live-in-style-but-homey-House-of-Dreams |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001194700/http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/nation/view/20100606-274100/New-President-can-live-in-style-but-homey-House-of-Dreams |archive-date=October 1, 2012 |access-date=March 7, 2012 |newspaper=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Zdaj je to uradna rezidenca sedanjega predsednika Bongbonga Marcosa, ki tam živi od 30. junija 2022.<ref name="Inside Bahay Pangulo, the official presidential address">{{cite news |last1=Fabella |first1=Mac |title=Inside Bahay Pangulo, the official presidential address |url=https://www.tatlerasia.com/homes/architecture-design/inside-bahay-pangulo |work=Tatler Asia |language=en}}</ref> == Vrtovi == Obsežno posestvo Malacañanga obsega enega redkih parkov v Manili s tropskim grmičevjem, stoletnimi akacijami in celo enim ali dvema drevesoma balete. Akacije so okrašene s kaktusi, kot je "Kraljica noči". Široke trate, bujna drevesa in zelenje kažejo, kakšna je bila Manila, ko je bila manj naseljena in so bili časi bolj sproščeni. Javni vrt, danes znan kot ''Park svobode'', stoji pred upravno in izvršno stavbo. V njem so kipi, ki simbolizirajo štiri svoboščine (vero, izražanje, željo in strah), ki so jih v Malacañang prinesli z mednarodnega sejma v Manili v 1950-ih. Kipi so bili dolgo pozabljeni na polju cogon, ki je bilo takrat Rizalov park, ko jih je prva dama Eva Macapagal prevzela. V bližini glavnega vhoda v palačo še vedno teče fontana v slogu [[art déco]] iz 1930-ih. Na nenavadnih vogalih so topovi in ​​ulične svetilke iz časa španskega režima. Bambusova čajnica, zgrajena leta 1948 kot počitniška hiša, ne obstaja več, vendar je nekoč stala ob reki blizu mesta, kjer je danes bazen. Pri glavnem vhodu je veliko drevo balete (vrsta ''ficus'') z domnevnim domačinom ''kapre'' (drevesni velikan ali opici podobna kreatura). Običajno je osvetljeno z okroglimi lučkami iz školjk ''capiz'', za božič pa je okrašeno z večbarvnimi zvezdnatimi lučkami. Le enkrat je bilo osvetljeno s tisoči utripajočih kresničk, ujetih v nekaterih oddaljenih mestih, kjer so kresničke še vedno obstajale, in izpuščenih kot veliko minljivo darilo za takratno prvo damo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Malacañang Palace}} *[http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ Presidential Museum & Library – About Malacañan Palace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111114002828/http://malacanang.gov.ph/about/malacanang/ |date=November 14, 2011 }} *[https://web.archive.org/web/20050305154137/http://www.op.gov.ph/museum/ (Archived) Office of the President – Malacañang Museum] *[https://web.archive.org/web/20101229061343/http://www.gensantos.com/2009/08/20/bariles-invades-malacanang-for-barangay-katangawan-awarding/ Inside Malacañan Palace] *[https://web.archive.org/web/20100703070543/http://picasaweb.google.com/mlquezon3/Malacanan Pictures of old Malacañan Palace] *[https://web.archive.org/web/20160626022759/http://www.aenet.org/manila-expo/page19.htm Malacañang History & Maps at Discovering Philippines – Government and Administration] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1750]] [[Kategorija:Muzeji na Filipinih]] [[Kategorija:Palače na Filipinih]] [[Kategorija:Rezidence na Filipinih]] p8tvt56u09c3a7le1z4ty1mrk837y8x 0 608102 6752110 6747053 2026-09-17T13:44:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752110 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nataša Sienčnik''', [[Avstrijci|avstrijska]] [[medijska umetnica]] in [[umetniška mediatorka]] s [[Koroški Slovenci|koroško-slovenskimi]] koreninami, * [[1984]], [[Celovec]].<ref>{{Internetquelle|url=https://kunsthallewien.at/ueber-uns/team|titel=Kunsthalle Wien Team|hrsg=Kunsthalle Wien|zugriff=2026-08-31|sprache=de}}</ref> == Življenje in izobrazba == Nataša Sienčnik je študirala transmedijsko umetnost na [[Univerza za uporabne umetnosti, Dunaj|Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju]] pri Brigitte Kowanz, komunikacijsko oblikovanje na Univerzi Kingston v [[London|Londonu]] in networked media na ''Inštitutu Piet Zwart'' v [[Rotterdam|Rotterdamu]] . <ref>{{Internetquelle|url=https://monoskop.org/Nata%C5%A1a_Sien%C4%8Dnik|titel=Nataša Sienčnik – Monoskop|werk=Monoskop|hrsg=Dušan Barok|datum=2022-05-25|zugriff=2025-09-09|sprache=en}}</ref> Živi in dela na [[Dunaj|Dunaju]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Umetniško delo == Njena dela so po tehnologiji, obliki in razsežnosti raznolika in vključujejo besedila, fotografije, risbe, interaktivne in gibljive objekte ter javne instalacije, ki pogosto neposredno vključujejo opazovalce. Njene teme vključujejo kulturo spominjanja, politično zgodovino, utopijo in medkulturne odnose. Med njena pomembna dela sodi instalacija ''einklang : sozvočje''<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kleinezeitung.at/kultur/ktn_kultur/19299691/das-fest-der-dankbarkeit-feiert-zwei-stimmen-in-harmonie|titel=Fest der Dankbarkeit: Das „Fest der Dankbarkeit“ feiert zwei Stimmen in Harmonie|werk=Kleine Zeitung|hrsg=Hubert Patterer|datum=2025-01-27|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref> v sodelovanju z avstrijskim [[Jazz|jazzovskim glasbenikom]] Wolfgangom Puschnigom na dvorišču škofovske rezidence v Celovcu ter Spomenik odporniškemu gibanju in dezerterjem<ref>{{Internetquelle|autor=Thomas Klagian|url=https://www.bregenz.gv.at/kultur/widerstandsmahnmal|titel=Widerstandsmahnmal Bregenz|werk=Stadt Bregenz|hrsg=Landeshauptstadt Bregenz|datum=2015-11-15|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref> v [[Bregenz|Bregenzu]] . == Nagrade == Prejela je umetniško nagrado Bank Austria za mlado umetnost (2015) <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ktn.gv.at/Service/News?nid=23964|titel=Bank Austria Kunstpreis Kärnten verliehen|werk=Land Kärnten|hrsg=Land Kärnten|datum=2015-05-29|archiv-url=http://web.archive.org/web/20211204114035/https://www.ktn.gv.at/Service/News?nid=23964|archiv-datum=2021-12-04|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref> in štipendijo dežele Koroške za likovno umetnost (2018)<ref>{{Internetquelle|url=https://www.ktn.gv.at/Service/News?nid=29160|titel=Kulturpreis des Landes geht 2018 an Klaus Ottomeyer|werk=Land Kärnten|hrsg=Land Kärnten|datum=2018-11-20|zugriff=2025-09-09|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241211055216/https://www.ktn.gv.at/Service/News?nid=29160 |date=2024-12-11 }}</ref> . == Razstave (izbor) == * 2008: ''Lightness of Action'', Nitranska Galèria, Nitra * 2010: ''Von wegen idyllisch'', Gerisch Skulpturenpark, Neumünster * 2014: ''All in'', Krinzinger Projekte, Dunaj * 2016: ''Art Austria'', Leopold Museum, Dunaj * 2017: ''Access to Utopia'', Research Pavilion, Benecke * 2019: ''Premio in Sesto,'' Palinsesti<ref>{{Internetquelle|url=https://www.palinsesti.org/opere/natasa-siencnik-how-to-draw-a-border-in-the-sky|titel=How to draw a border in the sky|werk=Palinsesti|hrsg=Palinsesti – Rassegna d'Arte Contemporanea|sprache=it|abruf=2025-09-09}}</ref>, San Vito al Tagliamento * 2020: TRIVIUM | tri poti | drei wege, Gora Sv. Heme<ref>{{Internetquelle|url=https://www.skd-globasnica.at/trivium/trivium-2020-programm/|titel=Trivium {{!}} tri poti {{!}} DREI WEGE|werk=|hrsg=|sprache=|abruf=2026-08-24}}</ref> * 2021: ''konZENTRATION Auftritt und Rückzug''<ref>{{Internetquelle|url=https://kaernten.orf.at/stories/3106729/|titel=200 Kunstwerke bei MillstART|werk=ORF.at|hrsg=Österreichische Rundfunk|datum=2021-06-07|sprache=de|abruf=2026-08-31}}</ref>, [[:de:MillstART|MillstART]], Millstatt * 2022: ''Close(d) Futured''<ref>{{Internetquelle|autor=Eva Mion|url=https://www.kulturchannel.at/fileadmin/user_upload/kulturberichte/kulturbericht2022_a4_final.pdf|titel=Kulturbericht Land Kärnten 2022|werk=Kulturchannel|hrsg=Amt der Kärntner Landesregierung|sprache=de|abruf=2025-09-09}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, MMKK, Celovec * 2024: ''Fabrik für internationale Utopien''<ref>{{Internetquelle|url=https://koernoe.at/de/projekt/1115/eine-frage-der-perspektive|titel=Eine Frage der Perspektive|werk=Kunst im öffentlichen Raum Niederösterreich|hrsg=Land Niederösterreich|sprache=de|abruf=2025-09-09}}</ref><ref>{{Literatur|Titel=Kunst im öffentlichen Raum Niederösterreich / Public Art Lower Austria|Hrsg=Katrina Petter|Band=15|Verlag=Vfmk Verlag für modern Kunst|Ort=Wien|Datum=2026|ISBN=978-3-99153-259-0|Seiten=138–142}}</ref>, Schallaburg * 2025: ''Träume... träumen,'' Schallaburg == Umetnost v javnih prostorih (izbor) == * 2015: Spomenik odporniškemu gibanju in dezerterjem<ref>{{Internetquelle|autor=Christina Porod|url=https://www.kulturzeitschrift.at/kritiken/aktuell/natasa-siencnik-gestaltet-widerstandsmahnmal-in-bregenz|titel=Nataša Sienčnik gestaltet das Widerstandsmahnmal in Bregenz|werk=Zeitschrift für Kultur und Gesellschaft|hrsg=KULTUR – Zeitschrift für Kultur und Gesellschaft|datum=2015-05-05|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://vorarlberg.orf.at/v2/news/stories/2742329/|titel=Widerstandsmahnmal in Bregenz enthüllt|werk=ORF.at|hrsg=Österreichischer Rundfunk|datum=2015-11-14|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref>, Bregenz * 2025: [https://natasasiencnik.com/?id=89 Umetniška instalacija einklang : sozvočje] pred škofijsko rezidenco<ref>{{Internetquelle|url=https://www.kleinezeitung.at/kultur/ktn_kultur/19299691/das-fest-der-dankbarkeit-feiert-zwei-stimmen-in-harmonie|titel=Fest der Dankbarkeit: Das „Fest der Dankbarkeit“ feiert zwei Stimmen in Harmonie|werk=Kleine Zeitung|hrsg=Hubert Patterer|datum=2025-01-27|zugriff=2025-09-09|sprache=de}}</ref>, Celovec == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://www.youtube.com/watch?v=YziBO_xLyjY Umetniško delo Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga] na [[YouTube|YouTubu]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sienčnik, Nataša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstrijski umetniki]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] 5jfzuwnuht12aet82rk9obkg65dxrym 0 608184 6752186 6749573 2026-09-17T18:16:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752186 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="border-collapse:collapse;" |+ class="infobox-title" id="6" |Odnosi med Slovenijo in Izraelom |- alt="Map indicating locations of Israel and Slovenia" class="mw-file-element" data-file-height="253" data-file-type="bitmap" data-file-width="342" decoding="async" height="185" loading="lazy" resource="./File:Israel_Slovenia_Locator.png" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png/250px-Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/Israel_Slovenia_Locator.png?utm_source=en.wikipedia.org&utm_campaign=parser&utm_content=thumbnail_unscaled 2x" width="250" | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Israel_Slovenia_Locator.png|250x250_pik|Map indicating locations of Israel and Slovenia]] |- class="infobox-hiddenrow" ! colspan="2" class="infobox-header" style="background:lightgrey;color:inherit;" | |- style="height:0.6em" | style="background:#E08020;color:inherit;" | | style="background:#339933;color:inherit;" | |- ! scope="col" style="width:50%; text-align:center" | [[File:Flag_of_Slovenia.svg|link=|alt=|obroba|60x60_pik]]<br />[[Slovenia|Slovenija]] ! scope="col" style="width:50%; text-align:center; border-left:thin solid lightgrey;" | [[File:Flag_of_Israel.svg|link=|alt=|obroba|41x41_pik]]<br />[[Izrael]] |- style="display:none" ! colspan="2" | |} [[Slovenija]] in [[Izrael]] sta vzpostavila diplomatske odnose 28. aprila 1992.<ref>{{Navedi splet |title=Bilateral relations &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/bilateral-relations/#:~:text=Slovenia+and+Israel+established+diplomatic,a+spirit+of+constructive+cooperation. |website=Portal GOV.SI}}</ref> Slovenija ima veleposlaništvo v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] od 1. avgusta 1994.<ref>{{Navedi splet |last=Congress |first=World Jewish |title=World Jewish Congress |url=https://www.worldjewishcongress.org/en/about/communities/SI#relations-with-israel |website=World Jewish Congress}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=About the Embassy Tel Aviv &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/about-the-embassy-tel-aviv/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> Izrael je septembra 2026 odprl svoje veleposlaništvo v Sloveniji,<ref name=":4">{{navedi splet |title=Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani in velik protest |date=2026-09-10 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/izraelsko-veleposlanistvo-v-ljubljani-in-velik-protest/793352 |accessdate=2026-09-12}}</ref> pred tem je delovalo veleposlaništvo na Dunaju kot nerezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. == Zgodovina == [[Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|sličica|[[Borut Pahor]] in [[Reuven Rivlin]], predsednika Slovenije in Izraela leta 2020]] Leta 1998 sta Izrael in Slovenija podpisala sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb, ki je začel veljati leta 1999,<ref>{{Navedi splet |date=13 May 1998 |title=Agreement between the government of the state of Israel and the government of the republic of Slovenia for the reciprocal promotion and protection investments |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417100907/https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_bit-eng/en/international_agreements_slovenia_bit-eng.pdf |archive-date=17 April 2025 |website=gov.il |language=en}}</ref> leta 2007 pa sta Izrael in Slovenija podpisali sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati istega leta.<ref>{{Navedi splet |title=Convention between the Government of the State of Israel and the Government of the Republic of Slovenia for the avoidance of double taxation and the prevention of fiscal evasion with respect to taxes on income and on capital |url=https://www.gov.il/BlobFolder/dynamiccollectorresultitem/slovenia_dta-eng/en/international_agreements_slovenia_dtpa-eng.pdf |website=gob.li}}</ref> Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] obiskal Izrael,<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Dr Drnovšek visits Israel |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/jd-ang.nsf/PrintWebForm?openform&ParentUnid=FF46973FAFF17464C125712B002EF3B8 |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> leta 2010 pa je predsednik Države Izrael [[Šimon Peres]] obiskal Slovenijo.<ref>{{Navedi splet |title=President of the Republic of Slovenia > Israeli President on official visit to Slovenia |url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-ang-arhiv.nsf/dokumentiweb/FDA0E641E6D3E0B8C125776C003F234C?OpenDocument |website=www.bivsi-predsednik.si}}</ref> Leta 2020 je Slovenija [[Hezbolah|islamistično gibanje Hezbolah]] označila za teroristično organizacijo.<ref>{{Navedi novice |last=Ahren |first=Raphael |date=30 November 2020 |title=Slovenia declares all of Hezbollah a 'criminal and terrorist organization' |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-declares-all-of-hezbollah-a-criminal-and-terrorist-organization/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Leta 2021 so se izraelski padalci s padali spustili v Slovenijo v počastitev pesnice in protinacistične bojevnice [[Hannah Szenes]].<ref>{{Navedi splet |date=21 July 2021 |title=Israeli paratroopers parachute into Slovenia to honor pre-state heroes |url=https://www.jpost.com/israel-news/israeli-paratroopers-parachute-into-slovenia-to-honor-pre-state-heroes-674455 |website=The Jerusalem Post}}</ref> Leta 2024 je nekdanji premier in vodja opozicije [[Janez Janša]] obiskal Izrael in obljubil, da bo slovensko veleposlaništvo preselil v Jeruzalem, če bo ponovno postal premier.<ref>{{Navedi splet |date=28 February 2024 |title=Opposition leader's visit to Israel raises eyebrows |url=https://sloveniatimes.com/40268/opposition-leaders-visit-to-israel-raises-eyebrows |website=sloveniatimes.com}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je 17. julija 2025 izraelskega ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Ben Gvirja]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotricha]] označila za »[[Persona non grata|personi non grata]]« (nezaželeni osebi) zaradi njune vloge pri kršitvah človekovih pravic Palestincev.<ref>{{Navedi novice |date=17 July 2025 |title=Slovenia bars two far-right Israeli ministers |url=https://www.france24.com/en/live-news/20250717-slovenia-bars-two-far-right-israeli-ministers |access-date=17 July 2025 |publisher=France 24}}</ref> Slovenija je 30. julija napovedala popolno prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja in vojaške opreme v Izrael in iz njega.<ref>{{Navedi splet |date=31 July 2025 |title=Slovenia says will ban weapons trade with Israel over Gaza conflict |url=https://arab.news/46rb9 |access-date=5 September 2025 |website=Arab News |language=en}}</ref> Slovenska [[Vlada Republike Slovenije|vlada]] je 25. septembra 2025 uradno prepovedala vstop v državo izraelskemu premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], kar je povezala z nalogom za prijetje [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] za Netanjahujem. [[Slika:Protest za Gazo, Ljubljana 6. avgusta 2025 01.jpg|sličica|Protest za Gazo, Ljubljana, avgusta 2025]] 3. junija 2026 je bil let izraelske družbe Israir, namenjen v [[Ljubljana|Ljubljano]], preusmerjen v [[Zagreb|Zagreb,]] saj so mu slovenske oblasti zavrnile dovoljenje za pristanek. Izvršni direktor Israira Uri Sirkis je trdil, da je bila odločitev politično motivirana, in jo označil kot kršitev sporazumov Evropske unije o letalstvu. Incident je sprožil proteste izraelskih uradnikov, kritičen je bil tudi zunanji minister.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-03 |title=Israir plane diverts to Croatia after Slovenia prevents flight from landing {{!}} The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-898206 |access-date=2026-06-05 |website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Staff |first=ToI |date=2026-06-03 |title=Slovenia turns away Israeli passenger jet, forcing it to land in neighboring Croatia |url=https://www.timesofisrael.com/slovenia-turns-away-israeli-passenger-jet-forcing-it-to-land-in-neighboring-croatia/ |access-date=2026-06-05 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Lifshitz-Klieger |first=Iris |last2=Lifshitz-Klieger |first2=Iris |date=2026-06-03 |title=Slovenia blocks Israeli flight, citing political reasons, plane diverted to land in Croatia |url=https://www.ynetnews.com/travel/article/b1u4pptgml |access-date=2026-06-05 |work=Ynetglobal |language=en}}</ref> Dan zatem je bil [[Janez Janša]] imenovan na mesto predsednika vlade in odredil odstranitev palestinske zastave s pročelja vladne stavbe. Kmalu zatem je izraelski zunanji minister [[Gideon Sar]] napovedal, da bo Izrael odprl [[Veleposlaništvo Izraela v Sloveniji|veleposlaništvo v Ljubljani]], svoje prvo rezidenčno diplomatsko predstavništvo v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice |date=5 June 2026 |title=Israel plans first embassy in Slovenia, says foreign minister |url=https://www.reuters.com/world/europe/israel-plans-first-embassy-slovenia-says-foreign-minister-2026-06-05/ |access-date=13 June 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice |date=4 June 2026 |title=Israel to open its first embassy in Slovenia |url=https://www.brusselstimes.com/world-news/2173612/israel-to-open-its-first-embassy-in-slovenia |access-date=13 June 2026 |work=The Brussels Times}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Gjevori |first=Elis |date=5 June 2026 |title=Slovenia's new prime minister takes down Palestinian flag in pro-Israel turn |url=https://www.middleeasteye.net/news/slovenias-new-prime-minister-takes-down-palestinian-flag-pro-israel-turn |access-date=6 June 2026 |website=Middle East Eye}}</ref> Vse sankcije proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedmi potovanj za izraelske politike in prepovedmi uvoza judovskega blaga iz [[Judeja|Judeje]] in [[Samarija|Samarije]], so bile odpravljene.<ref name="NewArab">{{Navedi splet |date=5 July 2026 |title=Israel appoints first-ever resident ambassador to Slovenia |url=https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |access-date=5 July 2026 |website=The New Arab |archive-date=2026-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260902025740/https://www.newarab.com/news/israel-appoints-first-ever-resident-ambassador-slovenia |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |date=11 June 2026 |title=Slovenia lifts ban on arms trade with Israel |url=https://www.reuters.com/world/slovenia-lifts-ban-arms-trade-with-israel-2026-06-11/ |access-date=5 July 2026 |website=Reuters}}</ref> Janša je 27. junija 2026 izraelskim medijem povedal, da bo slovensko veleposlaništvo v Izraelu iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] preseljeno v [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi splet |last=Wright |first=Helen |date=27 June 2026 |title=Slovenia to relocate Israeli embassy to Jerusalem, PM Jašna says |url=https://tvpworld.com/94050753/slovenia-to-relocate-israeli-embassy-to-jerusalem |access-date=28 June 2026 |website=tvpworld.com}}</ref> Napovedi je izrazila nasprotovanje predsednica države [[Nataša Pirc Musar]], ki je pristojna za odpiranje in zapiranje veleposlaništev, ter stranka [[Resni.ca]].<ref>{{navedi novice |date=2026-06-30 |title=Pojasnilo zunanjega ministrstva kaže, da je Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pojasnilo-zunanjega-ministrstva-kaze-da-je-jansev-nacrt-selitve-veleposlanistva-v-jeruzalem-za-zdaj-neizvedljiv/ |work=N1 Slovenija |language=sl}}</ref> Julija 2026 je Izrael imenoval [[Ruth Cohen-Dar]] za svojo prvo rezidenčno veleposlanico v Sloveniji.<ref name="NewArab" /> 9. in 10. septembra je Gideon Sar obiskal Slovenijo in s slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem podpisal štiriletni sporazum o sodelovanju med državama.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice |date=2026-09-10 |title=Marko Lovec: Izrael lažje pomaga eni politični opciji v Sloveniji kot državi v celoti |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175248352 |access-date=2026-09-12 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> 9. septembra je bilo na [[Dimičeva ulica, Ljubljana|Dimičevi ulici]] v Ljubljani odprto izraelsko veleposlaništvo. Odprtje je spremljal množičen protest.<ref name=":4" /> == Trgovina == Na trgovino med Slovenijo in Izraelom vpliva sporazum o prosti trgovini med EU in Izraelom iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet |title=Agreement in the form of an exchange of letters between the European community and the state of Israel concerning reciprocal liberalisation measures on agricultural products, processed agricultural products and fish and fishery products, the replacement of protocols 1 and 2 and their annexes and amendments to the euro-Mediterranean agreement establishing an association between the European communities and their member states, of the one part, and the state of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agri-2010-en.pdf |website=gov.li}}</ref><ref>{{Navedi časopis |date=21 June 2000 |title=EURO-MEDITERRANEAN AGREEMENT: establishing an association between the European Communities and their Member States, of the one part, and the State of Israel, of the other part |url=https://www.gov.il/BlobFolder/policy/eu-isr-fta/he/sahar-hutz_agreements_euro-fta-agreement-en.pdf |journal=Official Journal of the European Communities |language=en |volume=43 |issn=0378-6978}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="4" |Trgovina med Izraelom in Slovenijo, izražena v milijonih USD<ref name=":0">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2023 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2024/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2023.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2020 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/pages/2021/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2020.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2017 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2018/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2017.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2014 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2015/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2014.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |title=סחר החוץ של ישראל לפי ארצות בשנת 2011 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2012/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%A9%D7%9C-%D7%99%D7%A9%D7%A8%D7%90%D7%9C-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2011.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2008 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2009/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2008.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet |title=סחר החוץ לפי ארצות בשנת 2005 |url=https://www.cbs.gov.il/he/mediarelease/Pages/2006/%D7%A1%D7%97%D7%A8-%D7%94%D7%97%D7%95%D7%A5-%D7%9C%D7%A4%D7%99-%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA-%D7%91%D7%A9%D7%A0%D7%AA-2005.aspx |access-date=28 November 2024 |website=www.cbs.gov.il |language=he-IL}}</ref> |- ! !{{Zastava|Izrael}} uvoz {{Zastava|Slovenija}} izvoz !{{Zastava|Slovenija}} uvoz {{Zastava|Izrael}} izvoz !Skupaj |- !2023 |96,4 |739,8 |836,2 |- !2022 |119,7 |578,7 |698,4 |- !2021 |92,2 |366,1 |458,3 |- !2020 |68,5 |326,5 |395 |- !2019 |63,8 |336,8 |400,6 |- !2018 |74,2 |417,1 |491,3 |- !2017 |323 |374 |697 |- !2016 |695,1 |251,7 |946,8 |- !2015 |107,5 |268 |375,5 |- !2014 |157,3 |153,5 |310,8 |- !2013 |167,5 |142,9 |310,4 |- !2012 |127,9 |149,8 |277,7 |- !2011 |224,5 |170 |394,5 |- !2010 |196 |150,9 |346,9 |- !2009 |122,4 |124,4 |246,8 |- !2008 |65,4 |125,2 |190,6 |- !2007 |97,1 |100,3 |197,4 |- !2006 |38,7 |48,9 |87,6 |- !2005 |31,6 |65,8 |97,4 |- !2004 |27,6 |24,3 |51,9 |- !2003 |27,1 |31,3 |58,4 |- !2002 |22 |30,4 |52,4 |} == Slovenska kritika Izraela in antisemitizem == Leta 2016 je slovenska veriga supermarketov [[Mercator]] po pritisku lokalnih [[Bojkot, dezinvesticije in sankcije|aktivistov za bojkot, odprodajo naložb in sankcije]] izvedla bojkot izraelskih izdelkov. Odločitev je bila dva dni kasneje razveljavljena po protestu izraelskega zunanjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |last=Eichner |first=Itamar |date=21 January 2016 |title=Slovenia supermarket chain returns Israeli products to shelves |url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4756022,00.html |website=Ynetnews}}</ref> Februarja 2023 je Center Simona Wiesenthala poslal pismo predsednici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar,]] v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki so ga izrazili novinarji [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] (RTV Slovenija), pri čemer je center navedel tvite, v katerih so nekateri novinarji izraelsko vlado obtoževali apartheida in judovske nadvlade, eden od tvitov pa je pohvalil tudi [[Hamas]].<ref>{{Navedi splet |date=23 February 2023 |title=Wiesenthal Centre Alert: "Is Slovenian State Media Spreading Antisemitism?" |url=https://www.wiesenthal.com/about/news/wiesenthal-centre-alert-1.html |website=Simon Wiesenthal Center}}</ref> Decembra 2024 je RTV Slovenija pozvala k prepovedi sodelovanja Izraela na [[Pesem Evrovizije 2025|tekmovanju za pesem Evrovizije 2025.]]<ref>{{Navedi novice |last=Spiro |first=Amy |date=21 December 2024 |title=Slovenia public broadcaster 1st to demand banning Israel from Eurovision over Gaza war |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/slovenia-public-broadcaster-1st-to-demand-banning-israel-from-eurovision-over-gaza-war/ |work=[[The Times of Israel]] |issn=0040-7909}}</ref> Ker Evropska radiodifuzna zveza izraelskih predstavnikov ni izključila, je RTV s še nekaj državami tekmovanje tistega leta obstruiral. == Slovenski gozd == Slovenski gozd (ang. Slovenia Grove ali Bunker Grove) je gaj, ki se nahaja v severnem Izraelu. Ime je dobil po treh bunkerjih, ki so jih Britanci zgradili med drugo svetovno vojno za shranjevanje bomb in streliva za oporišče RAF v Ramat Davidu. Britanci so zasadili tudi nasad, ki je bil namenjen kamuflaži bunkerjev. Nasad sta razvila in podarila Judovski nacionalni sklad in častni konzul Slovenije v Haifi.<ref>{{Navedi splet |title=מהיוגב לחניון הבונקרים - קרן קימת לישראל - קק |url=https://www.kkl.org.il/travel/trips/2950/ |website=www.kkl.org.il}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2 December 2024 |title=Israel &#124; GOV.SI |url=https://www.gov.si/en/countries/israel/ |website=Portal GOV.SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Zunanji odnosi Izraela]] * [[Zunanja politika Slovenije|Zunanji odnosi Slovenije]] * [[Judje v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://new.embassies.gov.il/austria/en Izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, ki služi tudi Sloveniji] * [https://www.gov.si/en/representations/embassy-tel-aviv/ Veleposlaništvo Slovenije v Tel Avivu] [[Kategorija:Zunanja politika Slovenije]] [[Kategorija:Politika Izraela]] od4jtxb8486wnjf5bb6hc1xiw007cn6 0 608223 6752220 6746093 2026-09-17T20:13:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752220 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Spilostethus saxatilis pair.jpg | image_caption = Par osebkov na [[lučnik]]u | genus = Spilostethus | species = saxatilis | authority = ([[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], 1763) | synonyms = *''Cimex saxatilis'' <small>Scopoli, 1763</small> }} '''Osatova vitezovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Spilostethus saxatilis''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[stenice]] iz družine [[gozdni tekači|gozdnih tekačev]], razširjena po zahodni [[Palearktika|Palearktiki]].<ref name="Bury2026">{{cite journal |last1=Bury |first1=Jarosław |last2=Bury |first2=Elżbueta |year=2026 |title=Pierwsze stwierdzenie Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) (Hemiptera: Heteroptera: Lygaeidae) na Nizinie Sandomierskiej i w Bieszczadach oraz nowe dane o jego rozmieszczeniu w Beskidzie Wschodnim |journal=Heteroptera Poloniae – Acta Faunistica et Systematica |volume=20 |pages=3–8 |language=pl |url=https://hetpol.uni.opole.pl/wp-content/uploads/sites/170/HP_Acta20_Pierwsze-stwierdzenie-Spilostethus-saxatilis.pdf |archive-date=2026-09-03 |access-date=2026-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903033119/https://hetpol.uni.opole.pl/wp-content/uploads/sites/170/HP_Acta20_Pierwsze-stwierdzenie-Spilostethus-saxatilis.pdf |url-status=dead }}</ref> Odrasle živali zrastejo 10–11&nbsp;mm v dolžino in imajo vpadljiv črno-rdeč vzorec obarvanosti, podoben kot nekatere druge vrste stenic, kot so [[križarska vitezovka]], [[rdeči škratec]] in [[črtasta pižamarka]].<ref name="hod13">{{cite journal |last1=Hotová Svádová |first1=Kateřina |last2=Exnerová |first2=Alice |last3=Kopečková |first3=Michala |last4=Štys |first4=Pavel |title=How Do Predators Learn to Recognize a Mimetic Complex: Experiments with Naive Great Tits and Aposematic Heteroptera |journal=Ethology |volume=119 |issue=10 |date=2013 |issn=0179-1613 |doi=10.1111/eth.12121 |pages=814–830}}</ref> [[slika:Lygaeidae - Spilostethus saxatilis - ninfa.JPG|thumb|left|Tudi [[nimfa (biologija)|nimfe]] so živo obarvane]] Je močno polifaga stenica, hrani se s številnimi rastlinskimi vrstami, predvsem njihovimi semeni, najraje pa se zadržuje na [[osat]]ih.<ref>{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/heteroptera/spisax.htm |title=Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) |work=Heteroptera of Slovenia |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |accessdate=2026-09-02}}</ref><ref name="Gogala">{{navedi knjigo |last=Gogala |first=Matija |authorlink=Matija Gogala |chapter=Stenice |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=336}}</ref> Podobno kot pri ostalih vitezovkah in podobno obarvanih vrstah stenic je živopisana obarvanost [[aposematizem|svarilni signal]] plenilcem, da je žival neužitna. Imajo namreč sposobnost izoliranja [[srčni glikozidi|srčnih glikozidov]] iz gostiteljskih rastlin in vgrajevanja v svoja tkiva, zaradi česar so strupene. Osatova vitezovka se sicer ne prehranjuje na [[pasjestrupovke|pasjestrupovkah]], ki tvorijo srčne glikozide, namesto tega je razvila sposobnost izoliranja [[kolhicin]]a in sorodnih alkaloidov [[Jesenski podlesek|jesenskega podleska]], ki jih varuje pred žužkojedimi [[ptiči]] in tudi plenilskimi ličinkami [[Pravi mrežekrilci|mrežekrilcev]].<ref>{{cite journal |last1=Beran |first1=Franziska |last2=Petschenka |first2=Georg |title=Sequestration of Plant Defense Compounds by Insects: From Mechanisms to Insect–Plant Coevolution |journal=Annual Review of Entomology |volume=67 |issue=1 |date=2022-01-07 |issn=0066-4170 |doi=10.1146/annurev-ento-062821-062319 |pages=163–180 |url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-ento-062821-062319 |access-date=2026-09-02}}</ref> Gre za t.i. Müllerjevo [[mimikrija|mimikrijo]], kjer izkušnja naivnega plenilca s podobno obarvano strupeno vrsto koristi tudi ostalim podobno obarvanim, razen v primeru rdečega škratca, ki ni strupen. Ta izraža Batesovo mimikrijo in zmanjšuje učinkovitost svarilne obarvanosti ostalih vrst.<ref name="hod13"/> Osatova vitezovka je razširjena po večini Evrope razen hladnih predelov na severu, pa tudi preostanku zahodne Palearktike – [[Severna Afrika|Severni Afriki]], [[Mala Azija|Mali Aziji]], [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] ter delu [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Po letu 2000 opažajo širjenje območja razširjenosti proti severu.<ref name="Bury2026"/> V Sloveniji je najštevilčnejši predstavnik gozdnih tekačev, ki se včasih pojavlja v večjih gručah, podobno kot [[šuštarji]].<ref name="Gogala"/> Vrsto je opisal tirolski prirodoslovec [[Giovanni Antonio Scopoli]] po primerku, nabranem na [[Kranjska|Kranjskem]], ki pa je zdaj izgubljen. Sprva jo je uvrstil v rod ''Cimex''.<ref>{{navedi splet | title=Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) | website=Catalogue of Palaearctic Heteroptera | url=https://catpalhet.linnaeus.naturalis.nl/linnaeus_ng/app/views/species/nsr_taxon.php?id=7682&epi=1 | access-date=2026-09-02}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Spilostethus saxatilis|Osatova vitezovka}} {{taxonbar|from=Q592695}} {{Škrbina-žuželka}} [[Kategorija:Gozdni tekači]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1763]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] hwmim7wuvwmja1pr8q8nohhwagh9c3a 0 608295 6752138 6751627 2026-09-17T15:30:12Z Ihana Aneta 242446 6752138 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1940.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo dninarico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":13">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=junij 1931 |title=Pet in dvajset let v Ameriki |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9HDGZOW |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=108-109 |language=Sl |issue=24}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Že kot majhna deklica je Marie morala pasti živino in pomagati babici pri delu na polju.<ref name=":13" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica.<ref name=":3" /> Veliko je brala, celo na paši in med pletjem, in si knjige izposojala od župnika, kaplana, in učiteljev.<ref name=":13" /> Ko je malo zrasla je morala ob šolanju je poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup še ene njive za babico, da bi se starka, ki je imela v lasti le majhno bajto in majhno njivo, lahko preživljala kot kmetica ter ji ne bi bilo treba hoditi na dnino.<ref name=":4" /><ref name=":13" /> Tako je 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]]. V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == Teden dni po prihodu v ZDA je dobila službo v tovarni stolov, kjer je bila zaposlena leto in pol.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.<ref name=":9" /> Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Račice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> V zakonu je rodila dve hčeri in sina.<ref name=":3" /> Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.<ref name=":3" /> Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.<ref name=":4" /> Poleg tega sta oba obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.<ref name=":3" /> Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.<ref name=":4" /> Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja podjetja za prodajo mesa.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.<ref name=":4" /> Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.<ref name=":3" /> Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.<ref name=":4" /> Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo svetega Cirila, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.<ref name=":3" /><ref name=":10" /> === KSKJ === Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženske družbe Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}).<ref name=":3" /> === SWUA === <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":10">{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> === Literarno delo === Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].<ref name=":12">{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}</ref> === Raziskovanje zgodovine === [[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]] == Poznejše življenje in smrt == Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.<ref name=":11" /> Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu. == Zapuščina == Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}</ref> Muzej hrani tudi njena ročna dela.<ref>{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}</ref> == Biblografija == * ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)<ref>{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}</ref> * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref><ref name=":92">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)<ref name=":92" /> * American Red Cross Citation (USA, 1946)<ref name=":12" /> * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> * Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)<ref name=":92" /> == Sklici == <references /> == Oomb == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} rfejm4spc32407n0lvbj2dne9cqhyfs 0 608442 6752403 6747983 2026-09-18T10:05:29Z Romanm 13 /* Konec vladavine */ [[Murong Vej]] 6752403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Murong Džun<br/>前燕景昭帝 |title = Cesar Nekdanjega Jana |image = |caption = |birth_date = 319 |death_date = [[360]] (star 40–41 let) |burial_place = Mavzolej Long (龍陵) |father = Murong Huang |succession = Vladar Nekdanjega Jana |coronation = 4. januar 353<ref>([永和八年]十一月，....。戊辰，俊即皇帝位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.99</ref> (kronan kot cesar) |reign = 348–360 |predecessor = [[Murong Huang]] |successor = [[Murong Vej]] |family_name = Murong (慕容) |clan_name = |given_name = Džun (儁) |posthumous_name = Cesar Džingdžao (景昭皇帝, {{lit}} "odločen in uspešen") |temple_name = Ljadžu (烈祖) |regnal_name = Princ Jana (燕王, 348–353)<br>Cesar Kitajske (od 353) |era_name = |era_dates = * Juanši (元璽): 353–357 * Guangšov (光壽): 357–360 |spouse = Cesarica vdova Kedzuhun<br>Cesarica Džingde |issue = Murong Je, prestolonaslednik Džinghuaj<br>Murong Vej<br>Murong Hong<br>Murong Čong<br>princesa Činghe |house = Murong |dynasty = [[Nekdanji Jan]] }} '''Murong Džun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 慕容儁, [[pinjin]]: Mùróng jùn), s [[Šianbeji|šjanbejskim]] imenom Helaiba, vljudnostnim imenom Šuanjing in posmrtnim imenom Džingdžao, je bil drugi in predzadnji vladar kitajske dinastije [[Nekdanji Jan]], * [[319]], † [[360]]. Sprva je imel naziv knez Jana, ki ga je ustvaril [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]], in leta 353 zahteval naziv cesarja. Med njegovo vladavino se je država razširila iz okolice sedanjega Ljaoninga in delov [[Hebej]]a na skoraj celotno ozemlje severno od [[Rumena reka|Rumene reke]] in znaten del ozemlja južno od Rumene reke. ''[[Knjiga Džina]]'' opisuje Murong Džuna kot približno 2 metra visokega moža impozantnega videza.<ref>(及长，身长八尺二寸，姿貌魁伟，....) ''Jin Shu'', vol.110</ref> ==Biografija== Ob Murong Džonovem rojstvu je bil njegov oče Murong Huang samo dedič svojega očeta Murong Huija. Ko je Murong Hui leta 333 umrl, se je Murong Huang razglasil za "upravitelja Ljaodonga". Leta 337 se je razglasil za "kneza Jana" in leta 341 od cesarstva [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], katerega [[vazal]] je bil, prejel uradno potrditev tega naziva. ===Vzpon na prestol=== Leta 344 je bil Murong Džun skupaj s svojim stricem Murong Pingom postavljen za poveljnika čet, ki so napadale državo Daj. Leta 346 ga je Murong Huang postavil za poveljnika čet, ki so napadale državo Bujo. Leta 348 je Murong Huang umrl in Murong Džun je podedoval njegov naziv "knez Jana". Leta 349 je umrl Šii Hu, cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]], kar je sprožilo boj za nasledstvo med njegovima sinovoma. Murong Džun je izkoristil priložnost in spomladi 350 s hitrim napadom zavzel Džičeng in celotno nekdanjo provinco Joudžov, severni del današnje province [[Hebej]]. Džičeng je izbral za svojo novo prestolnico. V tem času se je Vej odcepil od Džaa in cesar Džaa Ši Dži je Murong Džunu predlagal zavezništvo proti vladarju Veja Ran Minu. Murong Džun je predlog sprejel in prekinil obleganje Ši Džijeve prestolnice Šjangguo. Ši Dži je proti Ran Minovi vojski poslal svojega generala Lju Šjana. General je bil poražen in tako prestrašen, da je privolil v Ši Džijev ubuj. Lju Šjan se je vrnil v Šjanguo in ubil Ši Džija, s čimer je država Džao ugasnila. Leta 352 so sile dinastije Vej premagali Džangi. Ran Mina so po ukazu Murong Džuna ujeli in usmrtili. Po zmagi nad obema državama se je Murong Džun odločil, da ne bo več vazal Džina, in se je pozimi leta 352 razglasil za cesarja. Leta 355 mu je njegov bratranec Duan Kaj, vazal Džina z nazivom "knez Čija", ki je vladal na polotoku Šandong, napisal pismo, v katerem se ga je odrekel, ker je prekinil z cesarstvom Džin in razglasil neodvisnost. Murong Džun je leta 356 proti njemu poslal vojsko in zavzel polotok Šandong. Naslednje leto so Duan Kaja usmrtili. Leta 357 je bila prestolnica dinastije Jan prestavljena v Ječeng. ==Konec vladavine== Leta 358 je Murong Džun v pripravah na vojno proti cesarstvu Džin in državi Čin razglasil obsežno mobilizacijo, a jo je po peticiji Liu Guija nekoliko zmanjšal. Leta 359 so sile Džina napadle Jan, vendar so bile odbite. Vojska Jana je zatem postopoma prevzela oblast nad ozemljem današnje province Henan južno od Rumene reke. Leta 360 je Murong Džun zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Vej]].<ref>{{Cite web|url=http://tm.ru.net/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%BD%D0%BD%D1%8F%D1%8F_%D0%AF%D0%BD%D1%8C|title=Ранняя Янь — Туркмения ВиКи|publisher=tm.ru.net|lang=ru|accessdate=2017-12-27}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Murong||319||360||}} {{s-reg}} {{s-bef|before=on sam |as=knez Jana]]}} {{s-ttl|title=Cesar Nekdanjega Jana|years=352–360}} {{s-aft|after=[[Murong Vej]]}} {{s-roy|cn}} {{s-bef|before=[[Murong Huang]]}} {{s-ttl|title=Knez Jana|years=348–352}} {{s-aft|after=on sam |as=cesar Nekdanjega Jana}} {{s-pre}} {{s-bef|before=[[Ran Min]]}} {{s-tul|title=Cesar Kitajske|years=352–360 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Murong Vej]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 319]] [[Kategorija:Umrli leta 360]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 76dczfyzu8hu02jpb8g10exkwk1ikjb 0 608679 6752287 6750970 2026-09-18T04:35:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752287 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Porfirij}} {{drugipomeni|Perič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Porfirij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić | native_name_lang = sr | title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]] | image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Porfirij leta 2022 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Patriarhija, Beograd|Beograd]] | retired = | resigned = | elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograd]])}} <br /> [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Samostan Pečka patriarhija|Peć]])}} | quashed = | term_end = | predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[21. april]] [[1985]] | ordained_by = [[Irenej Bulović]] | consecration = [[13. junij]] [[1999]] | consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] | rank = [[patriarh]] | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}} |birth_place= [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Prvoslav Perić |death_date= |death_place= | buried = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Radivoje Perić<br>Radojka<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014 | education = [[teologija|teolog]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] <br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''<br>'''''„Mir in enotnost“ '''''<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> | signature = Signature Porfirije.png | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)<br>''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)<ref name="spc1902"/>. Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.<ref>{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Porfirij (Porfirije) se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986<ref name="spc2014">{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«<ref>„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.</ref> njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris <ref>Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia</ref>.<ref name="Biografija.org ref">{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}</ref> Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. V hieromonaha je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svete škofovske sinode 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja baškega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je metropolit metropolita Jovana Pavlovića. Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].<ref>{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}</ref> Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).<ref name="spc2014"/> 2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]]. Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]].<ref>{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}</ref> === Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) === [[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|<center>Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]</center> Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.<ref name="pportal">{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}</ref> Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].<ref name="magazin">{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}</ref> 14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.<ref name="spc2014"/> V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« [[therapeutic community]] nazvano ''Zemlja živih'' (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo ničesar skrivati.<ref>{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}</ref> V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.<ref name="magazin"/> 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.<ref>{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.<ref>{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}</ref> == Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) == === Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021) === [[File:Metropolitan Porfirije, Zagreb, January, 2021.jpg|upright|thumb|200px|<center>Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]</center> 26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«<ref>»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«</ref>.<ref name="sanktignatios">{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}</ref><ref name="odlikovanje_porfiriju">{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}</ref> Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''<ref>hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« </ref>.<ref name="portalnovosti-knjiga"/> Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].<ref name="p-portal.net-knjiga"/> 2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.<ref>{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}</ref> Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].<ref>{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].<ref>{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).<ref name="b92">{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|url-status=live}}</ref><ref name="vaticannews">{{cite web |title="Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}</ref> Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.<ref>{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}</ref> Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref> === Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)=== Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.<ref>{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}</ref> Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].<ref>{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |url-status=live }}</ref> Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]] [[Kiril Bojović|Kiril]].<ref>{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}</ref> == Srbski patriarh (od 2021 do danes) == === Izvolitev in ustoličevanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|<center>Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]</center> Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« - na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, s katerim pa katoliška stran ni mogla najti skupnega jezika niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}</ref>Tako je postal 46. poglavar<ref>Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in beograski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter prvi uradni patriarh SPC</ref> ter osmi patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vse šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi (pravoslane) cerkvene poglavarje šteli na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}</ref> Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.<ref>{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}</ref> Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].<ref>{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}</ref> Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.<ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref> Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.<ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],<ref>{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}</ref>[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],<ref>{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}</ref> [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].<ref>{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}</ref> Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.<ref>{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}</ref> {{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }} Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela Nadangela]] v [[Beograd]]u <ref>sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu</ref>.<ref name="spc1902">{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}</ref> Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.<ref>{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}</ref> Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]]; [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].<ref>{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902"/> Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].<ref>{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;<ref>{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}</ref> to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.<ref>{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}</ref> Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. <ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> === Delovanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|<center>Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]</center> Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: #Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav #Oblekel „skafander in obiskal obolele od koronavirusa #Občuteno izrazil sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]] #Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title="Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".<ref>{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo. #Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protivepidemijske ukrepe". #Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813 |title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> 25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").<ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}</ref> 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.<ref>{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}</ref> 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.<ref>{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost" |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}</ref> Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations" |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.<ref>{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}</ref> Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.<ref>{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}</ref> Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.<ref>{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}</ref> === Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo === [[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na na »Spasovdan« <ref>"Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo"</ref>v [[Beograd]]u [[2023]].]] </center> 16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.<ref>{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}</ref> 24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").<ref>{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref> 26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.<ref>{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}</ref> Srbska vojska in policija sta uvedli stopnjo najvišje pripravljenosti na prehodu [[Jarinje]].<ref>{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}</ref><ref>{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}</ref> === Medverski odnosi === Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].<ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}</ref> === V Sloveniji kot doma === Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je imel Porfirij urejene odnose s Katoliško Cerkvijo v Sloveniji. Ko je postal patriarh, pa so se ti odnosi še utrdili. Sredi septembra 2026 je v spremstvu obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda. Na nedejo, 13. septembra, je namreč vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ob navzočnosti predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvano molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini: :"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}</ref> == Moralna in politična vprašanja == === Domače zadeve === Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.<ref>{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}</ref> Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}</ref> === Študentovske "blokade" === Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.<ref>{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}</ref> [[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi oddaljuje od cerkve. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Mednarodni odnosi === [[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]</center> V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[HTV|Hrvaško televizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.<ref>{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}</ref> Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];<ref>{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}</ref><ref name="OrthTimes">{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruski napad na Ukrajino 2022|Ruski napad na Ukrajino]].<ref name="OrthTimes" /> Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da naprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}</ref> Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.<ref>{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}</ref> == Prosvetno delovanje == === Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) === Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik"}}) v vojvodinskem Novem Sadu.<ref>{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}</ref> === Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)=== 2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.<ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}</ref> 29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.<ref>{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}</ref> 2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.<ref>{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}</ref> 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.<ref>{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}</ref> Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).<ref>{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |url-status=live }}</ref> Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}</ref> Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}</ref> == Akademsko uveljavljanje == Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.<ref>{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="oslobodjenje">{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.<ref name="oslobodjenje"/> === Nagrade in priznanja === # Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)<ref name="b92"/><ref name="vaticannews"/> # „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)<ref name="sanktignatios"/><ref name="odlikovanje_porfiriju"/> # Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]<ref>{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}</ref> #[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).<ref>{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}</ref> # [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)<ref>{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}</ref> # „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). # „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)<ref name=":0">{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> # „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)<ref name=":0" /> == Dela == ;knjige * (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)<ref name="b92"/><ref>{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}</ref> * (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)<ref name="korisnaknjiga">{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}</ref><ref name="portalnovosti-knjiga">{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}</ref><ref name="p-portal.net-knjiga">{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno" |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}</ref> * (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)<ref name="b92"/> <small>Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''</small> ;Izbrani članki * (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}</ref> * (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}</ref> * (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)<ref>{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><br>„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}} {{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}} {{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><br>„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}} {{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Porfirij Perić}} {{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj & Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes''] *[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com] ;{{ikona sr}} *[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html "S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA" Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu] *[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)] *[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube] *[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008] *[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010] ;{{ikona en}} *[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs] *[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= nov naslov}} {{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&ndash;2014}} {{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&ndash;2021}} {{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]]}} {{s-bef|before= [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&ndash;sedaj}} {{s-aft|after= - }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni v Bečeju]] [[Kategorija:Vojvodinski Srbi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] mkyflvr7xcbtn2h561durof2wizupvx 0 608697 6752391 6750662 2026-09-18T09:37:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Pugu Jitujev epitaf | native_name = | alternate_name = | image = {{multiple image|perrow = 2|total_width = 250|caption_align = center | align = center | direction = vertical | header = | image2 = Epitaph of Pugu Yitu.jpg | caption2 = | image1 = Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg | caption1 = | footer = }} | image_size = 300px | locmapin = Mongolija | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | alt = | caption = | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes |coordinates = {{coord|48.001073|N|104.714778|E|display=inline, title}} |location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Pugu Jitujeva grobnica''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 仆固乙突, Pugu Jitu), znana tudi kot '''Šoroon Dov kurgan''', je turška grobnica, zgrajena leta 678 v slogu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]]. Grobnica stoji v okrožju Zaamar v provinci Töv, 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja v [[Mongolija|Mongoliji]].<ref>{{cite web|url=http://epa.oszk.hu/01500/01521/00022/pdf/EPA01521_joes_2014_2_09-20.pdf|title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period|website=oszk.hu|access-date=8 July 2023}}</ref> Izkopavanja grobnice je leta 2009 opravila skupina ruskih in mongolskih arheologov. Grobnica je bila izropana, vendar še vedno vsebuje epitaf v klasični kitajščini, ki opisuje Pugu Jitujevo kariero vladarja plemena Pugu v plemenski zvezi [[Tjeleji|Tjele]], ki ga je na ta položaj postavila dinastije Tang. Pugu Jitu je v okviru [[Sistem džimi|sistema džimi]] dinastije Tang prejel naziv ''dudu'' ali vrhovni poveljnik protektorata Džinvejdžov. Bližnja grobnica [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]] ni bila izropana, zato so v njej našli veliko več grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami s podobami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakršnega koli napisa. Pugu Jitujeva grobnica je nenavadna ravno zato, ker vsebuje napis. Napis na pokrovu, ki meri 75 x 75 cm, ima štiri vrstice s po tremi pismenkami. Glavni napis ima 28 vrstic z 31 znaki. <ref>{{cite web | url=https://mongoltoli.mn/history/h/324 | title=Шороон Дов бунхант булш }}</ref> ==Zgodovina== Bugu Jitu ni omenjen v nobenem zapisu dinastije Tang, za razliko od njegovega starega očeta Gelan bajana. Klan Bugu je bil del klana [[Šuejantuoji|Šuejantuo]], turškega ljudstva, ki je zapolnilo vakuum oblasti v severni Mongoliji, potem ko je dinastija Tang maja 630 premagala [[Vzhodni turški kaganat]]. Leta 647 je klan Bugu sprejel suverenost dinastije Tang po sistemu džimi (dobesedno: ohlapne vajeti), njegov poglavar pa naziv ''dudu'' (vrhovni poveljnik). Prvi dudu je bil Bugu Jitujev stari oče Gelan bajan, drugi pa njegov sin in Bugu Jitujev oče Sifu, ki je vladal do leta 657. Sodeč po njegovem nagrobniku je bil Bugu Jitu ob smrti leta 687 star 44 let. To pomeni, da je nasledil svojega očeta na položaju ''duduja'', ko je bil star 22 ali 23 let. ==Opis== Napis leži na tleh pred glavno sobo, prekrito z opeko, v kateri so bile najdene številne poslikane figurice in celo zlatniki v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] slogu.<ref>[https://nsu.ru/rs/mw/link/Media:/36789/sfh_36_88-99_%D0%A8%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BE%D0%BD_%D0%94%D0%BE%D0%B2_%D0%B7%D0%B5%D0%BC%D0%BB%D1%8F%D0%BD%D0%BE%D0%B9_%D0%B1%D1%83%D0%B3%D0%BE%D1%80.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171111121906/http://www.nsu.ru/rs/mw/link/Media:/36789/sfh_36_88-99_%D0%A8%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BE%D0%BD_%D0%94%D0%BE%D0%B2_%D0%B7%D0%B5%D0%BC%D0%BB%D1%8F%D0%BD%D0%BE%D0%B9_%D0%B1%D1%83%D0%B3%D0%BE%D1%80.pdf |date=2017-11-11 }}. Arhivirana kopija, 13. oktober 2018.</ref> Do glavne sobe se je dostopalo skozi tri obokane prehode. Po napisu sodeč se je Bugu Jitu v drugem letu vladavine Linde (665) udeležil slovesnosti s cesarjem dinastije Tang [[Gaodzong]]om na gori Tai v provinci [[Šandong]]. Napis omenja tudi to, da je vodil vojaške pohode proti [[Moheji|Mohejem]] v vzhodni [[Mandžurija|Mandžuriji]] in proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskem cesarstvu]]. Omeniti velja, da je v dolini reke Tule tudi [[Tonjukukovi napisi|Tunjukukov napis]] z letnico 716. Ta napis navaja, da je bil vpliv dinastije Tang v njegovem otroštvu še vedno močan in da se je vpletel v številne boje, vključno s pohodi v oddaljene kraje, kot so provinca Šandong, Tibet in Srednja Azija, da bi strmoglavil vpliv dinastije Tang in ponovno vzpostavil turški kaganat. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Shoroon Dov artifacts, Heavenly King (Tian Wang).jpg|Nebeški kralj (Tjan Vang), Muzej likovne umetnosti Zanabazar, Ulan Bator, Mongolija<ref name="dergipark1">Yılmaz, Anıl (2020). ''On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov''. Arhivirano iz izvirnika 2. oktobra 2023. Pridobljeno 16. januarja 2025.</ref> Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|Spremljevalki in spremljevalec - srednjeazijske, verjetno [[Sogdija|sogdijske]], figurice, Muzej likovne umetnosti Zanabazar, Ulan Bator, Mongolija<ref name="dergipark1"/> Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|Konjeniki<ref name="dergipark1"/> </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{Citation |last=Drompp |first=Michael Robert |title=Tang China And The Collapse Of The Uighur Empire - A Documentary History |year=2005 |publisher=Brill}}. *{{citation|last=Schottenhammer|first=Angela|year=2023|title=China and the Silk Roads (ca. 100 BCE to 1800 CE): Role and Content of Its Historical Access to the Outside World|publisher=Brill}} * {{Citation |last=Skaff |first=Jonathan Karam |year=2012 |title=Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors - Culture, Power, and Connections, 580-800 (Oxford Studies in Early Empires) |publisher=Oxford University Press}}. *{{citation|last=Skaff|first=Jonathan Karam|year=2026|title=Silk Roads, Steppe Roads: History Unearthed from the Tombs of Medieval China|publisher=Princeton University Press}} * {{Citation |last=Wang |first=Zhenping |year=2013 |title=Tang China in Multi-Polar Asia - A History of Diplomacy and War |publisher=University of Hawaii Press}}. * {{Citation |last=Xiong |first=Victor Cunrui |year=2008 |title=Historical Dictionary of Medieval China |publisher=Scarecrow Press |location=United States of America |isbn=978-0810860537}}. *{{citation|last=Yang|first=Shao-yun|year=2023|title=Early Tang China and the World, 618–750 CE|publisher=Cambridge University Press}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] gdpa9gh6f9hvo6i40gz25pk5r0srvp8 0 608728 6752278 6751240 2026-09-18T00:13:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752278 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Izbor za pesem Intervizije}} | image = | caption = | alt_name = | genre = [[glasbeno tekmovanje]] | creator = [[Mednarodna radijska in televizijska organizacija]] | developer = | writer = | director = | creative_director = | presenter = | starring = | judges = | voices = | narrator = | theme_music_composer = | open_theme = | end_theme = | composer = | country = | language = | num_seasons = <!-- or num_series --> | num_episodes = 10 izborov | list_episodes = | executive_producer = | producer = | editor = | location = {{Plainlist| * [[Praga]] (1965) * [[Bratislava]] (1966–1967) * [[Karlovi Vari]] (1968) * [[Sopot]] (1977–1980) * [[Soči]] (2008) * [[Moskva]] (2025) * ''[[Rijad]] (2026)''}} | cinematography = | camera = | runtime = | channel = | first_aired = {{Start date|1965|06|12|df=y}} | last_aired = {{End date|1968|06|22|df=y}}<ref name="transformations.univie.ac.at">{{cite web |last1=Vuletic |first1=Dean |title=Dr. Dean Vuletic: Intervision: Popular Music and Politics in Eastern Europe |url=https://transformations.univie.ac.at/en/members/dean-vuletic/ |website=Universitat Wien |access-date=1 May 2023 |archive-date=1 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230501080040/https://transformations.univie.ac.at/en/members/dean-vuletic/ }}</ref> | first_aired2 = {{Start date|df=y|1977|08|24}} | last_aired2 = {{End date|df=y|1980|08|23}} | first_aired3 = {{Start date|df=y|2008|08|28}} | last_aired3 = {{End date|df=y|2008|08|31}} | first_aired4 = {{Start date|df=y|2025|09|20}} | last_aired4 = present | company = [[Mednarodna radijska in televizijska organizacija]]<br>1965–1968: [[Češkoslovaška televizija]]<br>1977–1980: {{lang|pl|[[Telewizja Polska]]|i=no}} | related = | italic_title = no }} '''Izbor za pesem Intervizije''' (angl. ''The Intervision Song Contest'', '''ISC''') je mednarodno glasbeno tekmovanje, ki ga je prvotno organizirala [[Mednarodna radijska in televizijska organizacija]] (OIRT) in so jo v živo prenašali prek omrežja Intervizije. Tekmovanje so ustanovili leta 1965 kot vzhodnoevropski odgovor na [[Pesem Evrovizije]]. V svoji prvi fazi do leta 1968 je potekalo v različnih mestih po vsej [[Češkoslovaški puč (1948)|Češkoslovaški]]. Med letoma 1977 in 1980 je tekmovanje potekalo v Gozdni operi v poljskem [[Sopot (Poljska)|Sopotu]], leta 2008 pa je sledila enkratna ponovna ozvedba v [[Soči, Rusija|Sočiju]]. Po daljšem premoru so tekmovanje leta 2025 ponovno oživili po modelu vsakoletnega menjavanja gostitelja, pri čemer naj bi bil izbor vsako leto prirejen v drugi državi. Izbor za pesem Intervizije je v drugi fazi nadomestil [[Mednarodni glasbeni festival v Sopotu]], ki so ga v poljskem Sopotu organizirali od leta 1961. Med letoma 1977 in 1980 so Izbor za pesem Intervizije namreč zaporedoma organizirali v Sopotu.<ref name="transformations.univie.ac.at"/><ref name="Postwar Europe">{{cite book |last1=Vuletic |first1=Dean |title=Postwar Europe and the Eurovision Song Contest |date=25 July 2019 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-350-10739-7 <!--|access-date=1 May 2023-->}}</ref><ref name="Vuletic 2021 pp. 141–156">{{cite book | last=Vuletic | first=Dean | title=Music and Democracy | chapter=The Intervision Song Contest: Popular Music and Political Liberalization in the Eastern Bloc | publisher=mdwPress / transcript Verlag | publication-place=Vienna, Austria / Bielefeld, Germany | date=2021-11-23 | isbn=978-3-8376-5657-2 | doi=10.14361/9783839456576-006 | pages=141–156}}</ref> Leta 1981 so prenehali z organizacijo združenega izbora, ki je predstavljal intervizijski izbor in Mednarodni glasbeni festival v Sopotu zaradi političnih razlogov. Leta 1984 je poljska javna televizija [[Telewizja Polska|TVP]] zopet oživila samostojni festival v Sopotu pod izvornim imenom. Leta 2008 so ponovno obudili izbor; tekmovanje so tega leta organizirali v Sočiju, do nadaljnjih izvedb v naslednjih letih pa ni prišlo.<ref>{{Cite news|url= http://eurovoix.com/2014/09/01/intervision-2014-contest-is-cancelled|title=Intervision: 2014 Contest Is Cancelled|last=Granger|first=Anthony|date=1 September 2014|website=Eurovoix|access-date= 1 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|last1=Granger|first1=Anthony|title=Intervision: Contest Moved To Autumn 2015|url=http://eurovoix.com/2015/03/14/intervision-contest-moved-to-autumn-2015/|website=Eurovoix.com|date=14 March 2015 |access-date=16 April 2015}}</ref> Potem, ko je Rusija izstopila iz EBU-ja in so jo leta 2022 izključili z [[Pesem Evrovizije 2022|Izbora za Pesem Evrovizije]], je rusko ministrstvo za kulturo leta 2023 ponovno najavilo oživitev Izbora za pesem Intervizije, ruski predsednik [[Vladimir Putin]] pa je podpisal odlok o gostovanju naslednjega izbora v Moskvi.<ref name="2023revival">{{Cite web |url=https://www.moscowtimes.ru/2023/11/17/v-rossii-vozrodyat-sovetskii-festival-vmesto-evrovideniya-a113523 |title=В России возродят советский фестиваль песен вместо "Евровидения" |language=ru-RU |date=2023-11-17 |access-date=2023-11-17 |publisher=[[The Moscow Times]] |archive-date=2023-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117204122/https://www.moscowtimes.ru/2023/11/17/v-rossii-vozrodyat-sovetskii-festival-vmesto-evrovideniya-a113523 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.reuters.com/world/europe/back-ussr-putin-revives-soviet-era-eurovision-with-new-allies-2025-02-04/ | title=Back in the USSR: Putin revives Soviet-era 'Eurovision' with new allies | work=Reuters | date=4 February 2025 | last1=Faulconbridge | first1=Guy }}</ref> Izbor za pesem Intervizije 2025 je potekal 20. septembra v moskovski dvorani Live Arena. Naslednji izbor leta 2026 naj bi gostil [[Rijad]] v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]]. V preteklosti je na Izboru za pesem Intervizije večkrat nastopila tudi Jugoslavija, in sicer so jo zastopali [[Radoslav Graić]] (leta 1965), [[Lado Leskovar]] (leta 1966), [[Dragan Stojnić]] (leta 1966), [[Vice Vukov]] (leta 1967 in 1968), [[Oliver Dragojević]] (leta 1977) in [[Neca Falk]] (leta 1980). Jugoslavija je dvakrat osvojila drugo mesto, in sicer leta 1967 s skladbo »Bokeljska noć« in leta 1968 s skladbo »Ako sada odeš«, obakrat v izvedbi Vica Vukova. ==Zmagovalci== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="font-size: 95" ! rowspan="2" |Leto ! rowspan="2" |Mesto ! rowspan="2" |Gostiteljsko mesto ! colspan="4" |Zmagovalec |- ! scope="col" | Država<ref name="Vuletic 2021 pp. 141–156" /><ref name="Winners">{{cite web|last=Rosenberg|first=Steve|title=The Cold War rival to Eurovision|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-18006446|publisher=BBC News|access-date=31 May 2014|date=14 May 2012|quote=Intervision winners}}</ref> ! scope="col" | Skladba<ref name="Vuletic 2021 pp. 141–156" /><ref name="Winners" /> ! scope="col" | Izvajalec<ref name="Vuletic 2021 pp. 141–156" /><ref name="Winners" /> ! scope="col" | Jezik |- class="sortbottom" style="background:#ccc;" | colspan="7" style="text-align:center;" |'''1965–1968: Izbor Intervizije »zlati ključ«''' |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1965|1965]] | 12. junij<ref name="expats.cz_article" /> | {{flagicon|Czechoslovakia}} [[Praga]] | {{flagu|Czechoslovakia}} | »Tam, kam chodí vítr spát« | [[Karel Gott]] | češčina |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1966|1966]] | 25. junij<ref>{{cite news |title=So 25. června |trans-title=Sat 25 June |url=https://kramerius.rozhlas.cz/view/uuid:25737dba-2134-481b-9c95-3a3f4c8b3627?page=uuid:a196c963-4a4e-4626-a4a1-bd26c708e239 |access-date=21 June 2024 |work=Rozhlasový týdeník |date=14 June 1966 |issue=26 |page=7 |language=cs |via={{ill|Kramerius (digital library)|cs|Kramerius (digitální knihovna)|lt=Kramerius}}}}</ref> | rowspan="2" | {{flagicon|Czechoslovakia}} [[Bratislava]] | {{flagu|Bulgaria}} | »Adagio« <small>({{lang|bg|Адажио}})</small> | [[Lili Ivanova]] | bolgarščina |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1967|1967]] | 17. junij<ref>{{cite news |title=So 17. června |trans-title=Sat 17 June |url=https://kramerius.rozhlas.cz/view/uuid:28ff34a6-9100-47dd-a194-6bce0ba3eebd?page=uuid:a8f67fe4-937c-40d3-9d26-b6976de349c5 |access-date=21 June 2024 |work=Rozhlasový týdeník |date=6 June 1967 |issue=25 |page=7 |language=cs |via={{ill|Kramerius (digital library)|cs|Kramerius (digitální knihovna)|lt=Kramerius}}}}</ref> | rowspan="2" | {{flagu|Czechoslovakia}} | »Rekviem« | [[Eva Pilarová]] | rowspan="2" | češčina |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1968|1968]] | 22. junij<ref name=expats.cz_article>{{cite web |last=Johnston|first=Raymond|title=The 'other' European song contest: Czechoslovakia's Intervision was meant to rival Eurovision | website=Prague, Czech Republic | date=2021-05-21 | url=https://www.expats.cz/czech-news/article/the-other-european-song-contest-czechoslovakia-s-intervision-was-meant-to-rival-eurovision | access-date=2024-05-02}}</ref> | {{flagicon|Czechoslovakia}} [[Karlovi Vari]] | »Proč ptáci zpívají?« | [[Karel Gott]] |- class="sortbottom" style="background:#ccc;" | colspan="7" style="text-align:center;" |'''1977–1980: Sopot''' |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1977|1977]] | 24.–27. avgust | rowspan="7" | {{flagicon|Poland|1928}} [[Sopot (Poljska)|Sopot]] | rowspan="2" | {{flagu|Czechoslovakia}} | »Malovaný džbánku« | [[Helena Vondráčková]] | rowspan="2" | češčina |- ! rowspan="2" scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1978|1978]] | rowspan="2" | 23.–26. avgust | »Patrik« | [[Václav Neckář]] |- | {{flagu|Soviet Union}} | »Vsyo mogut koroli« <small>({{lang|ru|Всё могут короли}})</small> | [[Alla Pugacheva]] | ruščina |- ! scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1979|1979]] | 22.–25. avgust | {{flagu|Poland|1928}} | »Nim przyjdzie wiosna« | [[Czesław Niemen]] | poljščina |- ! rowspan="3" scope="row" | [[Izbor za pesem Intervizije 1980|1980]] | rowspan="3" | 20.–23. avgust | {{flagu|Czechoslovakia}} | »Chcem sa s tebou deliť« | [[Marika Gombitová]] | slovaščina |- | {{flagu|Finland}} | "Hyvästi yö" | [[Marion Rung]] | finščina |- | {{flagu|Soviet Union}} | »Na vstrechu oseni« <small>({{lang|ru|На встречу осени}})</small> | [[Mykola Hnatyuk]] | ruščina |- class="sortbottom" style="background:#ccc;" | colspan="7" style="text-align:center;" |'''2008: Pet zvezd – Intervizija''' |- ! scope="row" | [[Pet zvezd: Intervizija|2008]] | 28.–31. avgust | {{flagicon|Russia}} [[Soči]] | {{flagu|Tajikistan}} | »Zangi Telefon«</nowiki><br>»Tsvety Pod Snegom«<br>»Hero« | [[Tahmina Niyazova]] | angleščina |- class="sortbottom" style="background:#ccc;" | colspan="7" style="text-align:center;" |'''2025–danes''' |- ! scope="row" | [[Intervizija 2025|2025]] | 20. september | {{flagicon|Russia}} [[Moskva]] | {{flagu|Vietnam}} | »{{lang|vi|[[Phù Đổng Thiên Vương (skladba)|Phù Đổng Thiên Vương]]|i=unset}}« | [[Đức Phúc]] | vietnamščina, angleščina, ruščina |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Glasbena tekmovanja]] 951vefpnpo6ia5o0y5frg4655vi3gyw 0 608751 6752052 6751750 2026-09-17T12:38:33Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ ni prava zbirka 6752052 wikitext text/x-wiki {{infobox museum |name = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen | native_name = 深圳博物馆 | native_name_lang = zh-cn | image = SZ 深圳 Shenzhen 光明區 Guangming 深圳科學技術館 Shenzhen Science & Technology Museum name sign n gray facade May 2025 R12S.jpg | caption = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen |location = [[Šenžen]], [[Guangdong]], [[LR Kitajska]] |coordinates = {{coord|22|46|29|N|113|56|19|E|display=inline,title}} |visitors = |established = |type = znanost in tehnologije | website = {{Official URL}} }} {{Chinese | s = 深圳博物馆 | t = 深圳博物館 | order = st | p = Shēnzhèn Bówùguǎn | j = sam1 zan3 bok3 mat6 gun2 }} '''Muzej znanosti in tehnologije Šenžen''' stoji ob postaji Guangming v [[Šenžen]]u, provinca [[Guangdong]], [[LR Kitajska]]. Ustanova predstavlja znanstvena prizadevanja, prelomne raziskave in prihodnje tehnološke možnosti, raziskuje moč znanosti ter tehnološki napredek, ki oblikuje našo prihodnost. Muzej, ki temelji na temi »Digitalna civilizacija · Inovacije · Prihodnost«, daje poudarek komunikacijski tehnologiji in obsega sedem glavnih območij: območje stalne razstave, območje znanstvenega kina, območje za inovacijsko prakso, območje za izmenjavo znanja in tehnologij, območje javnih storitev, območje poslovnega upravljanja ter zunanje območje znanosti.<ref>https://www.eyeshenzhen.com/content/2025-05/14/content_31567292.htm</ref> Stavbo je zasnoval arhitekturni biro Zaha Hadid Architects in je znana kot eden od »desetih najboljših kulturnih objektov v novi dobi« v Šenženu ter nova znamenitost za kitajsko raziskovanje znanosti in tehnologije.<ref>https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/?ranking_uuid=61b30ff5-c81e-4ff6-933a-dd7731406d9e&q=Muzej+znanosti+in+tehnologije+Shenzhen%2C+Ogledi+tehnologije+in+inovacij</ref> == Opis == Muzej, ki se razprostira na petih nadstropjih, ponuja bogato mešanico poglobljenih digitalnih doživetij in izobraževalnih razstav. Stavba masivne kroglaste strukture, obrnjene proti mestu, določa jugovzhodni vogal novega znanstvenega parka. Proti zahodu se stavba razteza v park in se preoblikuje v dinamično zaporedje zunanjih teras s pogledom na park. Te terase delujejo kot funkcionalni podaljški notranjih razstavnih prostorov, ki obdajajo mogočen osrednji atrij, s čimer ustvarjajo pomemben nov javni prostor za mesto. Muzej obsega 35.000 m² površin za stalne in občasne razstave ter galerije, 6000 m² prostorov za poglobljene avdiovizualne predstavitve in kinodvorane ter 5400 m² raziskovalnih laboratorijev, izobraževalnih prostorov in inovacijskega središča. Poleg tega objekt vključuje 34.000 m² površin za obiskovalce in skladišča ter delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/ Muzej nove znanosti in tehnologije v Šenženu] {{Authority control}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Šenžen]] [[Kategorija:Muzeji na Kitajskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1988]] mq0i31kchsjv81xfxs1a0m2u7a2jzx9 6752053 6752052 2026-09-17T12:40:02Z Ljuba24b 92351 zbirka 6752053 wikitext text/x-wiki {{infobox museum |name = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen | native_name = 深圳博物馆 | native_name_lang = zh-cn | image = SZ 深圳 Shenzhen 光明區 Guangming 深圳科學技術館 Shenzhen Science & Technology Museum name sign n gray facade May 2025 R12S.jpg | caption = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen |location = [[Šenžen]], [[Guangdong]], [[LR Kitajska]] |coordinates = {{coord|22|46|29|N|113|56|19|E|display=inline,title}} |visitors = |established = |type = znanost in tehnologije | website = {{Official URL}} }} {{Chinese | s = 深圳博物馆 | t = 深圳博物館 | order = st | p = Shēnzhèn Bówùguǎn | j = sam1 zan3 bok3 mat6 gun2 }} '''Muzej znanosti in tehnologije Šenžen''' stoji ob postaji Guangming v [[Šenžen]]u, provinca [[Guangdong]], [[LR Kitajska]]. Ustanova predstavlja znanstvena prizadevanja, prelomne raziskave in prihodnje tehnološke možnosti, raziskuje moč znanosti ter tehnološki napredek, ki oblikuje našo prihodnost. Muzej, ki temelji na temi »Digitalna civilizacija · Inovacije · Prihodnost«, daje poudarek komunikacijski tehnologiji in obsega sedem glavnih območij: območje stalne razstave, območje znanstvenega kina, območje za inovacijsko prakso, območje za izmenjavo znanja in tehnologij, območje javnih storitev, območje poslovnega upravljanja ter zunanje območje znanosti.<ref>https://www.eyeshenzhen.com/content/2025-05/14/content_31567292.htm</ref> Stavbo je zasnoval arhitekturni biro Zaha Hadid Architects in je znana kot eden od »desetih najboljših kulturnih objektov v novi dobi« v Šenženu ter nova znamenitost za kitajsko raziskovanje znanosti in tehnologije.<ref>https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/?ranking_uuid=61b30ff5-c81e-4ff6-933a-dd7731406d9e&q=Muzej+znanosti+in+tehnologije+Shenzhen%2C+Ogledi+tehnologije+in+inovacij</ref> == Opis == Muzej, ki se razprostira na petih nadstropjih, ponuja bogato mešanico poglobljenih digitalnih doživetij in izobraževalnih razstav. Stavba masivne kroglaste strukture, obrnjene proti mestu, določa jugovzhodni vogal novega znanstvenega parka. Proti zahodu se stavba razteza v park in se preoblikuje v dinamično zaporedje zunanjih teras s pogledom na park. Te terase delujejo kot funkcionalni podaljški notranjih razstavnih prostorov, ki obdajajo mogočen osrednji atrij, s čimer ustvarjajo pomemben nov javni prostor za mesto. Muzej obsega 35.000 m² površin za stalne in občasne razstave ter galerije, 6000 m² prostorov za poglobljene avdiovizualne predstavitve in kinodvorane ter 5400 m² raziskovalnih laboratorijev, izobraževalnih prostorov in inovacijskega središča. Poleg tega objekt vključuje 34.000 m² površin za obiskovalce in skladišča ter delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Shenzhen Science & Technology Museum}} * [https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/ Muzej nove znanosti in tehnologije v Šenženu] {{Authority control}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Šenžen]] [[Kategorija:Muzeji na Kitajskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1988]] ipd6hcd51azfmecctjaj32d1o1hrx7v 6752057 6752053 2026-09-17T13:00:34Z Ljuba24b 92351 dp iz nl wiki 6752057 wikitext text/x-wiki {{infobox museum |name = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen | native_name = 深圳博物馆 | native_name_lang = zh-cn | image = SZ 深圳 Shenzhen 光明區 Guangming 深圳科學技術館 Shenzhen Science & Technology Museum name sign n gray facade May 2025 R12S.jpg | caption = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen |location = [[Šenžen]], [[Guangdong]], [[LR Kitajska]] |coordinates = {{coord|22|46|29|N|113|56|20|E|display=inline,title}} | architect = [[Zaha Hadid Architects]]<br />Huayang International Design Group |visitors = |established = 1. maj 2025 |type = znanost in tehnologije | website = {{Official URL}} }} {{Chinese | s = 深圳博物馆 | t = 深圳博物館 | order = st | p = Shēnzhèn Bówùguǎn | j = sam1 zan3 bok3 mat6 gun2 }} '''Muzej znanosti in tehnologije Šenžen''' ({{langx|zh|深圳科学技术馆}}; {{langx|en|Shenzhen Science & Technology Museum}}) je muzej ob postaji Guangming, v okrožju Bao'an v južnokitajski mestni prefekturi v [[Šenžen]]u, provinca [[Guangdong]], [[LR Kitajska]], ki se osredotoča na popularno znanost in tehnologijo. Muzej se je odprl 1. maja 2025. Je prizidek Muzeja znanosti Šenžen, ki stoji v središču mesta. Arhitekturna oblika se imenuje »velika vesoljska ladja«. Ustanova predstavlja znanstvena prizadevanja, prelomne raziskave in prihodnje tehnološke možnosti, raziskuje moč znanosti ter tehnološki napredek, ki oblikuje našo prihodnost. Muzej, ki temelji na temi »Digitalna civilizacija · Inovacije · Prihodnost«, daje poudarek komunikacijski tehnologiji in obsega sedem glavnih območij: območje stalne razstave, območje znanstvenega kina, območje za inovacijsko prakso, območje za izmenjavo znanja in tehnologij, območje javnih storitev, območje poslovnega upravljanja ter zunanje območje znanosti.<ref>https://www.eyeshenzhen.com/content/2025-05/14/content_31567292.htm</ref> Stavbo je zasnoval arhitekturni biro Zaha Hadid Architects in je znana kot eden od »desetih najboljših kulturnih objektov v novi dobi« v Šenženu ter nova znamenitost za kitajsko raziskovanje znanosti in tehnologije.<ref>https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/?ranking_uuid=61b30ff5-c81e-4ff6-933a-dd7731406d9e&q=Muzej+znanosti+in+tehnologije+Shenzhen%2C+Ogledi+tehnologije+in+inovacij</ref> == Opis == Muzej, ki se razprostira na petih nadstropjih, ponuja bogato mešanico poglobljenih digitalnih doživetij in izobraževalnih razstav. Stavba masivne kroglaste strukture, obrnjene proti mestu, določa jugovzhodni vogal novega znanstvenega parka. Proti zahodu se stavba razteza v park in se preoblikuje v dinamično zaporedje zunanjih teras s pogledom na park. Te terase delujejo kot funkcionalni podaljški notranjih razstavnih prostorov, ki obdajajo mogočen osrednji atrij, s čimer ustvarjajo pomemben nov javni prostor za mesto. Muzej obsega 35.000 m² površin za stalne in občasne razstave ter galerije, 6000 m² prostorov za poglobljene avdiovizualne predstavitve in kinodvorane ter 5400 m² raziskovalnih laboratorijev, izobraževalnih prostorov in inovacijskega središča. Poleg tega objekt vključuje 34.000 m² površin za obiskovalce in skladišča ter delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje. Glavno stavbo sta zasnovala arhitekturna biroja Zaha Hadid in Huayang International Design Group in ima obliko velike vesoljske ladje. Zunanjost stavbe je sestavljena iz 95.888 plošč iz nerjavečega jekla različnih oblik, vključno z ravnimi ploščami, enojno ukrivljenimi površinami, hiperboloidnimi površinami in drugimi oblikami. Po treh letih raziskav je inženirska ekipa zagotovila, da plošče iz nerjavečega jekla na zunanji steni stavbe kažejo kovinski barvni gradient z odtenki, imenovanimi odtenki med »megličasto modro« in »fantomsko sivo«. Muzejska fasada je prva obsežna uporaba dvobarvne INCO tehnologije na Kitajskem. Z natančnim nadzorom formule elektrolita in časa oksidacije se na površini jekla ustvari nanometrski oksidni film, ki fasadi daje samozaščitno, samočistilno mikroplast, ki podaljša življenjsko dobo s povečanjem odpornosti na vremenske vplive in korozijo ter nerjavečemu jeklu daje fino teksturo in barvo brez potrebe po barvanju. Barvni prehod fasade poteka od temno modre do različnih odtenkov sive, kar vzbuja dinamiko vrtenja nebesnih teles v vesolju, hkrati pa dodaja globino in teksturo.<ref>{{en}} [https://www.archdaily.com/1029762/shenzhen-science-and-technology-museum-zaha-hadid-architects Shenzhen Science and Technology Museum / Zaha Hadid Architects], ArchDaily, 1 mei 2025, geraadpleegd op 6 juni 2025</ref> Muzej obsega šest nadstropij nad zemljo in dve podzemni etaži s parkirišči. Razstavni prostori so predvsem v prvem do petem nadstropju. V prvem nadstropju je gledališče za naravoslovno izobraževanje, opremljeno s tehnologijami LED, 3D in 4D. V drugem nadstropju razstava »Hello World« (Pozdravljen, svet) raziskuje prihodnost bivanja in digitalni svet ter predstavlja več kot 20 eksponatov o razvoju umetne inteligence. Tretje nadstropje je namenjeno komunikacijski tehnologiji, nizkoogljičnim skupnostim, tehnološki varnosti in umetni inteligenci; obiskovalci lahko spoznajo tudi razvoj besedila in načinov komuniciranja. Razstavna dvorana »Pametna industrija« v četrtem nadstropju predstavlja pametno proizvodnjo, pametno logistiko in biomedicino, ob tem pa ponuja še razstavo umetnosti na temo umetne inteligence v slogu »cyberpunk« ter kinodvorano z ogromnim zaslonom. V petem nadstropju se nahaja razstavna dvorana »Raziskovanje izvora vesolja«, ki vključuje vesoljsko kapsulo v naravni velikosti in poglobljene eksponate o raziskovanju vesolja.<ref>{{en}} [https://macaonews.org/news/greater-bay-area/shenzhen-science-technology-museum/ Shenzhen’s new Science and Technology Museum opens its doors], The Macao News, 7 mei 2025, geraadpleegd op 6 juni 2025</ref> == Zgodovina == Decembra 2019 so slovesno odprli znanstveno-tehnološki park Guangming in položili temeljni kamen za muzej. 16. decembra 2023 je bila gradnja objekta zaključena, ta pa je bil predan upravljavcu za izvedbo zaključnih del. Muzej je svoja vrata odprl 1. maja 2025. <gallery widths=200 heights=160> File:深圳科学技术馆后部.jpg|Zunanjost File:SZ 深圳 Shenzhen 光明區 Guangming 深圳科學技術館 Shenzhen Science & Technology Museum tour May 2025 R12S 11.jpg|Notranost </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Shenzhen Science & Technology Museum}} * [https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/ Muzej nove znanosti in tehnologije v Šenženu] {{Authority control}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Šenžen]] [[Kategorija:Muzeji na Kitajskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] kw9hlbe92z50qoc5esdf1tj9smz1j6a 0 608771 6752301 6751815 2026-09-18T06:27:54Z Octopus 13285 /* Sklici */ Zgodovina 6752301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 燕 | conventional_long_name = Jan | common_name = Zgodnji Jan | era = <!--- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. ---> | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = | year_end = 370 | event_start = [[Murong Huang]]ova zahteva po knežjem naslovu | date_start = 23. november 337<ref>([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷095|vol. 95]].</ref> | event_end = | date_end = | event1 = [[Murong Džun]]ova zahteva po cesarskem naslovu | date_event1 = 4. januar 353<ref>([永和八年]十一月，...戊辰，俊即皇帝位，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].</ref> | event2 = padec Ječenga | date_event2 = 11. december 370<ref>([太和五年]十一月，....戊寅，燕散骑侍郎馀蔚帅扶馀、高句丽及上党质子五百馀人，夜，开邺北门，纳秦兵，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Ran Vej | flag_p2 = | p3 = Kasnejši Džao | flag_p3 = | p4 = Duan Kan | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Zgodnji Čin | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{s1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = | flag_s2 = | s3 = | flag_s3 = | s4 = | flag_s4 = | s5 = | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Zgodnji Jan leta 338 | image_map2 = Sixteen Kingdoms 369 AD.jpg | image_map2_caption = Zgodnji Jan leta 369 | capital = • [[Džičeng]] (棘城) (337–342)<br>• [[Longčeng]] (342–350)<br>• Džičeng (薊城) (350–357)<br>• [[Ječeng]] (357–370) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = | religion = | currency = <!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Murong Huang]] | leader2 = [[Murong Džun]] | leader3 = [[Murong Vej]] | leader4 = | year_leader1 = 337–348 | year_leader2 = 348–360 | year_leader3 = 360–370 | year_leader4 = | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> <!--- Area and population of a given year --->| stat_year1 = <!--- year of the statistic, specify either area, population or both ---> | stat_area1 = <!--- area in square kílometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated ---> | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Jan''', v zgodovinopisju znan kot '''Zgodnji Jan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 前燕, [[pinjin]]: Qián Yān) je bil kitajska dinastična država, ki ji je v [[Šestnajst kraljestev|obdobju šestnajstih kraljestev]] vladal klan Murong iz ljudstva [[Šianbeji|Šjanbej]]. Država Zgodnji Jan je imela središče v [[Ljaoning]]u in je na vrhuncu svoje moči osvojila in upravljala ozemlja provinc [[Hebej]], [[Šaanši]], [[Šandong]] in [[Henan]]. Bila je prva od številnih držav Šjanbejev, ki je vzpostavila oblast nad Osrednjo kitajsko nižino. Oznaka 'Zgodnji' se v zgodovinopisju uporablja za razlikovanje te države od poznejših držav z imenom Jan, kot je bil na primer Kasnejši Jan. [[Murong Huang]] in njegov sin [[Murong Džun]] sta si sprva lastila naziv 'knez Jana', ki jima ga je podelila dinastija [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Ko je Murong Džun zavzel večino ozemlja nekdanje države [[Kasnejši Džov]], se je leta 352 razglasil za cesarja. Od takrat so vladarji Zgodnjega Jana vladali kot cesarji. Zgodnji Jan je občasno zamenjal svojo prestolnico. Najbolj ugledna je bila njegova zadnja prestolnica [[Ječeng]], ki je veljala za pomembno središče s številnim prebivalstvom. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Murongi, poimenovani po svojem poglavarju z istim imenom, so bili pleme [[Šianbeji|Šjanbejev]] v Tanšihuajevi plemenski zvezi v poznem 2. stoletju. Ko je plemenska zveza razpadla, so se Murongi naselili okoli komanderije Ljaoši in se sprli s sosednjima plemenoma Duan in Juven. V [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]], ko je poveljnik Cao Veja Sima Ji leta 237 napadel Gongsun Juana, so mu Murongi ponudili pomoč in so se po kampanji smeli preseliti na severni [[Liaodong]]. Postali so vazali Veja in nato njihovega naslednika, dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]]. Leta 285 je bil za novega poglavarja svojega plemena imenovan [[Murong Hui]]. Kmalu po prevzemu oblasti se je uprl dinastiji Džin, vendar se ji je leta 289 znova podredil in prejel naziv poveljnika Šjanbejev. Hui je svoje pleme preselil v notranjost Kitajske in se sčasoma naselil v Džičengu v sedanji provinci Ljaoning. Priseljenci so privzeli poljedelski način življenja in upravni sistem dinastije Džin. Leta 307 se je Murong Hui razglasil za velikega čanjuja ljudstva Šjanbej. Med [[Vstaja petih barbarskih ljudstev|vstajo petih barbarskih ljudstev]] je Murong Hui na svoje ozemlje sprejel številne begunce in v upravo vključil kitajske učenjake ter uradnike. Zanje je celo ustanovil nova upravna območja (komanderije), organizirana odvisno od stanja v posamezni provinci.<ref name="Schreiber">{{Cite journal |last=Schreiber |first=Gerhard |title=The History of the Former Yen Dynasty |journal=Monumenta Serica |year=1949 |volume=14 |pages=374–480 |doi=10.1080/02549948.1949.11730940}}</ref> Begunci so klanu Murong zagotovili ne le dodatno delovno silo, temveč so jim predstavili tudi kulturo osrednje kitajske nižine in napredne kmetijske tehnike. Ko je bila dinastija Džin izrinjena iz severnega dela svoje države, je Hui dejansko samostojno vladal na svojem ozemlju, vendar je ohranil status vazala dinastije Džin. Med letoma 317 in 318 je dvor dinastije Džin v [[Džjankang]]u priznal njegov status in mu ponudil naziv vojvode Čanglija. Hui je naziv zavrnil in leta 321 sprejel naziv vojvode Ljaodonga. ===Vladavina Murong Huanga=== Murong Huija je po smrti leta 333 nasledil njegov sin [[Murong Huang]], ki je poskušal vzpostaviti kitajski sistem dedovanja z očeta na najstarejšega sina glavne očetove žene, kar je bilo v nasprotju z ustaljeno prakso bočnega nasledstva.<ref>{{Cite journal |last=Balogh |first=Mátyás |date=2021-12-15 |title=From Family Crisis to State Crisis |url=http://ojs.elte.hu/tkt/article/view/3187 |journal=Távol-keleti Tanulmányok |volume=13 |issue=2021/1 |doi=10.38144/TKT.2021.1.9 |issn=2786-2976|hdl=10831/67516 |hdl-access=free }}</ref> Kmalu po prevzemu oblasti se mu je v vzhodnem Ljaodongu uprl brat Murong Ren in država se je razdelila na dva dela. Huang je leta 336 porazil Rena, vprašanje nasledstva pa je ostalo odprto, četudi je bila država razdeljena. Murong Huang je leta 337 s podporo svojih uradnikov prevzel naziv knez Jana. Večina zgodovinarjev ta dogodek šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. To ime se uporablja za razlikovanje od drugih držav Jan, ki so sledile Zgodnjemu Janu. Leta 341 je Huang pritisnil na dvor Džina, da bi uradno priznal njegov cesarski naziv, vendar med svojo vladavino ni izrecno razglasil neodvisnosti in se je še naprej imel za vazala države Džin. Med Murong Huangovo vladavino je Zgodnji Jan hitro širil svoj vpliv. Leta 338 je sklenil zavezništvo z dinastijo [[Kasnejši Džov]] za podreditev plemena Duan na območju Ljaošija. Pohod je bil uspešen, zaradi Huangovega nedogovorjenega in prezgodnjega umika pa je Džov napadel Zgodnji Jan in oblegal Džičeng. Huang je kljub težavam uspel odbiti napadalca in zatem leta 340 silovito napasti Kasnejši Džov. Prodrl je vse do okrožja Gaojang v provinci Hebej in zajel 30.000 gospodinjstev. Leta 342 je preselil prestolnico v [[Longčeng]]. Pozneje istega leta je Zgodnji Jan napadel [[Kogurjo]] in oplenil njegovo prestolnico Huando ter kralja Kogugvana prisilil k vdaji. Leta 344 je Jan napadel Juvene in uničili njihovo središče moči. Leta 346 je vdrl v državo Bujo in zajeli njenega kralja Šuanvanga.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=EazRC28tdIIC&pg=PA4|title=Tracing Back the Radiance: Chinul's Korean Way of Zen|author=Chinul|publisher=University of Hawaii Press|others=Translated by Robert E. Buswell|year=1991|isbn=0824814274|editor-last=Buswell|editor-first=Robert E.|edition=abridged|page=4|access-date=22 April 2014}}</ref><ref name="Tennant">{{cite book|last1=Tennant|first1=Charles Roger|title=A History of Korea|year=1996|publisher=Routledge|isbn=9780710305329|page=22|url=https://books.google.com/books?id=Xn85nFTAX8EC&pg=PA22|access-date=10 October 2016|language=en}}</ref> Zgodnji Jan je po teh pohodih postal edina vojaška sila v severovzhodni Kitajski. Huang je leta 345 na svojem ozemlju ukinil imena vladarskih obdobij dinastije Vzhodni Džin in namesto tega razglasil, da teče dvanajsto leto njegove vladavine, šteto od trenutka, ko je nasledil svojega očeta. ===Vladavina Murong Džuna=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 337]] [[Kategorija:Ukinitve leta 337]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] p4obdabs3a1qe7kwb7lnyewssgkmv7d 1 608779 6752249 6751484 2026-09-17T22:36:10Z ~2026-50241-31 265924 /* Nemisli v avtomatskem prevodu angleške strani */ odgovor 6752249 wikitext text/x-wiki == Nemisli v ''avtomatskem'' prevodu angleške strani == Navajam: <nowiki>''</nowiki>Na Norveškem je bila britanska tradicija širše sprejeta, v '''Kaliforniji j'''e znanih približno 60 kamnitih križev, vendar je le štiri mogoče varno datirati v vikinško dobo, zahvaljujoč runskim napisom.<nowiki>''</nowiki> Kalifornija je tu povsem odveč. Vikingi do l 1200 in naprej nikoli niso prišli do Kalifornije. Španci do l 1770 zagotovo, Kitajci, Rusi in Japonci do l 1840 morda, Vikingi pa ne. [[Posebno:Prispevki/~2026-49894-13|~2026-49894-13]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-49894-13|pogovor]]) 12:14, 16. september 2026 (CEST) : Lahko bi samo popravil lapsus in ne tako zajedljivo komentiral.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:33, 16. september 2026 (CEST) ::ok. Nisem registriran oz nimam ingerenc. V bodoče ne bom več komentiral. lp [[Posebno:Prispevki/~2026-50241-31|~2026-50241-31]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50241-31|pogovor]]) 00:36, 18. september 2026 (CEST) pwktt07tl49zwgzzjzzedge5k9akg5d 6752286 6752249 2026-09-18T04:34:09Z Upwinxp 126544 /* Nemisli v avtomatskem prevodu angleške strani */ odgovor 6752286 wikitext text/x-wiki == Nemisli v ''avtomatskem'' prevodu angleške strani == Navajam: <nowiki>''</nowiki>Na Norveškem je bila britanska tradicija širše sprejeta, v '''Kaliforniji j'''e znanih približno 60 kamnitih križev, vendar je le štiri mogoče varno datirati v vikinško dobo, zahvaljujoč runskim napisom.<nowiki>''</nowiki> Kalifornija je tu povsem odveč. Vikingi do l 1200 in naprej nikoli niso prišli do Kalifornije. Španci do l 1770 zagotovo, Kitajci, Rusi in Japonci do l 1840 morda, Vikingi pa ne. [[Posebno:Prispevki/~2026-49894-13|~2026-49894-13]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-49894-13|pogovor]]) 12:14, 16. september 2026 (CEST) : Lahko bi samo popravil lapsus in ne tako zajedljivo komentiral.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:33, 16. september 2026 (CEST) ::ok. Nisem registriran oz nimam ingerenc. V bodoče ne bom več komentiral. lp [[Posebno:Prispevki/~2026-50241-31|~2026-50241-31]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50241-31|pogovor]]) 00:36, 18. september 2026 (CEST) ::: Čisto prav je, da se opozori na nesmisle. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 06:34, 18. september 2026 (CEST) 0hdqjegwfjh0cq00spquzryrto48naj 0 608793 6752137 6751844 2026-09-17T15:29:22Z Octopus 13285 Zgodovina 6752137 wikitext text/x-wiki '''Ječeng''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 邺城, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄴城; [[pinjin]]: Ječeng) ali krajše '''Je''' je bil starodavno kitajsko mesto v provinci [[Hebej]]. Ječeng je v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je pripadalo dinastiji [[Dinastija Vej|Vej]]. V času dinastije [[dinastija Han|Han]] je bil Ječeng sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in [[Cao Cao|Cao Caa]]. Pod oblastjo slednjega se je v [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], v obdobjih [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] in [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij [[Kasnejši Džov]], [[Ran Vej]], [[Zgodnji Jan]], [[Vzhodni Vej]] in [[Severni Či]]. ==Zgodovina== Leta 204 je Ječeng zavzel Cao Cao in ga začel obnavljati po vzoru na cesarsko prestolnico, saj je bilo mesto med obleganjem zelo uničeno.{{sfn|Tsao|2020|p=16}} V mestu in njegovi okolici je ukazal izkopati kanale za namakanje in odvodnjavanje, zgradil Dvorano prefinjenega sijaja, ki je postala osrednji del tamkajšnjega palačnega kompleksa,{{sfn|de Crespigny|2010|p=334-336}} in leta 210 postavil Teraso bronaste ptice, ki jo je kasneje slavilo kitajsko pesništvo. Cao Caov doprinos je bil tako velik, da se v kitajskem kulturnem spominu prav on bolj kot kateri koli drug vladar mesta pred njim ali za njim najbolj tesno povezuje s tem mestom.{{sfn|Tsao|2020|p=3}} Ko je bil njegov vnuk Cao Huan februarja 266 prisiljen prepustiti oblast Sima Juanu, je bil preseljen v Ječeng, kjer je preživel preostanek svojega življenja.<ref>([咸熙二年十二月]甲子，使使者奉策。遂改次于金墉城，而终馆于邺，时年二十。) ''Sanguzohi'', vol. 04</ref> V drugi polovici vladavine dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]] je bilo mesto med [[Vojna osmih princev|vojno osmih princev]] kot Je poveljniško središče Sima Jinga, princa [[Čengdu]]ja. Leta 304 so mesto oplenili [[Šianbeji]] in leta 307 še uporniki. Leta 312 je vojskovodja Ši Le iz ljudstva Džje razmišljal, da bi imel v Ječengu svoje glavno oporišče. Ker so bili takrat v mestu še vedno ostanki vojske dinastije Džin, se odločil za bližnje mesto Šjangguo, ki je kasneje postalo prva prestolnica dinastije [[Kasnejši Džov]].<ref>{{Cite journal |last=Killigrew |first=John W. |date=2013 |title=The Role of the Moushi 谋士 in the Jin Shu and Wei Shu During the Northern Kingdoms Period, 309–450 AD |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/jasiahist.47.2.0151 |journal=Journal of Asian History |volume=47 |issue=2 |pages=155–156 |doi=10.13173/jasiahist.47.2.0151 |issn=0021-910X|url-access=subscription }}</ref> Prestolnico dinastije Džov so leta 335 naposled preselili v Ječeng. To se je zgodilo med vladavino cesarja [[Ši Hu]]ja, ki je obsežno obnovil mestne palače.<ref>{{Cite book |last=Steinhardt |first=Nancy Shatzman |title=Chinese architecture in an age of turmoil, 200-600 |date=2014 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=978-0-8248-3822-5 |series=Spatial habitus : making and meaning in Asia's architecture |location=Honolulu |pages=21-22}}</ref> Po Ši Hujevi smrti leta 349 je oblast v mestu z državnim udarom prevzel njegov posvojenec Ran Min in naslednje leto ustanovil kratkoživo državo [[Ran Vej]]. Dve leti pozneje so njegovo državo uničile sile [[Murong Džun]]a, vladarja dinastije [[Zgodnji Jan]]. Murong Džun je leta 357 mesto Ječeng izbral za svojo prestolnico. Ječeng je ostal sedež vlade dinastije Jan vse do njenega propada pod naletom [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] leta 370.<ref name="Rene">{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> Ko je Zgodnji Čin po bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, je [[Murong Čui]], princ iz dinastije Zgodnji Jan, obnovil državo svoje družine pod imenom [[Kasnejši Jan]] in poskušal ponovno zavzeti Ječeng. Mesto je bilo po celo leto trajajočem obleganju in zavzetju leta 386 tako opustošeno, da je Murong Čuj za svojo prestolnico izbral Džongšan na severu sedanje province [[Hebej]].<ref>{{Cite book |last=Pearce |first=Scott |title=Northern Wei (386-534): a new form of empire in East Asia |date=2023 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-760039-9 |series=Oxford studies in early empires |location=New York, NY |pages=96}}</ref> V 90. letih 5. stoletja je cesar Šjaoven iz dinastije [[Severni Vej]] prestolnico preselil iz Pingčenga v današnji provinci [[Šanši]] v [[Luojang]]. Selitev ni bila vsem pogodu. Napetosti so se še stopnjevale z zahtevami po opustitvi tradicionalnih tuobskih oblačil in imen. Severne garnizije, ki so nasprotovale pokitajčenju, so se pod vodstvom generala Gao Huana uprle<ref>Arthur Cotterell. ''The Imperial Capitals of China: An Inside view of the Celestial Empire''. London: Pimlico, 2007, str. 93</ref> in leta 534 zavzele Luojang. Gao Huan se je razglasil za prvega cesarja dinastije [[Vzhodni Vej]].<ref>Cotterell, str. 93</ref> Mesto je ostalo prestolnica dinastij Vzhodni Vej in Severni Či vse do leta 580. Mesto je bilo takrat oporišče uporniških sil pod vodstvom Juči Džjonga. Upornike je porazil Jang Džjan, ustanovitelj dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], in mesto do tal porušil. [[Slika:20250913 Standing Buddha Statue Carved in Bluestone, Northern Qi Dynasty.jpg|thumb|upright|Kip stoječega [[Gautama Buda|Bude]], izdelan iz modrega kamna, izkopan v Ječengu; dinastija Severni Ši, zdaj v Muzeju Ječenga]] Po tem dogodku so prebivalce Ječenga preselili v Anjang, ki leži le 18 km južneje. Anjang je kmalu prevzel vlogo starega mesta kot politično središče Hebeja. Mnogi so ga tudi imenovali kar Ječeng ali Je.<ref>{{Cite journal |last=Wei |first=Fenglin |last2=Lu |first2=Xiaowen |last3=Qin |first3=Yue |last4=Chen |first4=Xue |date=2021 |title=On the Formation and Development of Anyang Ancient Capital from the Perspective of Cultural Area |url=https://www.arjhss.com/wp-content/uploads/2021/10/F4103238.pdf |journal=American Research Journal of Humanities Social Science |volume=4 |issue=10}}</ref> Nekateri učenjaki, denimo Ku Či Kuang,<ref>"Ku Chi-kuang, "An-Shih Luan ch'ien chih Ho-pei Tao', ''Yen-ching Hsueh-pao'' '''19''' (1936): 197-209</ref> so navajali, da so v regiji Hebej še v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] obstajala separatistična nagnjenja. Prav v tej regiji se je začel [[An Lušanov upor]] proti cesarju [[Šuandzong]]u iz dinastije Tang. Ječeng je bil v letih 758–759 nekaj časa oporišče upornikov pod vodstvom An Činghuja. V Ječengu je v času dinastije Severni Či živela skupnost sogdijskih trgovcev.<ref>Jacques Gernet (31. maj 1996). ''A History of Chinese Civilization''. Cambridge University Press. str. 193–. ISBN 978-0-521-49781-7.</ref> ==Arheološke raziskave== V zadnjih letih so na območju mesta potekala obsežna izkopavanja, ki so kitajskim zgodovinarjem omogočila izdelavo podrobnih načrtov najdišča. Leta 2012 so arheologi med izkopavanji v bližini mesta Ječeng odkrili skoraj 3000 kipov [[Gautama Buda|Bude]]. Večina kipov je izdelana iz belega [[marmor]]ja in [[Apnenec|apnenca]] in je verjetno iz obdobja dinastij Vzhodni Vej in Severni Či (534–577). == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 3kihf3h8buveo3u1mi3dmrzm943003f 6752140 6752137 2026-09-17T15:32:28Z Octopus 13285 /* Vira */ vira 6752140 wikitext text/x-wiki '''Ječeng''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 邺城, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄴城; [[pinjin]]: Ječeng) ali krajše '''Je''' je bil starodavno kitajsko mesto v provinci [[Hebej]]. Ječeng je v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je pripadalo dinastiji [[Dinastija Vej|Vej]]. V času dinastije [[dinastija Han|Han]] je bil Ječeng sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in [[Cao Cao|Cao Caa]]. Pod oblastjo slednjega se je v [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], v obdobjih [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] in [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij [[Kasnejši Džov]], [[Ran Vej]], [[Zgodnji Jan]], [[Vzhodni Vej]] in [[Severni Či]]. ==Zgodovina== Leta 204 je Ječeng zavzel Cao Cao in ga začel obnavljati po vzoru na cesarsko prestolnico, saj je bilo mesto med obleganjem zelo uničeno.{{sfn|Tsao|2020|p=16}} V mestu in njegovi okolici je ukazal izkopati kanale za namakanje in odvodnjavanje, zgradil Dvorano prefinjenega sijaja, ki je postala osrednji del tamkajšnjega palačnega kompleksa,{{sfn|de Crespigny|2010|p=334-336}} in leta 210 postavil Teraso bronaste ptice, ki jo je kasneje slavilo kitajsko pesništvo. Cao Caov doprinos je bil tako velik, da se v kitajskem kulturnem spominu prav on bolj kot kateri koli drug vladar mesta pred njim ali za njim najbolj tesno povezuje s tem mestom.{{sfn|Tsao|2020|p=3}} Ko je bil njegov vnuk Cao Huan februarja 266 prisiljen prepustiti oblast Sima Juanu, je bil preseljen v Ječeng, kjer je preživel preostanek svojega življenja.<ref>([咸熙二年十二月]甲子，使使者奉策。遂改次于金墉城，而终馆于邺，时年二十。) ''Sanguzohi'', vol. 04</ref> V drugi polovici vladavine dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]] je bilo mesto med [[Vojna osmih princev|vojno osmih princev]] kot Je poveljniško središče Sima Jinga, princa [[Čengdu]]ja. Leta 304 so mesto oplenili [[Šianbeji]] in leta 307 še uporniki. Leta 312 je vojskovodja Ši Le iz ljudstva Džje razmišljal, da bi imel v Ječengu svoje glavno oporišče. Ker so bili takrat v mestu še vedno ostanki vojske dinastije Džin, se odločil za bližnje mesto Šjangguo, ki je kasneje postalo prva prestolnica dinastije [[Kasnejši Džov]].<ref>{{Cite journal |last=Killigrew |first=John W. |date=2013 |title=The Role of the Moushi 谋士 in the Jin Shu and Wei Shu During the Northern Kingdoms Period, 309–450 AD |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/jasiahist.47.2.0151 |journal=Journal of Asian History |volume=47 |issue=2 |pages=155–156 |doi=10.13173/jasiahist.47.2.0151 |issn=0021-910X|url-access=subscription }}</ref> Prestolnico dinastije Džov so leta 335 naposled preselili v Ječeng. To se je zgodilo med vladavino cesarja [[Ši Hu]]ja, ki je obsežno obnovil mestne palače.<ref>{{Cite book |last=Steinhardt |first=Nancy Shatzman |title=Chinese architecture in an age of turmoil, 200-600 |date=2014 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=978-0-8248-3822-5 |series=Spatial habitus : making and meaning in Asia's architecture |location=Honolulu |pages=21-22}}</ref> Po Ši Hujevi smrti leta 349 je oblast v mestu z državnim udarom prevzel njegov posvojenec Ran Min in naslednje leto ustanovil kratkoživo državo [[Ran Vej]]. Dve leti pozneje so njegovo državo uničile sile [[Murong Džun]]a, vladarja dinastije [[Zgodnji Jan]]. Murong Džun je leta 357 mesto Ječeng izbral za svojo prestolnico. Ječeng je ostal sedež vlade dinastije Jan vse do njenega propada pod naletom [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] leta 370.<ref name="Rene">{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> Ko je Zgodnji Čin po bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, je [[Murong Čui]], princ iz dinastije Zgodnji Jan, obnovil državo svoje družine pod imenom [[Kasnejši Jan]] in poskušal ponovno zavzeti Ječeng. Mesto je bilo po celo leto trajajočem obleganju in zavzetju leta 386 tako opustošeno, da je Murong Čuj za svojo prestolnico izbral Džongšan na severu sedanje province [[Hebej]].<ref>{{Cite book |last=Pearce |first=Scott |title=Northern Wei (386-534): a new form of empire in East Asia |date=2023 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-760039-9 |series=Oxford studies in early empires |location=New York, NY |pages=96}}</ref> V 90. letih 5. stoletja je cesar Šjaoven iz dinastije [[Severni Vej]] prestolnico preselil iz Pingčenga v današnji provinci [[Šanši]] v [[Luojang]]. Selitev ni bila vsem pogodu. Napetosti so se še stopnjevale z zahtevami po opustitvi tradicionalnih tuobskih oblačil in imen. Severne garnizije, ki so nasprotovale pokitajčenju, so se pod vodstvom generala Gao Huana uprle<ref>Arthur Cotterell. ''The Imperial Capitals of China: An Inside view of the Celestial Empire''. London: Pimlico, 2007, str. 93</ref> in leta 534 zavzele Luojang. Gao Huan se je razglasil za prvega cesarja dinastije [[Vzhodni Vej]].<ref>Cotterell, str. 93</ref> Mesto je ostalo prestolnica dinastij Vzhodni Vej in Severni Či vse do leta 580. Mesto je bilo takrat oporišče uporniških sil pod vodstvom Juči Džjonga. Upornike je porazil Jang Džjan, ustanovitelj dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], in mesto do tal porušil. [[Slika:20250913 Standing Buddha Statue Carved in Bluestone, Northern Qi Dynasty.jpg|thumb|upright|Kip stoječega [[Gautama Buda|Bude]], izdelan iz modrega kamna, izkopan v Ječengu; dinastija Severni Ši, zdaj v Muzeju Ječenga]] Po tem dogodku so prebivalce Ječenga preselili v Anjang, ki leži le 18 km južneje. Anjang je kmalu prevzel vlogo starega mesta kot politično središče Hebeja. Mnogi so ga tudi imenovali kar Ječeng ali Je.<ref>{{Cite journal |last=Wei |first=Fenglin |last2=Lu |first2=Xiaowen |last3=Qin |first3=Yue |last4=Chen |first4=Xue |date=2021 |title=On the Formation and Development of Anyang Ancient Capital from the Perspective of Cultural Area |url=https://www.arjhss.com/wp-content/uploads/2021/10/F4103238.pdf |journal=American Research Journal of Humanities Social Science |volume=4 |issue=10}}</ref> Nekateri učenjaki, denimo Ku Či Kuang,<ref>"Ku Chi-kuang, "An-Shih Luan ch'ien chih Ho-pei Tao', ''Yen-ching Hsueh-pao'' '''19''' (1936): 197-209</ref> so navajali, da so v regiji Hebej še v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] obstajala separatistična nagnjenja. Prav v tej regiji se je začel [[An Lušanov upor]] proti cesarju [[Šuandzong]]u iz dinastije Tang. Ječeng je bil v letih 758–759 nekaj časa oporišče upornikov pod vodstvom An Činghuja. V Ječengu je v času dinastije Severni Či živela skupnost sogdijskih trgovcev.<ref>Jacques Gernet (31. maj 1996). ''A History of Chinese Civilization''. Cambridge University Press. str. 193–. ISBN 978-0-521-49781-7.</ref> ==Arheološke raziskave== V zadnjih letih so na območju mesta potekala obsežna izkopavanja, ki so kitajskim zgodovinarjem omogočila izdelavo podrobnih načrtov najdišča. Leta 2012 so arheologi med izkopavanji v bližini mesta Ječeng odkrili skoraj 3000 kipov [[Gautama Buda|Bude]]. Večina kipov je izdelana iz belega [[marmor]]ja in [[Apnenec|apnenca]] in je verjetno iz obdobja dinastij Vzhodni Vej in Severni Či (534–577). == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * de Crespigny, Rafe (2010). ''Imperial warlord : a biography of Cao Cao 155-220 AD''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-18522-7. * Tsao, Joanne (2020). ''The city of Ye in the Chinese literary landscape''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-42014-4. OCLC 1141200097. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] sy60pwr43q4data7uosbopa4z6jtt2n 6752142 6752140 2026-09-17T15:38:37Z Octopus 13285 slika 6752142 wikitext text/x-wiki [[Slika:20250913 Model of Ye.jpg|thumb|300px|Načrt Ječenga; Muzej Ječenga, Hebej]] '''Ječeng''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 邺城, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄴城; [[pinjin]]: Ječeng) ali krajše '''Je''' je bil starodavno kitajsko mesto v provinci [[Hebej]]. Ječeng je v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je pripadalo dinastiji [[Dinastija Vej|Vej]]. V času dinastije [[dinastija Han|Han]] je bil Ječeng sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in [[Cao Cao|Cao Caa]]. Pod oblastjo slednjega se je v [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], v obdobjih [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] in [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij [[Kasnejši Džov]], [[Ran Vej]], [[Zgodnji Jan]], [[Vzhodni Vej]] in [[Severni Či]]. ==Zgodovina== Leta 204 je Ječeng zavzel Cao Cao in ga začel obnavljati po vzoru na cesarsko prestolnico, saj je bilo mesto med obleganjem zelo uničeno.{{sfn|Tsao|2020|p=16}} V mestu in njegovi okolici je ukazal izkopati kanale za namakanje in odvodnjavanje, zgradil Dvorano prefinjenega sijaja, ki je postala osrednji del tamkajšnjega palačnega kompleksa,{{sfn|de Crespigny|2010|p=334-336}} in leta 210 postavil Teraso bronaste ptice, ki jo je kasneje slavilo kitajsko pesništvo. Cao Caov doprinos je bil tako velik, da se v kitajskem kulturnem spominu prav on bolj kot kateri koli drug vladar mesta pred njim ali za njim najbolj tesno povezuje s tem mestom.{{sfn|Tsao|2020|p=3}} Ko je bil njegov vnuk Cao Huan februarja 266 prisiljen prepustiti oblast Sima Juanu, je bil preseljen v Ječeng, kjer je preživel preostanek svojega življenja.<ref>([咸熙二年十二月]甲子，使使者奉策。遂改次于金墉城，而终馆于邺，时年二十。) ''Sanguzohi'', vol. 04</ref> V drugi polovici vladavine dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]] je bilo mesto med [[Vojna osmih princev|vojno osmih princev]] kot Je poveljniško središče Sima Jinga, princa [[Čengdu]]ja. Leta 304 so mesto oplenili [[Šianbeji]] in leta 307 še uporniki. Leta 312 je vojskovodja Ši Le iz ljudstva Džje razmišljal, da bi imel v Ječengu svoje glavno oporišče. Ker so bili takrat v mestu še vedno ostanki vojske dinastije Džin, se odločil za bližnje mesto Šjangguo, ki je kasneje postalo prva prestolnica dinastije [[Kasnejši Džov]].<ref>{{Cite journal |last=Killigrew |first=John W. |date=2013 |title=The Role of the Moushi 谋士 in the Jin Shu and Wei Shu During the Northern Kingdoms Period, 309–450 AD |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/jasiahist.47.2.0151 |journal=Journal of Asian History |volume=47 |issue=2 |pages=155–156 |doi=10.13173/jasiahist.47.2.0151 |issn=0021-910X|url-access=subscription }}</ref> Prestolnico dinastije Džov so leta 335 naposled preselili v Ječeng. To se je zgodilo med vladavino cesarja [[Ši Hu]]ja, ki je obsežno obnovil mestne palače.<ref>{{Cite book |last=Steinhardt |first=Nancy Shatzman |title=Chinese architecture in an age of turmoil, 200-600 |date=2014 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=978-0-8248-3822-5 |series=Spatial habitus : making and meaning in Asia's architecture |location=Honolulu |pages=21-22}}</ref> Po Ši Hujevi smrti leta 349 je oblast v mestu z državnim udarom prevzel njegov posvojenec Ran Min in naslednje leto ustanovil kratkoživo državo [[Ran Vej]]. Dve leti pozneje so njegovo državo uničile sile [[Murong Džun]]a, vladarja dinastije [[Zgodnji Jan]]. Murong Džun je leta 357 mesto Ječeng izbral za svojo prestolnico. Ječeng je ostal sedež vlade dinastije Jan vse do njenega propada pod naletom [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] leta 370.<ref name="Rene">{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> Ko je Zgodnji Čin po bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, je [[Murong Čui]], princ iz dinastije Zgodnji Jan, obnovil državo svoje družine pod imenom [[Kasnejši Jan]] in poskušal ponovno zavzeti Ječeng. Mesto je bilo po celo leto trajajočem obleganju in zavzetju leta 386 tako opustošeno, da je Murong Čuj za svojo prestolnico izbral Džongšan na severu sedanje province [[Hebej]].<ref>{{Cite book |last=Pearce |first=Scott |title=Northern Wei (386-534): a new form of empire in East Asia |date=2023 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-760039-9 |series=Oxford studies in early empires |location=New York, NY |pages=96}}</ref> V 90. letih 5. stoletja je cesar Šjaoven iz dinastije [[Severni Vej]] prestolnico preselil iz Pingčenga v današnji provinci [[Šanši]] v [[Luojang]]. Selitev ni bila vsem pogodu. Napetosti so se še stopnjevale z zahtevami po opustitvi tradicionalnih tuobskih oblačil in imen. Severne garnizije, ki so nasprotovale pokitajčenju, so se pod vodstvom generala Gao Huana uprle<ref>Arthur Cotterell. ''The Imperial Capitals of China: An Inside view of the Celestial Empire''. London: Pimlico, 2007, str. 93</ref> in leta 534 zavzele Luojang. Gao Huan se je razglasil za prvega cesarja dinastije [[Vzhodni Vej]].<ref>Cotterell, str. 93</ref> Mesto je ostalo prestolnica dinastij Vzhodni Vej in Severni Či vse do leta 580. Mesto je bilo takrat oporišče uporniških sil pod vodstvom Juči Džjonga. Upornike je porazil Jang Džjan, ustanovitelj dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], in mesto do tal porušil. [[Slika:20250913 Standing Buddha Statue Carved in Bluestone, Northern Qi Dynasty.jpg|thumb|upright|Kip stoječega [[Gautama Buda|Bude]], izdelan iz modrega kamna, izkopan v Ječengu; dinastija Severni Ši, zdaj v Muzeju Ječenga]] Po tem dogodku so prebivalce Ječenga preselili v Anjang, ki leži le 18 km južneje. Anjang je kmalu prevzel vlogo starega mesta kot politično središče Hebeja. Mnogi so ga tudi imenovali kar Ječeng ali Je.<ref>{{Cite journal |last=Wei |first=Fenglin |last2=Lu |first2=Xiaowen |last3=Qin |first3=Yue |last4=Chen |first4=Xue |date=2021 |title=On the Formation and Development of Anyang Ancient Capital from the Perspective of Cultural Area |url=https://www.arjhss.com/wp-content/uploads/2021/10/F4103238.pdf |journal=American Research Journal of Humanities Social Science |volume=4 |issue=10}}</ref> Nekateri učenjaki, denimo Ku Či Kuang,<ref>"Ku Chi-kuang, "An-Shih Luan ch'ien chih Ho-pei Tao', ''Yen-ching Hsueh-pao'' '''19''' (1936): 197-209</ref> so navajali, da so v regiji Hebej še v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] obstajala separatistična nagnjenja. Prav v tej regiji se je začel [[An Lušanov upor]] proti cesarju [[Šuandzong]]u iz dinastije Tang. Ječeng je bil v letih 758–759 nekaj časa oporišče upornikov pod vodstvom An Činghuja. V Ječengu je v času dinastije Severni Či živela skupnost sogdijskih trgovcev.<ref>Jacques Gernet (31. maj 1996). ''A History of Chinese Civilization''. Cambridge University Press. str. 193–. ISBN 978-0-521-49781-7.</ref> ==Arheološke raziskave== V zadnjih letih so na območju mesta potekala obsežna izkopavanja, ki so kitajskim zgodovinarjem omogočila izdelavo podrobnih načrtov najdišča. Leta 2012 so arheologi med izkopavanji v bližini mesta Ječeng odkrili skoraj 3000 kipov [[Gautama Buda|Bude]]. Večina kipov je izdelana iz belega [[marmor]]ja in [[Apnenec|apnenca]] in je verjetno iz obdobja dinastij Vzhodni Vej in Severni Či (534–577). == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * de Crespigny, Rafe (2010). ''Imperial warlord : a biography of Cao Cao 155-220 AD''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-18522-7. * Tsao, Joanne (2020). ''The city of Ye in the Chinese literary landscape''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-42014-4. OCLC 1141200097. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 2rc3zq5e46hhuwkpkc0soi50unfwii6 6752207 6752142 2026-09-17T19:31:47Z Ljuba24b 92351 6752207 wikitext text/x-wiki [[Slika:20250913 Model of Ye.jpg|thumb|300px|Načrt Ječenga; Muzej Ječenga, Hebej]] '''Ječeng''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 邺城, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄴城; [[pinjin]]: Ječeng) ali krajše '''Je''' je bilo starodavno kitajsko mesto v provinci [[Hebej]]. Ječeng je v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je pripadalo dinastiji [[Dinastija Vej|Vej]]. V času dinastije [[dinastija Han|Han]] je bil Ječeng sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in [[Cao Cao|Cao Caa]]. Pod oblastjo slednjega se je v [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], v obdobjih [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] in [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij [[Kasnejši Džov]], [[Ran Vej]], [[Zgodnji Jan]], [[Vzhodni Vej]] in [[Severni Či]]. ==Zgodovina== Leta 204 je Ječeng zavzel Cao Cao in ga začel obnavljati po vzoru na cesarsko prestolnico, saj je bilo mesto med obleganjem zelo uničeno.{{sfn|Tsao|2020|p=16}} V mestu in njegovi okolici je ukazal izkopati kanale za namakanje in odvodnjavanje, zgradil Dvorano prefinjenega sijaja, ki je postala osrednji del tamkajšnjega palačnega kompleksa,{{sfn|de Crespigny|2010|p=334-336}} in leta 210 postavil Teraso bronaste ptice, ki jo je kasneje slavilo kitajsko pesništvo. Cao Caov doprinos je bil tako velik, da se v kitajskem kulturnem spominu prav on bolj kot kateri koli drug vladar mesta pred njim ali za njim najbolj tesno povezuje s tem mestom.{{sfn|Tsao|2020|p=3}} Ko je bil njegov vnuk Cao Huan februarja 266 prisiljen prepustiti oblast Sima Juanu, je bil preseljen v Ječeng, kjer je preživel preostanek svojega življenja.<ref>([咸熙二年十二月]甲子，使使者奉策。遂改次于金墉城，而终馆于邺，时年二十。) ''Sanguzohi'', vol. 04</ref> V drugi polovici vladavine dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]] je bilo mesto med [[Vojna osmih princev|vojno osmih princev]] kot Je poveljniško središče Sima Jinga, princa [[Čengdu]]ja. Leta 304 so mesto oplenili [[Šianbeji]] in leta 307 še uporniki. Leta 312 je vojskovodja Ši Le iz ljudstva Džje razmišljal, da bi imel v Ječengu svoje glavno oporišče. Ker so bili takrat v mestu še vedno ostanki vojske dinastije Džin, se odločil za bližnje mesto Šjangguo, ki je kasneje postalo prva prestolnica dinastije [[Kasnejši Džov]].<ref>{{Cite journal |last=Killigrew |first=John W. |date=2013 |title=The Role of the Moushi 谋士 in the Jin Shu and Wei Shu During the Northern Kingdoms Period, 309–450 AD |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/jasiahist.47.2.0151 |journal=Journal of Asian History |volume=47 |issue=2 |pages=155–156 |doi=10.13173/jasiahist.47.2.0151 |issn=0021-910X|url-access=subscription }}</ref> Prestolnico dinastije Džov so leta 335 naposled preselili v Ječeng. To se je zgodilo med vladavino cesarja [[Ši Hu]]ja, ki je obsežno obnovil mestne palače.<ref>{{Cite book |last=Steinhardt |first=Nancy Shatzman |title=Chinese architecture in an age of turmoil, 200-600 |date=2014 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=978-0-8248-3822-5 |series=Spatial habitus : making and meaning in Asia's architecture |location=Honolulu |pages=21-22}}</ref> Po Ši Hujevi smrti leta 349 je oblast v mestu z državnim udarom prevzel njegov posvojenec Ran Min in naslednje leto ustanovil kratkoživo državo [[Ran Vej]]. Dve leti pozneje so njegovo državo uničile sile [[Murong Džun]]a, vladarja dinastije [[Zgodnji Jan]]. Murong Džun je leta 357 mesto Ječeng izbral za svojo prestolnico. Ječeng je ostal sedež vlade dinastije Jan vse do njenega propada pod naletom [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] leta 370.<ref name="Rene">{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> Ko je Zgodnji Čin po bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, je [[Murong Čui]], princ iz dinastije Zgodnji Jan, obnovil državo svoje družine pod imenom [[Kasnejši Jan]] in poskušal ponovno zavzeti Ječeng. Mesto je bilo po celo leto trajajočem obleganju in zavzetju leta 386 tako opustošeno, da je Murong Čuj za svojo prestolnico izbral Džongšan na severu sedanje province [[Hebej]].<ref>{{Cite book |last=Pearce |first=Scott |title=Northern Wei (386-534): a new form of empire in East Asia |date=2023 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-760039-9 |series=Oxford studies in early empires |location=New York, NY |pages=96}}</ref> V 90. letih 5. stoletja je cesar Šjaoven iz dinastije [[Severni Vej]] prestolnico preselil iz Pingčenga v današnji provinci [[Šanši]] v [[Luojang]]. Selitev ni bila vsem pogodu. Napetosti so se še stopnjevale z zahtevami po opustitvi tradicionalnih tuobskih oblačil in imen. Severne garnizije, ki so nasprotovale pokitajčenju, so se pod vodstvom generala Gao Huana uprle<ref>Arthur Cotterell. ''The Imperial Capitals of China: An Inside view of the Celestial Empire''. London: Pimlico, 2007, str. 93</ref> in leta 534 zavzele Luojang. Gao Huan se je razglasil za prvega cesarja dinastije [[Vzhodni Vej]].<ref>Cotterell, str. 93</ref> Mesto je ostalo prestolnica dinastij Vzhodni Vej in Severni Či vse do leta 580. Mesto je bilo takrat oporišče uporniških sil pod vodstvom Juči Džjonga. Upornike je porazil Jang Džjan, ustanovitelj dinastije [[Dinastija Sui|Sui]], in mesto do tal porušil. [[Slika:20250913 Standing Buddha Statue Carved in Bluestone, Northern Qi Dynasty.jpg|thumb|upright|Kip stoječega [[Gautama Buda|Bude]], izdelan iz modrega kamna, izkopan v Ječengu; dinastija Severni Ši, zdaj v Muzeju Ječenga]] Po tem dogodku so prebivalce Ječenga preselili v Anjang, ki leži le 18 km južneje. Anjang je kmalu prevzel vlogo starega mesta kot politično središče Hebeja. Mnogi so ga tudi imenovali kar Ječeng ali Je.<ref>{{Cite journal |last=Wei |first=Fenglin |last2=Lu |first2=Xiaowen |last3=Qin |first3=Yue |last4=Chen |first4=Xue |date=2021 |title=On the Formation and Development of Anyang Ancient Capital from the Perspective of Cultural Area |url=https://www.arjhss.com/wp-content/uploads/2021/10/F4103238.pdf |journal=American Research Journal of Humanities Social Science |volume=4 |issue=10}}</ref> Nekateri učenjaki, denimo Ku Či Kuang,<ref>"Ku Chi-kuang, "An-Shih Luan ch'ien chih Ho-pei Tao', ''Yen-ching Hsueh-pao'' '''19''' (1936): 197-209</ref> so navajali, da so v regiji Hebej še v času dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] obstajala separatistična nagnjenja. Prav v tej regiji se je začel [[An Lušanov upor]] proti cesarju [[Šuandzong]]u iz dinastije Tang. Ječeng je bil v letih 758–759 nekaj časa oporišče upornikov pod vodstvom An Činghuja. V Ječengu je v času dinastije Severni Či živela skupnost sogdijskih trgovcev.<ref>Jacques Gernet (31. maj 1996). ''A History of Chinese Civilization''. Cambridge University Press. str. 193–. ISBN 978-0-521-49781-7.</ref> ==Arheološke raziskave== V zadnjih letih so na območju mesta potekala obsežna izkopavanja, ki so kitajskim zgodovinarjem omogočila izdelavo podrobnih načrtov najdišča. Leta 2012 so arheologi med izkopavanji v bližini mesta Ječeng odkrili skoraj 3000 kipov [[Gautama Buda|Bude]]. Večina kipov je izdelana iz belega [[marmor]]ja in [[Apnenec|apnenca]] in je verjetno iz obdobja dinastij Vzhodni Vej in Severni Či (534–577). == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * de Crespigny, Rafe (2010). ''Imperial warlord : a biography of Cao Cao 155-220 AD''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-18522-7. * Tsao, Joanne (2020). ''The city of Ye in the Chinese literary landscape''. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-42014-4. OCLC 1141200097. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] sk8cmhru9dg0c4lte05o6rzzklizyk5 14 608809 6752081 6751948 2026-09-17T13:31:34Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Filmi o umorih]]; dodal [[Kategorija:Filmi o familicidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752081 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[matricid]]u}} [[Kategorija:Matricid]] [[Kategorija:Filmi o familicidu|Matricid]] 5r87qlhiz7qr8xymu4myd3zr3ejpaf5 0 608816 6752025 2026-09-17T12:02:04Z VidicK01 193275 novo v okviru LV26 6752025 wikitext text/x-wiki '''Mestni svet Mestne občine Kranj''' je organ [[zakonodajna oblast|zakonodajne oblasti]] in s tem najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]].<ref>{{Navedi splet|title=Občinski organi|url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/|website=GOV.si|accessdate=2026-09-17|language=sl}}</ref> Sestavlja ga 33 članov oziroma mestnih svetnikov, ki so za štiriletni mandat izvoljeni na [[Volitve v Sloveniji#Lokalne volitve|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=2182. Statut Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo – UPB5), stran 5871.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-2182/statut-mestne-obcine-kranj-uradno-precisceno-besedilo---upb5|website=uradni-list.si|accessdate=2026-09-17|language=sl}}</ref> Člani mestnega sveta svoje delo opravljajo nepoklicno. Sestajajo se na rednih in izrednih sejah mestnega sveta ter sejah njegovih delovnih teles, pri čemer so redne seje sveta praviloma sklicane za drugo ali tretjo sredo v mesecu.<ref>{{Navedi splet |title=Mestni svet · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet |access-date=2026-09-17 |website=kranj.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Seje sveta Mestne občine Kranj · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet/seje-sveta-mestne-obcine-kranj |access-date=2026-09-17 |website=kranj.si |language=sl}}</ref> == Seznam članov == *[[Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Kranj]] == Sestava == === Mandat 2022–2026 === V začetku februarja 2026 je svetnik Rok Igličar, dotedaj član Gibanja Svoboda, prestopil v stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]] in postal samostojni svetnik mestnega sveta.<ref>{{Navedi splet |title=EKSKLUZIVNO SAMO NA TRMI: MESTNI SVETNIK ROK IGLIČAR IZ SVOBODE V PREROD.... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/trmator/ekskluzivno-samo-na-trmi-mestni-svetnik-rok-iglicar-iz-svobode-v-prerod/ |access-date=2026-09-17 |website=trma.si |language=sl}}</ref> 16. aprila 2026 je svojo svetniško skupino zapustil [[Janez Černe]], dotedaj svetnik SD in do julija 2025 tudi kranjski podžupan.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-16 |title=Kranjčani presenečeni: Jani Černe izstopa iz svetniške skupine SD, med razlogi tudi župan {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/kranjcani-preseneceni-jani-cerne-izstopa-iz-svetniske-skupine-sd-med-razlogi-tudi-zupan/347112 |access-date=2026-09-17 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="line-height:16px;" | colspan="8" style="text-align:center;" |[[Slika:Municipal Council of the City of Kranj - Composition 2026.svg]] |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja svetniške<br> skupine ! colspan="2" |Sedeži |- !Ob izvolitvi !Trenutno |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- ! colspan="8" |Samostojni svetniki |- | style="background:#ee82ee" | | style="text-align:center;" |/ | colspan="2"|Samostojni svetnik [[Janez Černe]] |{{Composition bar|0|32|hex=#ee82ee}} |{{Composition bar|1|32|hex=#ee82ee}} |- | style="background:#ee82ee" | | style="text-align:center;" |/ | colspan="2"|Samostojni svetnik Rok Igličar |{{Composition bar|0|32|hex=#ee82ee}} |{{Composition bar|1|32|hex=#ee82ee}} |- |} == Organi mestnega sveta == Mestni svet ima stalne in začasne komisije, ki delujejo kot njegova delovna telesa. Stalne komisije določa statut Mestne občine Kranj, začasne pa se ustanovijo za obravnavo posameznega področja oziroma določene naloge. V okviru svojih pristojnosti obravnavajo zadeve, o katerih odloča mestni svet, pripravljajo in preučujejo predloge aktov ter obravnavajo pobude, predloge in pripombe članov sveta. Spremljajo tudi izvajanje politik in predpisov na posameznih področjih ter mestnemu svetu, županu in občinski upravi posredujejo svoja mnenja, predloge in pobude.<ref>{{Navedi splet |title=Komisije · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/mestni-svet/komisije |access-date=2026-09-17 |website=kranj.si |language=sl}}</ref> ==== Statutarno-pravna komisija ==== * Predsednik: Rok Igličar * Podpredsednik: [[Janez Černe]] * Člani: [[Neven Polajnar]], Stanislav Boštjančič, Klemen Valter ==== Komisija za nagrade in priznanja ==== * Predsednica: Ana Pavlovski * Podpredsednik: Tomaž Ogris * Člani: Nataša Jenkole, Marko Petrić, Srečko Štagar ==== Komisija za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo ==== * Predsednica: Nataša Majcen * Podpredsednik: Maj Fritz * Člani: Jure Šprajc, Iztok Jenko, Vekoslav Panigaz ==== Komisija za pobude in pritožbe ==== * Predsednica: Nina Šmid * Podpredsednica: Gordana Grobelnik * Člani: Doroteja Osterman, Slavko Knavs, Andreja Trilar ==== Komisija za kulturo in šport ==== * Predsednik: [[Neven Polajnar]] * Podpredsednica: Andreja Valič Zver * Člani: Nada Sredojević, Mitar Vujinović, Sebastjan Tofaj ==== Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ==== * Predsednik: [[Janez Černe]] * Podpredsednica: Sandra Gazinkovski * Člani: Saša Kristan, [[Zoran Stevanović]], Vlasta Sagadin ==== Komisija za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo ==== * Predsednik: [[Bojan Homan]] * Podpredsednik: Tomaž Ogris * Člani: Ivica Bobolinski, Evstahij Drmota, Jakob Klofutar ==== Komisija za finance in premoženjska vprašanja ==== * Predsednica: [[Irena Dolenc]] * Podpredsednik: Sebastjan Gubič * Člani: [[Bojan Homan]], Nina Rus Turuk, Sandi Ržen ==== Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje ==== * Predsednica: Manja Zorko * Podpredsednica: Vlasta Sagadin * Člani: Gašper Peterc, Jure Kristan, Marija Zakrajšek Martinjak ==== Komisija za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo ==== * Predsednica: Sandra Gazinkovski * Podpredsednik: Ivo Bajec * Člani: Nada Bogataj Kržan, Jure Bohinec, Ana Černe ==== Komisija za stanovanjske zadeve ==== * Predsednica: Saša Kristan * Podpredsednica: Sonja Mašić * Člani: Ana Černe, Albin Traven, Barbara Trelc == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj]] 9o32zocjh9n99jic67gmwpofpjn1689 0 608817 6752028 2026-09-17T12:06:42Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Galicija, Koroška]] na [[Galicija, Velikovec]]: natančnost 6752028 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Galicija, Velikovec]] g6wmmtglqv5ckj0vs5cvxof1px370ei 0 608818 6752042 2026-09-17T12:19:14Z TadejM 738 članek o japonskih vojnih zločinih 6752042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | image = Unit_731_-_Complex.jpg | image_upright = 1.1 | caption = Kompleks Enote 731 | title = Enota 731 | location = [[Pingfang]], [[Harbin]], [[Heilongjiang]], [[Mandžuko]] (zdaj del [[Kitajska|Kitajske]]) | coordinates = {{Coord|45|36|31|N|126|37|55|E|region:CN-HL_type:landmark|display=inline}} | date = 1933–1945 | type = {{ubl|[[Neetično eksperimentiranje na ljudeh|eksperimenti na ljudeh]]|[[biološko bojevanje]]|[[kemično bojevanje]]}} | fatalities = Ocenjenih 200.000<ref name="Kristof">{{cite news |last=Kristof |first=Nicholas D.B. |date=1995-03-17 |title=Unmasking Horror – A Special Report: Japan Confronting Gruesome War Atrocity |url=https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |newspaper=The New York Times |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714031133/https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |url-status=live }}</ref> to 300,000<ref>{{cite news |last=Watts |first=Jonathan |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |newspaper=The Guardian |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190806103833/https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |url-status=live }}</ref><br /> * 200.000 od biološkega bojevanja<ref name="Kristof"/><ref name="Liu">{{cite book |editor-last1=Liu |editor-first1=Huaqiu |date=2000 |script-title=zh:军备控制与裁军手冊 |trans-title=Handbook on Arms Control and Disarmament |language=zh |publisher=National Defense Industry Press |page=368 |isbn=7-118-02282-9 |url=https://books.google.com/books?id=J1VQAAAACAAJ}}</ref> * Več kot 3000 v internih eksperimentih (1940–1945, brez podružnic)<ref name="trialmaterials">{{cite book |publisher=[[Foreign Languages Publishing House (North Korea)|Foreign Languages Publishing House]] |year=1950 |title=Materials on the Trial of Former Servicemen of the Japanese Army Charged With Manufacturing and Employing Bacteriological Weapons |url=https://archive.org/details/MaterialsOnTheTrialOfFormerServicemen}}</ref>{{rp|20}} * Ubitih vsaj 10.000 zapornikov<ref name="NYannals1">{{cite journal |last1=Harris |first1=Sheldon |date=December 1992 |title=Japanese Biological Warfare Research on Humans: A Case Study of Microbiology and Ethics |journal=Annals of the New York Academy of Sciences |volume=666 |issue=1 |pages=30–31 |doi=10.1111/j.1749-6632.1992.tb38021.x |pmid=1297279 |bibcode=1992NYASA.666...21H }}</ref> * Ni dokumentiranih preživelih | perps = {{ubl|[[Shirō Ishii]]|[[Masaji Kitano]]|[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode]]}} | weapons = {{ubl|[[biološko orožje]]|[[kemično orožje]]|[[eksploziv]]i}} }} {{Nihongo|'''Enota&nbsp;731'''|731部隊|Nana-san-ichi Butai|lead=yes}},{{NoteTag|Japonska beseda ''[[:wikt:butai|butai]]'' se različno prevaja z vojaškimi izrazi, kot so »enota«, »odred«, »polk« ali »družba«.}} uradno imenovana '''Mandžujski odred&nbsp;731''' in znana tudi kot '''Odred Kamo'''<ref name="trialmaterials" />{{rp|198}} in '''Ishiijeva enota''',<ref name="ciadoc">{{Cite web |title=Human Experimentation at Unit 731 |url=https://www.pacificatrocities.org/human-experimentation.html |access-date=2024-05-28 |website=Pacific Atrocities Education}}</ref> je bila tajna ustanova za raziskovanje [[biološko bojevanje|biološkega]] in [[kemično bojevanje|kemičnega bojevanja]], ki jo je med letoma 1933 in 1945 upravljala [[Cesarska japonska vojska]]. Delovala je v okrožju [[Pingfang, Harbin|Pingfang]] mesta [[Harbin]] v [[Japonska marionetna država|japonski marionetni državi]] [[Mandžuko]] (zdaj del [[Severovzhodna Kitajska|Severovzhodne Kitajske]]) in je upravljala več podružnic po [[celinska Kitajska|celinski Kitajski]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] pod okriljem »[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode|Oddelka za preprečevanje epidemij]]«. V [[druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] je enota vodila največji napad v [[zgodovina biološkega bojevanja|zgodovini biološkega bojevanja]], v katerem je zaradi namerne kontaminacije oskrbe z vodo, hrane in kmetijskih zemljišč umrlo v mestih in vaseh umrlo približno 200.000 ljudi.<ref name="Kristof" /> Ustanovo je vodil general [[Shirō Ishii]] in jo je močno podpirala japonska vojska. V [[raziskave na ljudeh|eksperimentih na ljudeh]] je bilo v sami ustanovi ocenjeno ubitih 14.000 ljudi.<ref name="The day the earth died">{{cite news |url=https://www.theguardian.com/theobserver/2003/mar/02/features.magazine37 |title=The day the earth died |newspaper=The Observer |date=2 March 2003 |last1=Hill |first1=Amelia}}</ref> Aktivnosti so vključevale okužbe zapornikov s smrtonosnimi boleznimi, izvajanje [[vivisekcija|vivisekcije]], [[odvzem organov]], preizkušanje [[hipobarična komora|hipobaričnih komor]], amputacije udov in izpostavljanje žrtev kemičnim agensom in eksplozivom. Zaporniki, ki jih je osebje pogosto imenovalo »debla« (ali »maruta«), so bili predvsem [[Kitajci|kitajski]] civilisti, pa tudi [[Rusi]], [[Korejci]] in drugi, vključno z otroki in nosečnicami. Ni znanih dokumentiranih preživelih. Po vojni so dvanajst članom Enote&nbsp;731 sodili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v [[Kabarovski procesi zoper vojne zločine|kabarovskih procesih zoper vojne zločine]] leta 1949 in jih obsodili na zaporne kazni. Številnim ključnim osebam, vključno z Ishiijem, pa so [[Združene države Amerike]] [[ameriško prikritje japonskih vojnih zločinom|podelile imuniteto]] v zameno za raziskovalne podatke. [[Administracija Harryja S. Trumana|Trumanova administracija]] je prikrila zločine enote in nekdanjemu osebju izplačevala pokojnine.<ref name="Gold 2003 p109">Hal Gold, ''Unit 731 Testimony'', 2003, p. 109.</ref><ref>{{Cite book |last=Guillemin |first=Jeanne |title=Hidden Atrocities: Japanese Germ Warfare and American Obstruction of Justice at the Tokyo Trial |date=2017 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-18352-9}}</ref> Pridobljene informacije niso imele pomembne vrednosti, saj je [[ameriški program biološkega orožja]] presegel zmogljivosti Enote&nbsp;731.<ref name=":0">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/222 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=222-223}}</ref> Sovjetska zveza je v kabarovskih procesih izrekla razmeroma mile kazni.<ref name=":1">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/229 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=229–230}}</ref><ref name="Alibek">[[Ken Alibek]] and S. Handelman. ''[[Biohazard (book)|Biohazard: The Chilling True Story of the Largest Covert Biological Weapons Program in the World – Told from Inside by the Man Who Ran it]]''. 1999. Delta (2000). str. 47. {{ISBN|0385334966}}.</ref> 28. avgusta 2002 je [[Okrožno sodišče v Tokiu]] potrdilo, da je Japonska na Kitajskem izvajala biološko bojevanje in državo spoznalo za odgovorno za smrti, ki so bile povezane s tem, vendar je zavrnilo odškodnino, saj naj bi to urejale povojne pogodbe, kot je [[Sanfranciška pogodba]]. Aprila 2018 je [[Nacionalni arhiv Japonske]] objavil skoraj popoln seznam 3607 članov osebja, povezanih z Enoto&nbsp;731. Japonska vlada ni nikoli uradno priznala biološkega bojevanja.<ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Ruling recognizes Unit 731 used germ warfare in China |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2002/08/28/national/ruling-recognizes-unit-731-used-germ-warfare-in-china/ |access-date=2023-01-03 |website=The Japan Times}}</ref><ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |access-date=2023-01-03 |website=The Guardian}}</ref> ==Opombe== {{sklici|group=op.}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Vojni zločini]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1935]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] j0urrfzimsc8hrdjjhuaw05tyu9zf8b 6752045 6752042 2026-09-17T12:23:51Z TadejM 738 6752045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | image = Unit_731_-_Complex.jpg | image_upright = 1.1 | caption = Kompleks Enote 731 | title = Enota 731 | location = [[Pingfang]], [[Harbin]], [[Heilongjiang]], [[Mandžuko]] (zdaj del [[Kitajska|Kitajske]]) | coordinates = {{Coord|45|36|31|N|126|37|55|E|region:CN-HL_type:landmark|display=inline}} | date = 1933–1945 | type = {{ubl|[[Neetično eksperimentiranje na ljudeh|eksperimenti na ljudeh]]|[[biološko bojevanje]]|[[kemično bojevanje]]}} | fatalities = Ocenjenih 200.000<ref name="Kristof">{{cite news |last=Kristof |first=Nicholas D.B. |date=1995-03-17 |title=Unmasking Horror – A Special Report: Japan Confronting Gruesome War Atrocity |url=https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |newspaper=The New York Times |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714031133/https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |url-status=live }}</ref> to 300,000<ref>{{cite news |last=Watts |first=Jonathan |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |newspaper=The Guardian |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190806103833/https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |url-status=live }}</ref><br /> * 200.000 od biološkega bojevanja<ref name="Kristof"/><ref name="Liu">{{cite book |editor-last1=Liu |editor-first1=Huaqiu |date=2000 |script-title=zh:军备控制与裁军手冊 |trans-title=Handbook on Arms Control and Disarmament |language=zh |publisher=National Defense Industry Press |page=368 |isbn=7-118-02282-9 |url=https://books.google.com/books?id=J1VQAAAACAAJ}}</ref> * Več kot 3000 v internih eksperimentih (1940–1945, brez podružnic)<ref name="trialmaterials">{{cite book |publisher=[[Foreign Languages Publishing House (North Korea)|Foreign Languages Publishing House]] |year=1950 |title=Materials on the Trial of Former Servicemen of the Japanese Army Charged With Manufacturing and Employing Bacteriological Weapons |url=https://archive.org/details/MaterialsOnTheTrialOfFormerServicemen}}</ref>{{rp|20}} * Ubitih vsaj 10.000 zapornikov<ref name="NYannals1">{{cite journal |last1=Harris |first1=Sheldon |date=December 1992 |title=Japanese Biological Warfare Research on Humans: A Case Study of Microbiology and Ethics |journal=Annals of the New York Academy of Sciences |volume=666 |issue=1 |pages=30–31 |doi=10.1111/j.1749-6632.1992.tb38021.x |pmid=1297279 |bibcode=1992NYASA.666...21H }}</ref> * Ni dokumentiranih preživelih | perps = {{ubl|[[Shirō Ishii]]|[[Masaji Kitano]]|[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode]]}} | weapons = {{ubl|[[biološko orožje]]|[[kemično orožje]]|[[eksploziv]]i}} }} {{Nihongo|'''Enota&nbsp;731'''|731部隊|Nana-san-ichi Butai|lead=yes}},{{NoteTag|Japonska beseda ''[[:wikt:butai|butai]]'' se različno prevaja z vojaškimi izrazi, kot so »enota«, »odred«, »polk« ali »družba«.}} uradno imenovana '''Mandžujski odred&nbsp;731''' in znana tudi kot '''Odred Kamo'''<ref name="trialmaterials" />{{rp|198}} in '''Ishiijeva enota''',<ref name="ciadoc">{{Cite web |title=Human Experimentation at Unit 731 |url=https://www.pacificatrocities.org/human-experimentation.html |access-date=2024-05-28 |website=Pacific Atrocities Education}}</ref> je bila tajna ustanova za raziskovanje [[biološko bojevanje|biološkega]] in [[kemično bojevanje|kemičnega bojevanja]], ki jo je med letoma 1933 in 1945 upravljala [[Cesarska japonska vojska]]. Delovala je v okrožju [[Pingfang, Harbin|Pingfang]] mesta [[Harbin]] v [[Japonska marionetna država|japonski marionetni državi]] [[Mandžuko]] (zdaj del [[Severovzhodna Kitajska|Severovzhodne Kitajske]]) in je upravljala več podružnic po [[celinska Kitajska|celinski Kitajski]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] pod okriljem »[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode|Oddelka za preprečevanje epidemij]]«. V [[druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] je enota vodila največji napad v [[zgodovina biološkega bojevanja|zgodovini biološkega bojevanja]], v katerem je zaradi namerne kontaminacije oskrbe z vodo, hrane in kmetijskih zemljišč v mestih in vaseh umrlo približno 200.000 ljudi.<ref name="Kristof" /> Ustanovo je vodil general [[Shirō Ishii]] in jo je močno podpirala japonska vojska. V [[raziskave na ljudeh|eksperimentih na ljudeh]] je bilo v sami ustanovi ocenjeno ubitih 14.000 ljudi.<ref name="The day the earth died">{{cite news |url=https://www.theguardian.com/theobserver/2003/mar/02/features.magazine37 |title=The day the earth died |newspaper=The Observer |date=2 March 2003 |last1=Hill |first1=Amelia}}</ref> Aktivnosti so vključevale okužbe zapornikov s smrtonosnimi boleznimi, izvajanje [[vivisekcija|vivisekcije]], [[odvzem organov]], preizkušanje [[hipobarična komora|hipobaričnih komor]], amputacije udov in izpostavljanje žrtev kemičnim agensom in eksplozivom. Zaporniki, ki jih je osebje pogosto imenovalo »debla« (ali »maruta«), so bili predvsem [[Kitajci|kitajski]] civilisti, pa tudi [[Rusi]], [[Korejci]] in drugi, vključno z otroki in nosečnicami. Ni znanih dokumentiranih preživelih. Po vojni so dvanajst članom Enote&nbsp;731 sodili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v [[Kabarovski procesi zoper vojne zločine|kabarovskih procesih zoper vojne zločine]] leta 1949 in jih obsodili na zaporne kazni. Številnim ključnim osebam, vključno z Ishiijem, pa so [[Združene države Amerike]] [[ameriško prikritje japonskih vojnih zločinom|podelile imuniteto]] v zameno za raziskovalne podatke. [[Administracija Harryja S. Trumana|Trumanova administracija]] je prikrila zločine enote in nekdanjemu osebju izplačevala pokojnine.<ref name="Gold 2003 p109">Hal Gold, ''Unit 731 Testimony'', 2003, p. 109.</ref><ref>{{Cite book |last=Guillemin |first=Jeanne |title=Hidden Atrocities: Japanese Germ Warfare and American Obstruction of Justice at the Tokyo Trial |date=2017 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-18352-9}}</ref> Pridobljene informacije niso imele pomembne vrednosti, saj je [[ameriški program biološkega orožja]] presegel zmogljivosti Enote&nbsp;731.<ref name=":0">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/222 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=222-223}}</ref> Sovjetska zveza je v kabarovskih procesih izrekla razmeroma mile kazni.<ref name=":1">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/229 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=229–230}}</ref><ref name="Alibek">[[Ken Alibek]] and S. Handelman. ''[[Biohazard (book)|Biohazard: The Chilling True Story of the Largest Covert Biological Weapons Program in the World – Told from Inside by the Man Who Ran it]]''. 1999. Delta (2000). str. 47. {{ISBN|0385334966}}.</ref> 28. avgusta 2002 je [[Okrožno sodišče v Tokiu]] potrdilo, da je Japonska na Kitajskem izvajala biološko bojevanje in državo spoznalo za odgovorno za smrti, ki so bile povezane s tem, vendar je zavrnilo odškodnino, saj naj bi to urejale povojne pogodbe, kot je [[Sanfranciška pogodba]]. Aprila 2018 je [[Nacionalni arhiv Japonske]] objavil skoraj popoln seznam 3607 članov osebja, povezanih z Enoto&nbsp;731. Japonska vlada ni nikoli uradno priznala biološkega bojevanja.<ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Ruling recognizes Unit 731 used germ warfare in China |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2002/08/28/national/ruling-recognizes-unit-731-used-germ-warfare-in-china/ |access-date=2023-01-03 |website=The Japan Times}}</ref><ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |access-date=2023-01-03 |website=The Guardian}}</ref> ==Opombe== {{sklici|group=op.}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Vojni zločini]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1935]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] pi79m4ubhj0gi9rqvakpwtkz6ri6d7c 6752048 6752045 2026-09-17T12:28:07Z Upwinxp 126544 kabarovski -> [[habarovsk]]i procesi, drugi popravki 6752048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | image = Unit_731_-_Complex.jpg | image_upright = 1.1 | caption = Kompleks Enote 731 | title = Enota 731 | location = [[Pingfang]], [[Harbin]], [[Heilongjiang]], [[Mandžuko]] (zdaj del [[Kitajska|Kitajske]]) | coordinates = {{Coord|45|36|31|N|126|37|55|E|region:CN-HL_type:landmark|display=inline}} | date = 1933–1945 | type = {{ubl|[[Neetično eksperimentiranje na ljudeh|eksperimenti na ljudeh]]|[[biološko bojevanje]]|[[kemično bojevanje]]}} | fatalities = Ocenjenih 200.000<ref name="Kristof">{{cite news |last=Kristof |first=Nicholas D.B. |date=1995-03-17 |title=Unmasking Horror – A Special Report: Japan Confronting Gruesome War Atrocity |url=https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |newspaper=The New York Times |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714031133/https://www.nytimes.com/1995/03/17/world/unmasking-horror-a-special-report-japan-confronting-gruesome-war-atrocity.html |url-status=live }}</ref> do 300.000<ref>{{cite news |last=Watts |first=Jonathan |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |newspaper=The Guardian |access-date=2019-07-14 |archive-date=2019-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190806103833/https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |url-status=live }}</ref><br /> * 200.000 od biološkega bojevanja<ref name="Kristof"/><ref name="Liu">{{cite book |editor-last1=Liu |editor-first1=Huaqiu |date=2000 |script-title=zh:军备控制与裁军手冊 |trans-title=Handbook on Arms Control and Disarmament |language=zh |publisher=National Defense Industry Press |page=368 |isbn=7-118-02282-9 |url=https://books.google.com/books?id=J1VQAAAACAAJ}}</ref> * Več kot 3000 v internih eksperimentih (1940–1945, brez podružnic)<ref name="trialmaterials">{{cite book |publisher=[[Foreign Languages Publishing House (North Korea)|Foreign Languages Publishing House]] |year=1950 |title=Materials on the Trial of Former Servicemen of the Japanese Army Charged With Manufacturing and Employing Bacteriological Weapons |url=https://archive.org/details/MaterialsOnTheTrialOfFormerServicemen}}</ref>{{rp|20}} * Ubitih vsaj 10.000 zapornikov<ref name="NYannals1">{{cite journal |last1=Harris |first1=Sheldon |date=December 1992 |title=Japanese Biological Warfare Research on Humans: A Case Study of Microbiology and Ethics |journal=Annals of the New York Academy of Sciences |volume=666 |issue=1 |pages=30–31 |doi=10.1111/j.1749-6632.1992.tb38021.x |pmid=1297279 |bibcode=1992NYASA.666...21H }}</ref> * Ni dokumentiranih preživelih | perps = {{ubl|[[Shirō Ishii]]|[[Masaji Kitano]]|[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode]]}} | weapons = {{ubl|[[biološko orožje]]|[[kemično orožje]]|[[eksploziv]]i}} }} {{Nihongo|'''Enota&nbsp;731'''|731部隊|Nana-san-ichi Butai|lead=yes}},{{NoteTag|Japonska beseda ''[[:wikt:butai|butai]]'' se različno prevaja z vojaškimi izrazi, kot so »enota«, »odred«, »polk« ali »družba«.}} uradno imenovana '''Mandžujski odred&nbsp;731''' in znana tudi kot '''Odred Kamo'''<ref name="trialmaterials" />{{rp|198}} in '''Ishiijeva enota''',<ref name="ciadoc">{{Cite web |title=Human Experimentation at Unit 731 |url=https://www.pacificatrocities.org/human-experimentation.html |access-date=2024-05-28 |website=Pacific Atrocities Education}}</ref> je bila tajna ustanova za raziskovanje [[biološko bojevanje|biološkega]] in [[kemično bojevanje|kemičnega bojevanja]], ki jo je med letoma 1933 in 1945 upravljala [[Cesarska japonska vojska]]. Delovala je v okrožju [[Pingfang, Harbin|Pingfang]] mesta [[Harbin]] v [[Japonska marionetna država|japonski marionetni državi]] [[Mandžuko]] (zdaj del [[Severovzhodna Kitajska|Severovzhodne Kitajske]]) in je upravljala več podružnic po [[celinska Kitajska|celinski Kitajski]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] pod okriljem »[[Oddelek za preprečevanje epidemij in čiščenje vode|Oddelka za preprečevanje epidemij]]«. V [[druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] je enota vodila največji napad v [[zgodovina biološkega bojevanja|zgodovini biološkega bojevanja]], v katerem je zaradi namerne kontaminacije oskrbe z vodo, hrane in kmetijskih zemljišč v mestih in vaseh umrlo približno 200.000 ljudi.<ref name="Kristof" /> Ustanovo je vodil general [[Shirō Ishii]] in jo je močno podpirala japonska vojska. V [[raziskave na ljudeh|eksperimentih na ljudeh]] je bilo v sami ustanovi ocenjeno ubitih 14.000 ljudi.<ref name="The day the earth died">{{cite news |url=https://www.theguardian.com/theobserver/2003/mar/02/features.magazine37 |title=The day the earth died |newspaper=The Observer |date=2 March 2003 |last1=Hill |first1=Amelia}}</ref> Aktivnosti so vključevale okužbe zapornikov s smrtonosnimi boleznimi, izvajanje [[vivisekcija|vivisekcije]], [[odvzem organov]], preizkušanje [[hipobarična komora|hipobaričnih komor]], amputacije udov in izpostavljanje žrtev kemičnim agensom in eksplozivom. Zaporniki, ki jih je osebje pogosto imenovalo »debla« (ali »maruta«), so bili predvsem [[Kitajci|kitajski]] civilisti, pa tudi [[Rusi]], [[Korejci]] in drugi, vključno z otroki in nosečnicami. Ni znanih dokumentiranih preživelih. Po vojni so dvanajst članom Enote&nbsp;731 sodili v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v [[Habarovski procesi zoper vojne zločine|habarovskih procesih zoper vojne zločine]] leta 1949 in jih obsodili na zaporne kazni. Številnim ključnim osebam, vključno z Ishiijem, pa so [[Združene države Amerike]] [[ameriško prikritje japonskih vojnih zločinom|podelile imuniteto]] v zameno za raziskovalne podatke. [[Administracija Harryja S. Trumana|Trumanova administracija]] je prikrila zločine enote in nekdanjemu osebju izplačevala pokojnine.<ref name="Gold 2003 p109">Hal Gold, ''Unit 731 Testimony'', 2003, p. 109.</ref><ref>{{Cite book |last=Guillemin |first=Jeanne |title=Hidden Atrocities: Japanese Germ Warfare and American Obstruction of Justice at the Tokyo Trial |date=2017 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-18352-9}}</ref> Pridobljene informacije niso imele pomembne vrednosti, saj je [[ameriški program biološkega orožja]] presegel zmogljivosti Enote&nbsp;731.<ref name=":0">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/222 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=222-223}}</ref> Sovjetska zveza je v habarovskih procesih izrekla razmeroma mile kazni.<ref name=":1">{{Cite book |last=Harris |first=Sheldon H. |url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr/page/229 |title=Factories of death: Japanese biological warfare 1932 - 45 and the American cover-up |date=1999 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-13206-0 |edition=Reprint |location=London |pages=229–230}}</ref><ref name="Alibek">[[Ken Alibek]] and S. Handelman. ''[[Biohazard (book)|Biohazard: The Chilling True Story of the Largest Covert Biological Weapons Program in the World – Told from Inside by the Man Who Ran it]]''. 1999. Delta (2000). str. 47. {{ISBN|0385334966}}.</ref> 28. avgusta 2002 je [[Okrožno sodišče v Tokiu]] potrdilo, da je Japonska na Kitajskem izvajala biološko bojevanje, in državo spoznalo za odgovorno za smrti, ki so bile povezane s tem, vendar je zavrnilo odškodnino, saj naj bi to urejale povojne pogodbe, kot je [[Sanfranciška pogodba]]. Aprila 2018 je [[Nacionalni arhiv Japonske]] objavil skoraj popoln seznam 3607 članov osebja, povezanih z Enoto&nbsp;731. Japonska vlada ni nikoli uradno priznala biološkega bojevanja.<ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Ruling recognizes Unit 731 used germ warfare in China |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2002/08/28/national/ruling-recognizes-unit-731-used-germ-warfare-in-china/ |access-date=2023-01-03 |website=The Japan Times}}</ref><ref>{{Cite web |date=2002-08-28 |title=Japan guilty of germ warfare against thousands of Chinese |url=https://www.theguardian.com/world/2002/aug/28/artsandhumanities.japan |access-date=2023-01-03 |website=The Guardian}}</ref> ==Opombe== {{sklici|group=op.}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Vojni zločini]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1935]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] 0gjji6icokuip2u6kbhovnw99mnvnxv 1 608819 6752043 2026-09-17T12:20:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Unit 731|version=1374999067}}« 6752043 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Unit 731|version=1374999067}} 4m78am07h72xhxlf6t6il7ndx69jxg3 0 608820 6752066 2026-09-17T13:24:11Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Torviscosa | official_name = Comune di Torviscosa / Comun di Tor di Zuin | native_name = {{native name|fur|Il Tor}} | image = Areal view of Torviscosa, Italy.jpg | image_size = | alt = | caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_...« 6752066 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Torviscosa | official_name = Comune di Torviscosa / Comun di Tor di Zuin | native_name = {{native name|fur|Il Tor}} | image = Areal view of Torviscosa, Italy.jpg | image_size = | alt = | caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|49|N|13|17|E|type:city(3,116)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Malisana/Malisane | mayor_party = | mayor = Roberto Fasan | area_footnotes = | area_total_km2 = 48,2 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 2818 | population_as_of = 28 February 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Torzuinesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 3 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Marijino vnebovzetje]] | day = 15. avgust | postal_code = 33050 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.torviscosa.ud.it/}} | footnotes = }} '''Torviscosa''' ({{langx|fur|Tor di Zuin}}, lokalno {{lang|fur|Il Tor}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 23 km severozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 35 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 2.843 prebivalcev in površino 22,03 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Malisana. Torviscosa z naslednjimi občinami: [[Bagnaria Arsa]], [[Červinjan]], [[Gonars]], [[Gradež]], [[Porpetto]], [[San Giorgio di Nogaro]], [[Terzo di Aquileia]]. [[File:Torviscosa Municipio.jpg|thumb|none|Town Hall]] == PObratena mesta == *{{flagicon|FRA}} [[Champ-sur-Drac]], Francija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Torviscosa}} * [http://www.comune.torviscosa.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Torviscosa}} [[Kategorija:Torviscosa| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] gfyotnmyz112ok7p4h0u9jhq3qp6rqy 6752086 6752066 2026-09-17T13:33:39Z Erardo Galbi 166658 6752086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Torviscosa | official_name = Comune di Torviscosa / Comun di Tor di Zuin | native_name = {{native name|fur|Il Tor}} | image = Areal view of Torviscosa, Italy.jpg | image_size = | alt = | caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|49|N|13|17|E|type:city(3,116)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Malisana/Malisane | mayor_party = | mayor = Enrico Monticolo | area_footnotes = | area_total_km2 = 48,62 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 2818 | population_as_of = 28 February 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Torzuinesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 3 | twin1 = | twin1_country = |istat=030123| saint = [[Marijino vnebovzetje]] | day = 15. avgust | postal_code = 33050 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.torviscosa.ud.it/}} | footnotes = }} '''Torviscosa''' ({{langx|fur|Tor di Zuin}}, lokalno {{lang|fur|Il Tor}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 27,5 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 29,5 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 2.555 prebivalcev in površino 48,62 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Malisana (''Malisane''), Arrodola (''Naruedule''), Chiarmacis (''Cjarmacis''/''Cjarmassis''), Fornelli (''Furgnei''), Olmarie (''Olmariis'') in Villaggio Roma (''Presêt''). Torviscosa z naslednjimi občinami: [[Bagnaria Arsa]], [[Červinjan]], [[Gonars]], [[Gradež]], [[Porpetto]], [[San Giorgio di Nogaro]], [[Terzo di Aquileia]]. [[File:Torviscosa Municipio.jpg|thumb|none|Town Hall]] == Pobratena mesta == *{{flagicon|FRA}} [[Champ-sur-Drac]], Francija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Torviscosa}} * [http://www.comune.torviscosa.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Torviscosa}} [[Kategorija:Torviscosa| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] amkyef781oetu7geiuq1pu80mqrb2i1 14 608821 6752082 2026-09-17T13:32:36Z Sporti 5955 n 6752082 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[familicid]]u}} [[Kategorija:Familicid|Matricid]] [[Kategorija:Filmi o umorih|Familicid]] [[Kategorija:Filmi o nasilju v družini|Familicid]] [[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini|Familicid]] 93p6u26zep603bn5y4rv88biu6324nt 0 608822 6752090 2026-09-17T13:35:02Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Torviscosa]] 6752090 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Torviscosa]] nhbjft0epkgdijdc5ghgkhd3evoqn1c 0 608823 6752092 2026-09-17T13:35:23Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Torviscosa]] 6752092 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Torviscosa]] nhbjft0epkgdijdc5ghgkhd3evoqn1c 0 608824 6752094 2026-09-17T13:35:52Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Torviscosa]] 6752094 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Torviscosa]] nhbjft0epkgdijdc5ghgkhd3evoqn1c 0 608825 6752095 2026-09-17T13:36:17Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Torviscosa]] 6752095 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Torviscosa]] nhbjft0epkgdijdc5ghgkhd3evoqn1c 14 608826 6752099 2026-09-17T13:39:36Z Sporti 5955 n 6752099 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[mladostnik|mladostniški]] [[spolnost]]i}} [[Kategorija:Filmi o otrocih|Mladostniška spolnost]] [[Kategorija:Filmi o adolescenci|Mladostniška spolnost]] [[Kategorija:Filmi o spolnosti|Mladostniška]] nojli91ui409090k4veuw7yjc5jv5j3 14 608827 6752102 2026-09-17T13:41:06Z Sporti 5955 n 6752102 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[adolescenca|adolescenci]]}} [[Kategorija:Filmi po temi|Otroci]] [[Kategorija:Adolescenca]] bh6fbau72889de2odos4q0be0dcqjnl 0 608828 6752122 2026-09-17T14:24:31Z ~2026-50119-13 265904 nov iz en wiki 6752122 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Kaili |native_name = {{lang|zh-hans|凯里市}} · {{lang|hea|Kad Linx}} |postal_code = 556000 |postal_code_type = Poštna številka |settlement_type = okrožno mesto |image_skyline = Kaili City.jpg |image_map = |map_caption = | image_map = Guizhou in China (+all claims hatched).svg | map_caption = Lega mesta v Guidžovu |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[LR Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Guidžov]] |subdivision_type2 = Autonomna prefektura |subdivision_name2 = Čjandongnan |seat_type = sedež občine |seat = {{ill|Dashizi Subdistrict, Kaili City|zh|大十字街道|lt=Dašizi podokrožje}} |area_code = 0855 |area_total_km2 = 1570 |population_total = 709.057 |population_as_of = 2020 štetje |population_density_km2 = auto |population_footnotes = <ref>{{cite web |url = http://xczx.qdn.gov.cn/zwgk_5825243/xxgkml/zdly/tjxx/202212/t20221201_77286698.html |title = 黔东南州第七次全国人口普查公报（第二号） |publisher = Government of Qiandongnan Prefecture |language = zh |date = 2021-07-06 }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |coor_pinpoint = Mestna uprava Kailija |coordinates = {{coord|26.566|N|107.981|E|type:adm3rd_region:CN-52_source:Gaode|format=dms|display=it}} |elevation_m = |timezone = [[Kitajski standardni čas]] |utc_offset = +8 |website = {{URL|http://www.kaili.gov.cn/}} }} '''Kaili''' ({{zh|s=凯里 |t=凱里 |p=Kǎilǐ}}, [[Hmu language|Hmu]]: {{lang|hea|Kad Linx}}) je mesto v rangu okrožja in upravno središče avtonomne prefekture Čjandongnan Miao in Dong na jugovzhodu kitajske province [[Guidžov]]. Je središče kulture ljudstva [[Mjaoji]] in vsako leto gosti več kot 120 festivalov.<ref name="fodors Zhuang Miao">{{cite web| url= http://www.fodors.com/world/asia/china/southwestern-china/feature_30012.html| title= The Zhuang & the Miao| publisher= Fodor's| access-date= 2009-05-28| archive-date= 2009-11-07| archive-url= https://web.archive.org/web/20091107203518/http://www.fodors.com/world/asia/china/southwestern-china/feature_30012.html| url-status= dead}}</ref> Leta 2020 je mesto štelo 709.057 prebivalcev in je pomemben proizvajalec [[riž]]a. == Zgodovina == Ime ''Kaili'' je iz jezika Mjao Hmu, kar pomeni ''na novo obdelana zemlja''.<ref>{{cite web |title=Overview of Kaili |url=http://www.kaili.gov.cn/zjkl/kljj/201809/t20180917_3260614.html |website=Kaili City Government |access-date=11 February 2019 |archive-date=12 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190212011923/http://www.kaili.gov.cn/zjkl/kljj/201809/t20180917_3260614.html |url-status=dead }}</ref> Kaili ima dolgo zgodovino kot upravno središče, ki si je med dinastijama [[dinastija Ming|Ming]] in [[dinastija Čing|Čing]] prislužilo vzdevek ''mala prestolnica''. *V [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] je Kaili pripadal južnemu barbarskemu kraljestvu Zangda. *V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je Kaili pripadal kraljestvu Jelang Čielan. *Med dinastijama Qin in Han je Kaili zdaj pripadal okrožju Qielan. *V dinastiji Sui je Kaili pripadal okrožju Binhua. *V dinastiji Juan je bil prvič ustanovljen Džan, vključno z oddelkom za pomiritev Kaili, oddelkom za barbarske vojaške in civilne zadeve Gongdžjaoši, oddelkom Džendong Division itd. *Trdnjava Čingping je bila zgrajena v 14. letu [[Hongvu]]ja v dinastiji Ming (1381 n. št.). *27. maja sedmega leta Hongdžija (23. junija 1494 n. št.) je bila ustanovljena prefektura Duyun. *28. februarja, osmo leto vladavine Džjadžinga (6. april 1529 n. št.), je bil oddelek za pomiritev Kaili premeščen iz glavnega sekretarja Sečuana v oddelek glavnega odposlanca Guidžova in je pripadel Čingpingveiju. *V 29. letu Vanlija (1601 n. št.) je bil prenesen v vojaški in civilni dvorec Pingjue. *Drugi dan sedmega meseca sedmega leta Kangšija (9. avgusta 1668) je okrožje Čingping vstopilo v Mahazhou. *V desetem letu Kangšijeve vladavine je bilo okrožje Čingping obnovljeno in Kaili je bil pod jurisdikcijo okrožja Čingping *V 10. letu vladavine Jongdženg (1732) je bilo odprto ozemlje Mjao. Po nadaljnji reformi je bila v Kailiju ustanovljena vojska, povezana z Dandžjang Hallom in je vodila vojsko trinajstih Tunbao. *V dvanajstem letu Jongdžengovega vladanja je bil Kailiju dodan nov sodnik okrožja Čingping. Imenuje se Kaili okrožje Čeng *Novembra tretjega leta Čjanlongove vladavine (januar 1739 n. št.) je bil glavni uradnik Džendonga v okrožju Dženjuan odstavljen, oddelek Džendong, Šanglin in drugih Džjang 21 povezanih vasi, povezanih s tem oddelkom, pa so bili premeščeni v bližnji Čengdu okrožja Kaili v okrožju Čingping. *V 3. letu Republike Kitajske (1914); ker je imelo okrožje Qingping enako ime kot okrožje Čingping v prefekturi Dongčang, provinca Šandong, se je preimenovalo v okrožje Lušan, ker je bila na ozemlju gora Šjanglu, okrožje Kaili Čeng pa se je preimenovalo v podokrožje Kaili. *Novembra 1949 je kitajski komunistični režim zasedel okrožje Lušan. *Januarja 1951 je bila ustanovljena avtonomna regija Kaili Mjao. *Julija 1956 je okrožje Lušan postalo glavno mesto avtonomne prefekture Čjandongnan Mjao in Dong, avtonomna regija Kaili Mjao pa je bila spremenjena v okrožni urad. *Leta 1958 se je preimenoval v okrožje Kaili. *19. avgusta 1983 je državni svet odobril ukinitev okrožja Kaili in ustanovitev mesto Kaili (mesto na ravni okrožja). *Januarja 1984 je bilo uradno ustanovljeno mesto Kaili. == Etnična sestava == [[File:Kaili city, guizhou, china.JPG|thumb|250px|Center mesta]] V Kailiju živi številno prebivalstvo ljudstva [[Mjaoji|Mjao]] in Gedžja (uradno razvrščeno kot Mjao). Kaili je gostitelj več kot 120 festivalov Mjao skozi vse leto. Znani so po umetnosti in obrti, vključno z nakitom, vezenjem, brokatom, batikom in rezanjem papirja.<ref name="fodors Zhuang Miao" /> == Geografija == Mesto Kaili je na terasastem strmem terenu na vzhodni strani [[Junan-Guidžovska planota|Junan-Guidžovske planote]]. Ima subtropsko vlažno monsunsko podnebje s povprečno letno temperaturo 16,1 °C, ki se giblje od največ 37 °C do najmanjše od –4 do –7 °C. Mesto prečka 153 rek in potokov, vključno z reko Čingšui, reko Čongan in reko Bara, s skupnim odtokom 3989 milijarde kubičnih metrov in teoretičnimi vodnimi viri 54.000 kilovatov. Kaili je dom več sto vrst divjih živali, 428 vrst zdravilnih rastlin in mineralnih virov, ki jih sestavljajo predvsem [[premog]], [[železo]], kremenčev [[peščenjak]], ter po eno rudišče [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|plina]]. == Upravna delitev == Mesto Kaili je razdeljeno na 7 podokrožij in 11 mestnih naselij.<ref>{{cite web|url=http://www.stats.gov.cn/sj/tjbz/tjyqhdmhcxhfdm/2023/52/26/522601.html|script-title=zh:2023年统计用区划代码和城乡划分代码：凯里市| publisher = National Bureau of Statistics of China| language = zh-hans| access-date =}}</ref> Podokrožje Dašidži je sedež mesta, kjer sta mestna uprava in mestni svet Kailija. Podokrožja so: Čengši, Dašizi, Šimen, Šimahe, Vanši, Jatang, Kaihuai ter mesta Sankešu, Džouši, Panghai, Vanšui, Lušan, Vančao, Longčang, Šjasi, Bibo, Kaitang in Dafengdong. Leta 2012 je mesto Kaili v svoje upravno območje vključilo mesti Bibo in Šjasi, ki sta bili pred tem v pristojnosti okrožja Madžjang, vendar sta ju upravljali Cona za gospodarski razvoj Lubi in Cona za gospodarski razvoj Kaili (obe na provincialni ravni). == Turizem == Naravne znamenitosti so predvsem goro Šjanglu (Gora kadilnice), jezero Džinčuan (Jezero zlatega izvira) in številne kraške jame z edinstvenimi prizori. == Festivali == Mesto Kaili gosti kar 136 etničnih festivalov, zaradi česar si je prislužilo naziv »mesto stotih festivalov«. Med glavne tradicionalne festivale sodijo novo leto ljudstva Mjao, festival plezanja, festival okušanja novoletnih jedi, festival sester, festival šestega junija, festival Gucang in festival igranja na trstne piščali. == Rokodelstvo == Mesto Kaili slovi po raznolikem etničnem rokodelstvu; med omembe vredne posebnosti spadajo klasično vezenje, križni vbod, tkanje brokata, tehnika batik in izdelava srebrnega nakita. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kaili City}} *[http://www.travelchinaguide.com/attraction/guizhou/kaili/index.htm Travel China Guide] *[http://www.frommers.com/destinations/kaili/3398010002.html Frommer's] [[Kategorija:Guidžov]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] fnov519y97mjqvng3hlfurkc2k1l5h6 0 608829 6752129 2026-09-17T14:51:30Z Ljuba24b 92351 nov iz zh wiki 6752129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Starodavni arhitekturni kompleks Langde Šangdžai | image = 朗德上寨 02.jpg | caption = Langde Šangdžai |coordinates = {{coord|26|28|28|N|108|03|25|E|display=title|scale:10000}} |location= Provinca [[Guidžov]], okrožje Leišan, [[LR Kitajska]] |built= Dinastiji Ming in Čing |built_for= |architect= | type= |locmapin = }} '''Langde Šangdžai''' stoji v mestu Langde v okrožju Leišan v provinci [[Guidžov]] na [[LR Kitajska|Kitajskem]g. Je vas etnične skupnosti [[Mjaoji|Mjao]]. Leta 1986 jo je Državna uprava za kulturno dediščino uvrstila na seznam prvih muzejev etničnih običajev Mjao na prostem na Kitajskem. Leta 1997 ji je Ministrstvo za kulturo podelilo naziv ''Dom kitajske ljudske umetnosti''. Leta 2001 je bil starodavni stavbni kompleks Langde Šangdžai uvrščen na seznam petih nacionalnih enot za zaščito ključnih kulturnih relikvij. Leta 2010 je bil uvrščen na seznam petih kitajskih zgodovinskih in kulturnih vasi.<ref>{{Cite web |url=http://www.qdnnews.cn/news/HTML/news_25436.html# |title=雷山上郎德村入选第五批中国历史文化名镇名村 |access-date=2012-01-04 |archive-url=https://archive.today/20120910032456/http://www.qdnnews.cn/news/HTML/news_25436.html |archive-date=2012-09-10 |url-status=death }}</ref> Langde Šangdžai je bil prvič zgrajen v poznih dinastijah Juan in zgodnji dinastiji Ming. Zgrajen je ob gori in obrnjen proti vodi. Stanovanjske stavbe so vse lesene hiše na kolih, večinoma široke tri sobe in visoke tri nadstropja. Pritličje se uporablja za vzrejo živine, drugo in tretje nadstropje pa sta namenjena bivanju. Sredi vasi je trg z bronastim bobnom, ki je prostor za javne dejavnosti. Pred vasjo je pokrit most, ki je dolg 40 metrov in širok 10 metrov.<ref>{{Cite book |title=全国重点文物保护单位（第一至第五批）·第Ⅲ卷 |publisher=文物出版社 |year=2004 |isbn=7-5010-1525-2 |pages=192 }}</ref> == Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:shang}} [[Kategorija:Guandžov]] [[Kategorija:Kitajska arhitektura]] [[Kategorija:Zavarovana območja Kitajske]] 0js67353si8zvopufo4hvxjt28qx0ne 6752130 6752129 2026-09-17T15:00:56Z Ljuba24b 92351 dp 6752130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Starodavni arhitekturni kompleks Langde Šangdžai | image = 朗德上寨 02.jpg | caption = Langde Šangdžai |coordinates = {{coord|26|28|28|N|108|03|25|E|display=title|scale:10000|display=inline,title}} |location= Provinca [[Guidžov]], okrožje Leišan, [[LR Kitajska]] |built= Dinastiji Ming in Čing |built_for= |architect= | type= |locmapin = }} '''Langde Šangdžai''' stoji v mestu Langde v okrožju Leišan v provinci [[Guidžov]] na [[LR Kitajska|Kitajskem]g. Je vas etnične skupnosti [[Mjaoji|Mjao]]. Leta 1986 jo je Državna uprava za kulturno dediščino uvrstila na seznam prvih muzejev etničnih običajev Mjao na prostem na Kitajskem. Leta 1997 ji je Ministrstvo za kulturo podelilo naziv ''Dom kitajske ljudske umetnosti''. Leta 2001 je bil starodavni stavbni kompleks Langde Šangdžai uvrščen na seznam petih nacionalnih enot za zaščito ključnih kulturnih relikvij. Leta 2010 je bil uvrščen na seznam petih kitajskih zgodovinskih in kulturnih vasi.<ref>{{Cite web |url=http://www.qdnnews.cn/news/HTML/news_25436.html# |title=雷山上郎德村入选第五批中国历史文化名镇名村 |access-date=2012-01-04 |archive-url=https://archive.today/20120910032456/http://www.qdnnews.cn/news/HTML/news_25436.html |archive-date=2012-09-10 |url-status=death }}</ref> Langde Šangdžai je bil prvič zgrajen v poznih dinastijah Juan in zgodnji dinastiji Ming. Zgrajen je ob gori in obrnjen proti vodi. Stanovanjske stavbe so vse lesene hiše na kolih, večinoma široke tri sobe in visoke tri nadstropja. Pritličje se uporablja za vzrejo živine, drugo in tretje nadstropje pa sta namenjena bivanju. Sredi vasi je trg z bronastim bobnom, ki je prostor za javne dejavnosti. Pred vasjo je pokrit most, ki je dolg 40 metrov in širok 10 metrov.<ref>{{Cite book |title=全国重点文物保护单位（第一至第五批）·第Ⅲ卷 |publisher=文物出版社 |year=2004 |isbn=7-5010-1525-2 |pages=192 }}</ref> Langde Šangdžai je 37 km oddaljena od [[Kaili]]ja, tipične vasi ljudstva [[Mjaoji|Mjao]] z dobro zaščitenimi tradicionalnimi hišami v slogu Mjao in mostovi v čudoviti okoliški rečni dolini. Vas je muzej nacionalne kulture in običajev na prostem, v njem živi približno 100 družin in več kot 500 ljudi, ki so vsi pripadniki etnične skupine Mjao. Kot vse vasi ljudstva Mjao stoji tudi pred to čez reko velik most, pokrit pred dežjem in vetrom. Most je pokrita pot z ograjami in klopmi, na katerih lahko ljudje sedijo in uživajo v razgledu. Ker je na območju Langde Šang veliko lesa, so hiše v tej vasi običajno zgrajene iz lesa in krite z jelkovim lubjem ali strešniki ali pa so slamnate. Nekatere hiše so krite s kamnitimi ploščami. == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.chinadiscover.net/guizhou-tourism/kaili-langde-shang-village.htm Langde Shang Village] {{DEFAULTSORT:shang}} [[Kategorija:Guandžov]] [[Kategorija:Kitajska arhitektura]] [[Kategorija:Zavarovana območja Kitajske]] 50isfz2mi8seqkh80rm7szok12mvswx 0 608830 6752135 2026-09-17T15:25:20Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Gozón */ 6752135 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Gozón | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Luanco..vista aerea - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Gozon flag.svg | image_shield = Escudo de Gozón.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Gozón | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Jorge Suárez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 81,72 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10 407 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|36|22|N|5|50|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 899 | website = https://www.ayto-gozon.org/ | footnotes = }} '''Gozón''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v severnem kotu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 36 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu, zahodu in vzhodu meji na Kantabrijsko morje, na jugozahodu meji na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]] in [[Avilés]], na jugz na [[Carreño]]. Središče občine je v Luancu ([[asturijščina|asturijsko]] ''Lluanco'').<ref name="mancomunidad" /> == Zgodovina == V dvanajst krajih občine so odkrili arheološke najdbe iz [[paleolitik]]a, najpomembnejše najdišče v [[Bañugues]]u.<ref name="mancomunidad">{{navedi novice|title=Historia |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Iz [[neolitik]]a so [[Gomilno grobišče|gomilna grobišča]] v pet krajih. Ostanki gradišč so v Cantuju la Figal, Garabatelesu, El Castiellu in El Cuernu, ki jih še niso odkrili. [[Slika:Casa Mori - panoramio.jpg|thumb|desno|Hiša Mori v Luancu]] V [[stari vek|starem veku]] je obratovalo tu pristanišče, ki je sprejemalo ladje iz [[rimsko cesarstvo|rimskih]] provinc [[Betika]] in [[Luzitanija]]. V 2. stoletju je bilo ozemlje popolnoma [[romanizacija|romanizirano]]. Bañugues je izvrstno bogat z najdbami iz tega časa. Okolica je imela pomembno vlogo tudi v času oblasti [[Svebi|Svebov]]. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] listine že omenijo današnji Gozón, ki je bila velika občina,<ref name="mancomunidad" /> ker je obsegala današnje občine Carreño, Corvera, [[Castrillón]], [[Illas]] in Avilés. [[Alfonz III. Asturijski]] je v Castrillónu dal postaviti grad Gauzón, kjer je nastal simbol Asturija zlati Križ zmage.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Gozón |work=Vivir Asturias |url=https://gozon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59899729/historia-gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> V 9. in 11. stoletju je bila okolica kraljevo zemljišče, kjer je cvetel [[ribolov]], proizvodnja soli in kmetijstvo. Pozneje so kralji darovali zemljišča cerkvi in samostanom, ki so dobili tudi pravice nad ribolovom. Veliko cerkvenih posesti se je ohranilo tudi v 19. stoletju. Gozón je dobil mestne pravice v 13. stoletju od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]].<ref>{{navedi knjigo|last=Valdeón Baruque |first=Julio |year=2009 |title=Alfonso X el Sabio. La forja de la España moderna |publisher=Ediciones Temas de hoy |page=64 |isbn=978-84-8460-994-0 |cobiss= |location=}}</ref> Iz tega časa omenijo dejavnost [[kitolov]]a v občini. V 14. stoletju je [[Ferdinand IV. Kastilijski]] postavil Gozón pod oblast Avilésa. Gozón je samo 1605 dobil nazaj svojo samostojnost. V 17. stoletju preneha kitolov in občani osredotočijo na ribolov, ki je pozneje dobavljal obilno surovino tovarni konzerv. V 17. in 18. stoletju se je silno razvijalo pristanišče, ki je imelo tesne stike z drugimi pristanišči Kantabrijskega morja. Povečala se je gospodarska moč in vpliv ribolovskega ceha, ki je bil prvoten delodajalec.<ref name="mancomunidad" /> Pristanišče so utrdili s topi, da bi ga branili pred napadi [[Angleži|angleških]] [[pirat]]ov. Gozónski mornarji so v veliku številu služili v španski kraljevi mornarici. V 17. stoletju so v Asturiji prvič tukaj začeli udomačiti [[koruza|koruzo]], ki je v veliki meri prispevala k izboljševanju oskrbe z živili. Daleč od obale so se ukvarjali tamkajšnji občani s kmetijstvom, medtem ko sta imeli plemiški družini Pola in Peñalba predpravice v občinskem svetu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je občina Gozón dala vojake polkoma Candás in Luanco. Vojna je zelo prizadela gospodarstvo občine, ki je v naslednjih desetletjih zastajalo. Nato je prišel ponovni razmah v življenju Gozóna: so se razširili parniki namesto jadrnic in so postavili prve tovarne konzerv. Izseljenci v [[Amerika|Ameriki]] so nakazali en del svojih zaslužkov, ki je prispeval k razvoju gradbeništva. Vendar je dobilo pristanišče El Musel v [[Gijón]]u večjo vlogopo zaslugi kraljevih odredb, ki ga pristanišče v Gozónu nikoli ni moglo prekašati. Razvijalo se je pa rudarstvo (predvsem kopanje železove rude) v občini (v prvi vrsti v Bañuguesu). Surovino je predelovala tovarna El Felguera v [[Langreo|Langreu]]. Izgradili so nove ceste proti Avilésu in Candásu, toda nikoli ni bila izgrajena železniška proga v občini. Tudi v tem času se pojavi v občini turizem (najpomembnejša tarča je kopališče El Rosario). Na koncu [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je veliko [[druga španska republika|republikancev]] skozi pristanišče Gozóna pobegnilo iz Španije. V 50. 20. stoletja se je naprej povečala industrija (železarska in živinorejska), kar je privlačilo veliko priseljenskih delavcev v Gozón (predvsem iz srednjega in južnega dela Španije). Kmetijstvo se je zmanjšalo, ker je bilo v industrijskih predelih večje povpraševanje za mlečne in mesne izdelke. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je kriza prizadela gospodarstvo občine,<ref name="mancomunidad" /> ki se jo je uspelo znižati s spodbudo [[Prekomerni turizem|prekomernega turizma]]. Trenutno poteka popravilo pristanišča, da bi lahko vzcvetela prostočasna plovba. == Geografija == [[Slika:Seascape Cape Penas 2.jpg|thumb|desno|Rt Peñas/Peñes]] Občina se nahaja poleg rta Cabo ({{lang-es|cabo de Peñas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''cabu Peñes''). Obalo pobarvajo očarljive skale, pod katerimi je veliko plaž.<ref>{{navedi novice|title=Gozón |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na morju je nekaj otokov kot Herbosa in Carmen. V okolici Vioda so ostanki stare [[vulkan]]ske [[kaldera|kaldere]], ki se je napol potopila v morje. Na ozemlju je veliko vulkanskih kamnin. Občina nima pomembne reke, le majhne potoke (kot Falcona). Zaliv Charca de Zeluán y Ensenada de Llodero (v asturijskem jeziku se imenuje ''Ensenada de Lloderu'') je domačijo [[selitev ptic|ptic selivk]]. V gozdovih prevladujejo [[evkalipt]]i, druge pomembnejše vrste so kostanji, hrastovi in jeseni. == Gospodarstvo == Danes se malo ljudi ukvarja z ribolovom, ki je bil nekoč temelj gospodarstva. Industrija je še dejavna, ki je tesno povezana z industrijo Avilésa in Gijóna. Tretja glavna panoga je trgovina in se razvija [[turizem]]. Daleč od obale, v vaseh se zmanjša vloga kmetijstva in živinoreje, čeprav so poskusi razvijati živonorejo z lepimi izzidi. Razvijala se je predvsem konjereja, kar je edinstveno v Asturiji. == Kultura == [[Slika:La torre del reloj - panoramio.jpg|thumb|desno|Urni stolp v Luancu]] Luanco je najbogatejši s kulturnimi spomeniki kot s cerkvami iz srednjega veka ali palačami in starimi meščanskimi hišami. Zelo je znamenita stavba urnega stolpa, ki je bil zgrajen 1705 in na sebi nosi simbol Asturije Križ zmage. Hiša Mori je okrasek asturijske [[Secesija (obdobje)|secesije]]. Na obali sta dva svetilnika: prvi je San Juan ([[asturijščina|asturijsko]] ''San Xuan'', zgrajen 1861), drugi je na rtu Peñes (zgrajen 1852). V vsakem letu, prvi vikend marca imajo festival Oricio/Oriciu (Morski ježek) v Bañuguesu. Na koncu julija organizirajo teniški turnir na plaži La Ribera v Liancu. V Luancu deluje Asturijski mornarski muzej.<ref>{{navedi novice|url=https://afondo.lne.es/verano/rutas-por-la-region-museos-que-hablan-de-asturias.html |last=Paz Paredes |first=Ana |date=18.8.2019 |accessdate=17.9.2026 |title=Museos que hablan de Asturias |work=La Nueva España |language=es}}</ref> == Raba asturijskega jezika v občini == Občina Gozón uradni uporabi asturijski jezik, zato se v uradnih dokumentih (tudi v tistih, ki so napisani v [[španščina|kastilijski španščini]]) rabijo asturijsko poimenovanje naselij občine. Le v Luancu uporabijo dvojezične napise.<ref>{{navedi novice|title=Servicio de Normalización Lingüística |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/servicio-de-normalizaci%C3%B3n-ling%C3%BCistica |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] f1il9hsvj0prr6uc1gk1twvjilh5chb 6752147 6752135 2026-09-17T16:05:21Z Doncsecz~slwiki 9581 6752147 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Gozón | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Luanco..vista aerea - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Gozon flag.svg | image_shield = Escudo de Gozón.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Gozón | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Jorge Suárez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 81,72 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10 407 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|36|22|N|5|50|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 133 | website = https://www.ayto-gozon.org/ | footnotes = }} '''Gozón''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v severnem kotu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 36 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu, zahodu in vzhodu meji na Kantabrijsko morje, na jugozahodu meji na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]] in [[Avilés]], na jugz na [[Carreño]]. Središče občine je v Luancu ([[asturijščina|asturijsko]] ''Lluanco'').<ref name="mancomunidad" /> == Zgodovina == V dvanajst krajih občine so odkrili arheološke najdbe iz [[paleolitik]]a, najpomembnejše najdišče v [[Bañugues]]u.<ref name="mancomunidad">{{navedi novice|title=Historia |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Iz [[neolitik]]a so [[Gomilno grobišče|gomilna grobišča]] v pet krajih. Ostanki gradišč so v Cantuju la Figal, Garabatelesu, El Castiellu in El Cuernu, ki jih še niso odkrili. [[Slika:Casa Mori - panoramio.jpg|thumb|desno|Hiša Mori v Luancu]] V [[stari vek|starem veku]] je obratovalo tu pristanišče, ki je sprejemalo ladje iz [[rimsko cesarstvo|rimskih]] provinc [[Betika]] in [[Luzitanija]]. V 2. stoletju je bilo ozemlje popolnoma [[romanizacija|romanizirano]]. Bañugues je izvrstno bogat z najdbami iz tega časa. Okolica je imela pomembno vlogo tudi v času oblasti [[Svebi|Svebov]]. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] listine že omenijo današnji Gozón, ki je bila velika občina,<ref name="mancomunidad" /> ker je obsegala današnje občine Carreño, Corvera, [[Castrillón]], [[Illas]] in Avilés. [[Alfonz III. Asturijski]] je v Castrillónu dal postaviti grad Gauzón, kjer je nastal simbol Asturija zlati Križ zmage.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Gozón |work=Vivir Asturias |url=https://gozon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59899729/historia-gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> V 9. in 11. stoletju je bila okolica kraljevo zemljišče, kjer je cvetel [[ribolov]], proizvodnja soli in kmetijstvo. Pozneje so kralji darovali zemljišča cerkvi in samostanom, ki so dobili tudi pravice nad ribolovom. Veliko cerkvenih posesti se je ohranilo tudi v 19. stoletju. Gozón je dobil mestne pravice v 13. stoletju od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]].<ref>{{navedi knjigo|last=Valdeón Baruque |first=Julio |year=2009 |title=Alfonso X el Sabio. La forja de la España moderna |publisher=Ediciones Temas de hoy |page=64 |isbn=978-84-8460-994-0 |cobiss= |location=}}</ref> Iz tega časa omenijo dejavnost [[kitolov]]a v občini. V 14. stoletju je [[Ferdinand IV. Kastilijski]] postavil Gozón pod oblast Avilésa. Gozón je samo 1605 dobil nazaj svojo samostojnost. V 17. stoletju preneha kitolov in občani osredotočijo na ribolov, ki je pozneje dobavljal obilno surovino tovarni konzerv. V 17. in 18. stoletju se je silno razvijalo pristanišče, ki je imelo tesne stike z drugimi pristanišči Kantabrijskega morja. Povečala se je gospodarska moč in vpliv ribolovskega ceha, ki je bil prvoten delodajalec.<ref name="mancomunidad" /> Pristanišče so utrdili s topi, da bi ga branili pred napadi [[Angleži|angleških]] [[pirat]]ov. Gozónski mornarji so v veliku številu služili v španski kraljevi mornarici. V 17. stoletju so v Asturiji prvič tukaj začeli udomačiti [[koruza|koruzo]], ki je v veliki meri prispevala k izboljševanju oskrbe z živili. Daleč od obale so se ukvarjali tamkajšnji občani s kmetijstvom, medtem ko sta imeli plemiški družini Pola in Peñalba predpravice v občinskem svetu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je občina Gozón dala vojake polkoma Candás in Luanco. Vojna je zelo prizadela gospodarstvo občine, ki je v naslednjih desetletjih zastajalo. Nato je prišel ponovni razmah v življenju Gozóna: so se razširili parniki namesto jadrnic in so postavili prve tovarne konzerv. Izseljenci v [[Amerika|Ameriki]] so nakazali en del svojih zaslužkov, ki je prispeval k razvoju gradbeništva. Vendar je dobilo pristanišče El Musel v [[Gijón]]u večjo vlogopo zaslugi kraljevih odredb, ki ga pristanišče v Gozónu nikoli ni moglo prekašati. Razvijalo se je pa rudarstvo (predvsem kopanje železove rude) v občini (v prvi vrsti v Bañuguesu). Surovino je predelovala tovarna El Felguera v [[Langreo|Langreu]]. Izgradili so nove ceste proti Avilésu in Candásu, toda nikoli ni bila izgrajena železniška proga v občini. Tudi v tem času se pojavi v občini turizem (najpomembnejša tarča je kopališče El Rosario). Na koncu [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je veliko [[druga španska republika|republikancev]] skozi pristanišče Gozóna pobegnilo iz Španije. V 50. 20. stoletja se je naprej povečala industrija (železarska in živinorejska), kar je privlačilo veliko priseljenskih delavcev v Gozón (predvsem iz srednjega in južnega dela Španije). Kmetijstvo se je zmanjšalo, ker je bilo v industrijskih predelih večje povpraševanje za mlečne in mesne izdelke. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je kriza prizadela gospodarstvo občine,<ref name="mancomunidad" /> ki se jo je uspelo znižati s spodbudo [[Prekomerni turizem|prekomernega turizma]]. Trenutno poteka popravilo pristanišča, da bi lahko vzcvetela prostočasna plovba. == Geografija == [[Slika:Seascape Cape Penas 2.jpg|thumb|desno|Rt Peñas/Peñes]] Občina se nahaja poleg rta Cabo ({{lang-es|cabo de Peñas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''cabu Peñes''). Obalo pobarvajo očarljive skale, pod katerimi je veliko plaž.<ref>{{navedi novice|title=Gozón |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na morju je nekaj otokov kot Herbosa in Carmen. V okolici Vioda so ostanki stare [[vulkan]]ske [[kaldera|kaldere]], ki se je napol potopila v morje. Na ozemlju je veliko vulkanskih kamnin. Občina nima pomembne reke, le majhne potoke (kot Falcona). Zaliv Charca de Zeluán y Ensenada de Llodero (v asturijskem jeziku se imenuje ''Ensenada de Lloderu'') je domačijo [[selitev ptic|ptic selivk]]. V gozdovih prevladujejo [[evkalipt]]i, druge pomembnejše vrste so kostanji, hrastovi in jeseni. == Gospodarstvo == Danes se malo ljudi ukvarja z ribolovom, ki je bil nekoč temelj gospodarstva. Industrija je še dejavna, ki je tesno povezana z industrijo Avilésa in Gijóna. Tretja glavna panoga je trgovina in se razvija [[turizem]]. Daleč od obale, v vaseh se zmanjša vloga kmetijstva in živinoreje, čeprav so poskusi razvijati živonorejo z lepimi izzidi. Razvijala se je predvsem konjereja, kar je edinstveno v Asturiji. == Kultura == [[Slika:La torre del reloj - panoramio.jpg|thumb|desno|Urni stolp v Luancu]] Luanco je najbogatejši s kulturnimi spomeniki kot s cerkvami iz srednjega veka ali palačami in starimi meščanskimi hišami. Zelo je znamenita stavba urnega stolpa, ki je bil zgrajen 1705 in na sebi nosi simbol Asturije Križ zmage. Hiša Mori je okrasek asturijske [[Secesija (obdobje)|secesije]]. Na obali sta dva svetilnika: prvi je San Juan ([[asturijščina|asturijsko]] ''San Xuan'', zgrajen 1861), drugi je na rtu Peñes (zgrajen 1852). V vsakem letu, prvi vikend marca imajo festival Oricio/Oriciu (Morski ježek) v Bañuguesu. Na koncu julija organizirajo teniški turnir na plaži La Ribera v Liancu. V Luancu deluje Asturijski mornarski muzej.<ref>{{navedi novice|url=https://afondo.lne.es/verano/rutas-por-la-region-museos-que-hablan-de-asturias.html |last=Paz Paredes |first=Ana |date=18.8.2019 |accessdate=17.9.2026 |title=Museos que hablan de Asturias |work=La Nueva España |language=es}}</ref> == Raba asturijskega jezika v občini == Občina Gozón uradni uporabi asturijski jezik, zato se v uradnih dokumentih (tudi v tistih, ki so napisani v [[španščina|kastilijski španščini]]) rabijo asturijsko poimenovanje naselij občine. Le v Luancu uporabijo dvojezične napise.<ref>{{navedi novice|title=Servicio de Normalización Lingüística |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/servicio-de-normalizaci%C3%B3n-ling%C3%BCistica |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] b2vkz9472a6hjp3uamb9xuwlrzv2vb9 0 608831 6752136 2026-09-17T15:26:16Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Gozón]] 6752136 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gozón]] 8gcn9x1y1zawu908tavi5291ykqe5d7 0 608832 6752150 2026-09-17T16:26:58Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752150 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Tuojiang | image = LuzhouTuoRiver.JPG | image_caption = reka Tuo v Ludžovu | map = | map_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = [[LR Kitajska]] | length = 655 km | source1 = | source1_location = Ta'ershan, [[Sečuan]] | source1_elevation = 2560 m | discharge1_avg = 1000 m³/s | mouth = [[Jangce]] | basin_size = 32.900 km² }} '''Reka Tuo''' ({{zh|c=沱江|p=Tuó Jiāng}}) je 655 kilometrov dolga reka v provinci [[Sečuan]] na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]]. Reka Tuo je eden glavnih pritokov zgornjega toka reke [[Jangce]] (''Chang Jiang''). == Geografija == Reka izvira na severozahodnem robu Sečuanske kotline. Teče skozi Džintang, Džjanjang, Ziyang, Zidžong in Neidžjang. Izliva se v reko Jangce v Ludžovu v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=【图文】沱江流域简介 |url=https://tjgzl.njtc.edu.cn/info/1006/1066.htm |website=tjgzl.njtc.edu.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref><ref>{{cite book |title=中国地理 |date=1984 |publisher=Renmin University of China Press |location=The University of California |pages=87-91 |url=https://www.google.ie/books/edition/%E4%B8%AD%E5%9B%BD%E5%9C%B0%E7%90%86/NdNoAAAAIAAJ?hl=en&gbpv=1&bsq=%E6%B2%B1%E6%B1%9F&dq=%E6%B2%B1%E6%B1%9F&printsec=frontcover |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Reka ima zgodovino onesnaževanja z odpadki iz rudarjenja [[fosfat]]ov, nadaljnja hitra industrializacija v 1990-ih pa je povzročila, da je reka postala ena najbolj onesnaženih rek v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=长江上游污染最严重河流“由乱到治” |url=https://www.stcn.com/article/detail/861016.html |website=www.stcn.com |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Leta 2022 se je kakovost vode v reki znatno izboljšala po uvedbi politik varstva okolja v provinci Sečuan.<ref>{{cite web |title=沱江水质大幅改善！有这些举措 |url=https://sichuan.scol.com.cn/ggxw/202206/58537912.html |website=sichuan.scol.com.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tuo River}} {{normativna kontrola}} {{coord|28.9036|N|105.448|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] k9ivjp7xivc9erx8iumcm9ejst0hgff 6752158 6752150 2026-09-17T16:45:56Z Ljuba24b 92351 dodano iz zh wiki 6752158 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Tuojiang | image = LuzhouTuoRiver.JPG | image_caption = reka Tuo v Ludžovu | map = | map_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = [[LR Kitajska]] | length = 655 km | source1 = | source1_location = Taeršan, [[Sečuan]] | source1_elevation = 2560 m | discharge1_avg = 1000 m³/s | mouth = [[Jangce]] (汇入[[长江]]上游左岸) | basin_size = 32.900 km² }} '''Reka Tuo''' ({{zh|c=沱江|p=Tuó Jiāng}}), prej znana kot Džjangtuo, imenovana tudi Vaidžjang in Džongdžjang, je 655 kilometrov dolga reka v provinci [[Sečuan]] na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]]. Reka Tuo je eden glavnih pritokov zgornjega toka reke [[Jangce]] (''Chang Jiang''). == Geografija == Reka Tuojiang ima tri izvire: *Vzhodni izvir je reka Mianjuan, ki izvira iz gore Čaping v okrožju Maošjan, avtonomni prefekturi Aba Tibet in Čjang. Teče proti jugu skozi mesto Miandžu, nato proti jugozahodu skozi mesto Dejang in mesto Guanghan. Ta vzhodni izvir na splošno velja za glavni izvir reke Tuojiang. Dolga je 180 km. *Srednji izvir je reka Šiting, ki izvira iz južnega vznožja gore Džjuding, severno od mesta Šifang in južno od okrožja Maošjan. Teče proti jugu vzdolž meje med Šifangom in Miandžujem ter poteka skozi Guanghan. Dolga je 141 km. *Zahodni izvir je reka Džjandžjang, ki izvira iz južnega vznožja gore Čaping, severno od mesta Pengdžov. Dolga je 139 km. Vse tri reke se zbližajo pri mestu Sanšui v mestu Guanghan in tvorijo glavni tok reke Tuojiang, ki se običajno imenuje Severna reka.<ref>{{cite news |title=四川广汉：旅游景区盛开“廉政文化”之花 |url=http://sc.people.com.cn/n2/2020/0531/c345167-34053743.html |accessdate=2025-03-16 |work=人民网 |publisher=人民网 |date=2020-05-31}}</ref> Poleg tega se reki Pihe in Čingbai, ki se odcepita od reke Mindžjang, zbližata z reko Beihe v Džaodženu v okrožju Džintang in se po sotočju imenujeta reka Tuojiang.<ref>{{cite news |title=金堂，一座被水滋润的城市 |url=https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml |accessdate=2025-03-16 |work=四川日报 |publisher=新浪网 |date=2023-08-15 |archive-date=2025-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250423233838/https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml |dead-url=no }}</ref> Glavni tok teče proti jugu iz Džaodžena v okrožju Džintang skozi okrožje, mesto Džianjang, okrožje Jandžjang v mestu Zijang, okrožje Zidžong, okrožje Šidžong v mestu Neidžjang in okrožje Fušun, preden se izlije v reko Jangce v mestu Ludžov. Dolga je 522 km in ima koeficient ukrivljenosti rečne struge 2,1. Glavni pritoki prvega reda na levem bregu so reke Laiši, Dačingliu in Janghua; reki Veijuan in Čiuši sta desnna pritoka. Skupna dolžina je 700 km, površina porečja pa 27.900 kvadratnih kilometrov. Porečje je industrijsko območje province Sečuan z visoko gostoto prebivalstva, nizko gozdnato pokritostjo ter težavami z erozijo tal in resnim onesnaženjem vode. Reka Tuojiang je edina večja reka v porečju Sečuana brez projekta za nadzor in ohranjanje vodne hrbtenice. Posledično ima zgornji del reke nizko zmogljivost za nadzor poplav in je povzročil številne poplave. Reka ima zgodovino onesnaževanja z odpadki iz rudarjenja [[fosfat]]ov, nadaljnja hitra industrializacija v 1990-ih pa je povzročila, da je reka postala ena najbolj onesnaženih rek v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=长江上游污染最严重河流“由乱到治” |url=https://www.stcn.com/article/detail/861016.html |website=www.stcn.com |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Leta 2022 se je kakovost vode v reki znatno izboljšala po uvedbi politik varstva okolja v provinci Sečuan.<ref>{{cite web |title=沱江水质大幅改善！有这些举措 |url=https://sichuan.scol.com.cn/ggxw/202206/58537912.html |website=sichuan.scol.com.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> == Ladijski promet == Trenutno ploven del reke teče od ustja reke v Ludžovu do mesta Niufu v mestu Zigong, kar je plovna pot razreda VI s skupno dolžino 145,4 km, od tega 101,9 km v mestu Zigong in 43,5 km v mestu Ludžov. Projekt nadgradnje plovne poti vključuje gradnjo treh novih kaskadnih vozlišč (Šjaoši, Jaotan in Jinšetan), obnovo navigacijskih objektov na kaskadnih hidroelektrarnah Huanggehao, Huangnitan in Liutanba ter poglabljanje zadnjega kanala akumulacijskega jezera, s čimer se bo ta nadgradil v plovno pot razreda IV, kar bo omogočilo celoletno plovbo za 500-tonska plovila. Učinkovite dimenzije zapornice so 150 * 23 * 4,2 metra. Novo središče Jinšeši bo služilo tako navigaciji kot proizvodnji električne energije, z načrtovano nameščeno zmogljivostjo 22,8 MW, gradnja pa naj bi se začela leta 2020. == Velika nesreča zaradi onesnaženja vode v reki Tuojiang == Marca 2004 je podjetje Sichuan Chemical Industry Co., Ltd. izpustilo odpadno vodo z visokimi koncentracijami amonijevega dušika, ki so presegale standard (2611–7618 mg/L) v reko Tuojiang prek pritoka reke Pihe. To je povzročilo, da je skoraj milijon ljudi v Džjanjangu, Zijangu, Zidžongu in Neidžjangu ob reki od 2. do 26. marca doživelo 25-dnevni izpad pitne vode in povzročilo pogin milijona kilogramov rib in neposredno gospodarsko izgubo v višini več kot 219 milijonov juanov.<ref>[http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm 国家环保总局 《2004年中国环境状况公报》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624003508/http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm |date=2009-06-24 }}</ref> Posledično je bilo gojenje rib v kletkah v glavnem toku reke Tuojiang popolnoma prepovedano, mesta ob reki pa so našla nove vire pitne vode. Območje ob reki ostaja območje z visoko incidenco raka prebavil.<ref>[http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm 南方都市报 《四川污染最严重的河流 沱江“劣五类”之困》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/20120904234720/http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm |date=2012-09-04 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tuo River}} {{normativna kontrola}} {{coord|28.9036|N|105.448|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] 5m09jstk28609dhl27lorqyucvacbj9 6752160 6752158 2026-09-17T16:46:48Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6752160 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Tuojiang | image = LuzhouTuoRiver.JPG | image_caption = reka Tuo v Ludžovu | map = | map_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = [[LR Kitajska]] | length = 655 km | source1 = | source1_location = Taeršan, [[Sečuan]] | source1_elevation = 2560 m | discharge1_avg = 1000 m³/s | mouth = [[Jangce]] (汇入[[长江]]上游左岸) | basin_size = 32.900 km² }} '''Reka Tuo''' ({{zh|c=沱江|p=Tuó Jiāng}}), prej znana kot Džjangtuo, imenovana tudi Vaidžjang in Džongdžjang, je 655 kilometrov dolga reka v provinci [[Sečuan]] na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]]. Reka Tuo je eden glavnih pritokov zgornjega toka reke [[Jangce]] (''Chang Jiang''). == Geografija == Reka Tuojiang ima tri izvire: *Vzhodni izvir je reka Mianjuan, ki izvira iz gore Čaping v okrožju Maošjan, avtonomni prefekturi Aba Tibet in Čjang. Teče proti jugu skozi mesto Miandžu, nato proti jugozahodu skozi mesto Dejang in mesto Guanghan. Ta vzhodni izvir na splošno velja za glavni izvir reke Tuojiang. Dolga je 180 km. *Srednji izvir je reka Šiting, ki izvira iz južnega vznožja gore Džjuding, severno od mesta Šifang in južno od okrožja Maošjan. Teče proti jugu vzdolž meje med Šifangom in Miandžujem ter poteka skozi Guanghan. Dolga je 141 km. *Zahodni izvir je reka Džjandžjang, ki izvira iz južnega vznožja gore Čaping, severno od mesta Pengdžov. Dolga je 139 km. Vse tri reke se zbližajo pri mestu Sanšui v mestu Guanghan in tvorijo glavni tok reke Tuojiang, ki se običajno imenuje Severna reka.<ref>{{cite news |title=四川广汉：旅游景区盛开“廉政文化”之花 |url=http://sc.people.com.cn/n2/2020/0531/c345167-34053743.html |accessdate=2025-03-16 |work=人民网 |publisher=人民网 |date=2020-05-31}}</ref> Poleg tega se reki Pihe in Čingbai, ki se odcepita od reke Mindžjang, zbližata z reko Beihe v Džaodženu v okrožju Džintang in se po sotočju imenujeta reka Tuojiang.<ref>{{cite news |title=金堂，一座被水滋润的城市 |url=https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml |accessdate=2025-03-16 |work=四川日报 |publisher=新浪网 |date=2023-08-15 |archive-date=2025-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250423233838/https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml}}</ref> Glavni tok teče proti jugu iz Džaodžena v okrožju Džintang skozi okrožje, mesto Džianjang, okrožje Jandžjang v mestu Zijang, okrožje Zidžong, okrožje Šidžong v mestu Neidžjang in okrožje Fušun, preden se izlije v reko Jangce v mestu Ludžov. Dolga je 522 km in ima koeficient ukrivljenosti rečne struge 2,1. Glavni pritoki prvega reda na levem bregu so reke Laiši, Dačingliu in Janghua; reki Veijuan in Čiuši sta desnna pritoka. Skupna dolžina je 700 km, površina porečja pa 27.900 kvadratnih kilometrov. Porečje je industrijsko območje province Sečuan z visoko gostoto prebivalstva, nizko gozdnato pokritostjo ter težavami z erozijo tal in resnim onesnaženjem vode. Reka Tuojiang je edina večja reka v porečju Sečuana brez projekta za nadzor in ohranjanje vodne hrbtenice. Posledično ima zgornji del reke nizko zmogljivost za nadzor poplav in je povzročil številne poplave. Reka ima zgodovino onesnaževanja z odpadki iz rudarjenja [[fosfat]]ov, nadaljnja hitra industrializacija v 1990-ih pa je povzročila, da je reka postala ena najbolj onesnaženih rek v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=长江上游污染最严重河流“由乱到治” |url=https://www.stcn.com/article/detail/861016.html |website=www.stcn.com |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Leta 2022 se je kakovost vode v reki znatno izboljšala po uvedbi politik varstva okolja v provinci Sečuan.<ref>{{cite web |title=沱江水质大幅改善！有这些举措 |url=https://sichuan.scol.com.cn/ggxw/202206/58537912.html |website=sichuan.scol.com.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> == Ladijski promet == Trenutno ploven del reke teče od ustja reke v Ludžovu do mesta Niufu v mestu Zigong, kar je plovna pot razreda VI s skupno dolžino 145,4 km, od tega 101,9 km v mestu Zigong in 43,5 km v mestu Ludžov. Projekt nadgradnje plovne poti vključuje gradnjo treh novih kaskadnih vozlišč (Šjaoši, Jaotan in Jinšetan), obnovo navigacijskih objektov na kaskadnih hidroelektrarnah Huanggehao, Huangnitan in Liutanba ter poglabljanje zadnjega kanala akumulacijskega jezera, s čimer se bo ta nadgradil v plovno pot razreda IV, kar bo omogočilo celoletno plovbo za 500-tonska plovila. Učinkovite dimenzije zapornice so 150 * 23 * 4,2 metra. Novo središče Jinšeši bo služilo tako navigaciji kot proizvodnji električne energije, z načrtovano nameščeno zmogljivostjo 22,8 MW, gradnja pa naj bi se začela leta 2020. == Velika nesreča zaradi onesnaženja vode v reki Tuojiang == Marca 2004 je podjetje Sichuan Chemical Industry Co., Ltd. izpustilo odpadno vodo z visokimi koncentracijami amonijevega dušika, ki so presegale standard (2611–7618 mg/L) v reko Tuojiang prek pritoka reke Pihe. To je povzročilo, da je skoraj milijon ljudi v Džjanjangu, Zijangu, Zidžongu in Neidžjangu ob reki od 2. do 26. marca doživelo 25-dnevni izpad pitne vode in povzročilo pogin milijona kilogramov rib in neposredno gospodarsko izgubo v višini več kot 219 milijonov juanov.<ref>[http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm 国家环保总局 《2004年中国环境状况公报》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624003508/http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm |date=2009-06-24 }}</ref> Posledično je bilo gojenje rib v kletkah v glavnem toku reke Tuojiang popolnoma prepovedano, mesta ob reki pa so našla nove vire pitne vode. Območje ob reki ostaja območje z visoko incidenco raka prebavil.<ref>[http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm 南方都市报 《四川污染最严重的河流 沱江“劣五类”之困》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/20120904234720/http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm |date=2012-09-04 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tuo River}} {{normativna kontrola}} {{coord|28.9036|N|105.448|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] 5bxy2nzcp9sowt8cokfenh1i6fobjbu 6752161 6752160 2026-09-17T16:48:20Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6752161 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Tuojiang | image = LuzhouTuoRiver.JPG | image_caption = reka Tuo v Ludžovu | map = | map_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = [[LR Kitajska]] | length = 655 km | source1 = | source1_location = Taeršan, [[Sečuan]] | source1_elevation = 2560 m | discharge1_avg = 1000 m³/s | mouth = [[Jangce]] (汇入[[长江]]上游左岸) | basin_size = 32.900 km² }} '''Reka Tuo''' ({{zh|c=沱江|p=Tuó Jiāng}}), prej znana kot Džjangtuo, imenovana tudi Vaidžjang in Džongdžjang, je 655 kilometrov dolga reka v provinci [[Sečuan]] na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]]. Reka Tuo je eden glavnih pritokov zgornjega toka reke [[Jangce]] (''Chang Jiang''). == Geografija == Reka Tuojiang ima tri izvire: *Vzhodni izvir je reka Mianjuan, ki izvira iz gore Čaping v okrožju Maošjan, avtonomni prefekturi Aba Tibet in Čjang. Teče proti jugu skozi mesto Miandžu, nato proti jugozahodu skozi mesto Dejang in mesto Guanghan. Ta vzhodni izvir na splošno velja za glavni izvir reke Tuojiang. Dolga je 180 km. *Srednji izvir je reka Šiting, ki izvira iz južnega vznožja gore Džjuding, severno od mesta Šifang in južno od okrožja Maošjan. Teče proti jugu vzdolž meje med Šifangom in Miandžujem ter poteka skozi Guanghan. Dolga je 141 km. *Zahodni izvir je reka Džjandžjang, ki izvira iz južnega vznožja gore Čaping, severno od mesta Pengdžov. Dolga je 139 km. Vse tri reke se zbližajo pri mestu Sanšui v mestu Guanghan in tvorijo glavni tok reke Tuojiang, ki se običajno imenuje Severna reka.<ref>{{cite news |title=四川广汉：旅游景区盛开“廉政文化”之花 |url=http://sc.people.com.cn/n2/2020/0531/c345167-34053743.html |accessdate=2025-03-16 |work=人民网 |publisher=人民网 |date=2020-05-31}}</ref> Poleg tega se reki Pihe in Čingbai, ki se odcepita od reke Mindžjang, zbližata z reko Beihe v Džaodženu v okrožju Džintang in se po sotočju imenujeta reka Tuojiang.<ref>{{cite news |title=金堂，一座被水滋润的城市 |url=https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml |accessdate=2025-03-16 |work=四川日报 |publisher=新浪网 |date=2023-08-15 |archive-date=2025-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250423233838/https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml}}</ref> Glavni tok teče proti jugu iz Džaodžena v okrožju Džintang skozi okrožje, mesto Džianjang, okrožje Jandžjang v mestu Zijang, okrožje Zidžong, okrožje Šidžong v mestu Neidžjang in okrožje Fušun, preden se izlije v reko Jangce v mestu Ludžov. Dolga je 522 km in ima koeficient ukrivljenosti rečne struge 2,1. Glavni pritoki prvega reda na levem bregu so reke Laiši, Dačingliu in Janghua; reki Veijuan in Čiuši sta desnna pritoka. Skupna dolžina je 700 km, površina porečja pa 27.900 kvadratnih kilometrov. Porečje je industrijsko območje province Sečuan z visoko gostoto prebivalstva, nizko gozdnato pokritostjo ter težavami z erozijo tal in resnim onesnaženjem vode. Reka Tuojiang je edina večja reka v porečju Sečuana brez projekta za nadzor in ohranjanje vodne hrbtenice. Posledično ima zgornji del reke nizko zmogljivost za nadzor poplav in je povzročil številne poplave. Reka ima zgodovino onesnaževanja z odpadki iz rudarjenja [[fosfat]]ov, nadaljnja hitra industrializacija v 1990-ih pa je povzročila, da je reka postala ena najbolj onesnaženih rek v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=长江上游污染最严重河流“由乱到治” |url=https://www.stcn.com/article/detail/861016.html |website=www.stcn.com |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Leta 2022 se je kakovost vode v reki znatno izboljšala po uvedbi politik varstva okolja v provinci Sečuan.<ref>{{cite web |title=沱江水质大幅改善！有这些举措 |url=https://sichuan.scol.com.cn/ggxw/202206/58537912.html |website=sichuan.scol.com.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> == Ladijski promet == Trenutno ploven del reke teče od ustja reke v Ludžovu do mesta Niufu v mestu Zigong, kar je plovna pot razreda VI s skupno dolžino 145,4 km, od tega 101,9 km v mestu Zigong in 43,5 km v mestu Ludžov. Projekt nadgradnje plovne poti vključuje gradnjo treh novih kaskadnih vozlišč (Šjaoši, Jaotan in Jinšetan), obnovo navigacijskih objektov na kaskadnih hidroelektrarnah Huanggehao, Huangnitan in Liutanba ter poglabljanje zadnjega kanala akumulacijskega jezera, s čimer se bo ta nadgradil v plovno pot razreda IV, kar bo omogočilo celoletno plovbo za 500-tonska plovila. Učinkovite dimenzije zapornice so 150 * 23 * 4,2 metra. Novo središče Jinšeši bo služilo tako navigaciji kot proizvodnji električne energije, z načrtovano nameščeno zmogljivostjo 22,8 MW, gradnja pa naj bi se začela leta 2020. == Velika nesreča zaradi onesnaženja vode v reki Tuojiang == Marca 2004 je podjetje Sichuan Chemical Industry Co., Ltd. izpustilo odpadno vodo z visokimi koncentracijami amonijevega dušika, ki so presegale standard (2611–7618 mg/L) v reko Tuojiang prek pritoka reke Pihe. To je povzročilo, da je skoraj milijon ljudi v Džjanjangu, Zijangu, Zidžongu in Neidžjangu ob reki od 2. do 26. marca doživelo 25-dnevni izpad pitne vode in povzročilo pogin milijona kilogramov rib in neposredno gospodarsko izgubo v višini več kot 219 milijonov juanov.<ref>[http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm 国家环保总局 《2004年中国环境状况公报》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624003508/http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm |date=2009-06-24 }}</ref> Posledično je bilo gojenje rib v kletkah v glavnem toku reke Tuojiang popolnoma prepovedano, mesta ob reki pa so našla nove vire pitne vode. Območje ob reki ostaja območje z visoko incidenco raka prebavil.<ref>[http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm 南方都市报 《四川污染最严重的河流 沱江“劣五类”之困》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/20120904234720/http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm |date=2012-09-04 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tuo River}} {{normativna kontrola}} {{coord|28.9036|N|105.448|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] [[Kategorija:Sečuan]] bmg6j9xrvr42xh6f9q51wticuv7a2ir 0 608833 6752176 2026-09-17T17:36:50Z Ihana Aneta 242446 nova stran z vsebino: »{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. {{Normativna kontrola}}« 6752176 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. {{Normativna kontrola}} tcfabwy9rbsxks5n9taohxstpzvws9g 6752177 6752176 2026-09-17T17:37:23Z Ihana Aneta 242446 6752177 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. {{Normativna kontrola}} g02cb4473n7beoqw82drmmzzyilbyxx 6752181 6752177 2026-09-17T17:51:48Z Ihana Aneta 242446 6752181 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == == V kraljestvu Zlatoroga == == Poznejše življenje == == Filmografija == * V kraljestvu Zlatoroga (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} by637lekebjcig9dentv9neum0pa620 6752187 6752181 2026-09-17T18:18:02Z Ihana Aneta 242446 6752187 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje == == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} jhg3wamirr4i21i0y96aiyjdqox0ubg 6752213 6752187 2026-09-17T19:40:21Z Ihana Aneta 242446 6752213 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v Kamno Gorico. Tam je bila štirinajst let zaposlena če zavodu Matevža Langusa. Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} neigigaae4wo4rxyc2a2loiqpswam1t 6752388 6752213 2026-09-18T09:31:31Z Ihana Aneta 242446 6752388 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnica v koči na Kredarici. == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma se je en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti našla! prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena če zavodu (sedaj Vzgojni zavod Matevža Langusa). Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref>{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} bl9xhl35x3cgyc688s187zj9bttukfx 6752417 6752388 2026-09-18T10:46:36Z Ihana Aneta 242446 6752417 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnica v koči na Kredarici. == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma se je en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena če zavodu (sedaj Vzgojni zavod Matevža Langusa). Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref>{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} tbbzpz1s9uw04zp0zjeppou0mrdvl65 0 608834 6752179 2026-09-17T17:41:36Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Grado (Španija) */ 6752179 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Grado | native_name = Grau | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = P7090181 Grado.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Grado.svg | image_shield = Grado.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Grado | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Luis Trabanco (Asturijska združena levica) | area_total_km2 = 221,63 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 9681 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|23|22|N|6|04|07|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 65 | website = https://www.ayto-grado.es/ | footnotes = }} '''Grado''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Grau'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednjem delu osrednje Asturije, približno 24 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Candamo]], na severovzhodu na [[Las Regueras]], na jugu na [[Proaza|Proazo]], [[Yernes y Tameza|Yernes y Tamezo]] in [[Teverga|Tevergo]], na jugovzahodu na [[Santo Adriano]], na jugozahodu na [[Belmonte de Miranda]], na vzhodu na Oviedo in na zahodu na [[Salas (Asturija)|Salas]]. Vzdevek občanov je ''moscón'', izvor naziva ni pojasnjen.<ref>{{navedi novice|title=Balas como moscones |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/gijon/20090524/asturias/balas-como-moscones-20090524.html |date=24.5.2009 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Fernández |first=Gustavo A. |title=Moscones desde el siglo XII |work=La Voz del Trubia |url=https://lavozdeltrubia.es/2016/04/13/moscones-desde-el-siglo-xii/ |date=13.4.2016 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Nogometna ekipa občine tudi v svojem poimenovanju nosi vzdevek: Club Deportivo Mosconia.<ref>{{navedi novice|title=Club Deportivo Mosconia |work=Futbol24 |url=https://www.futbol24.com/team/Spain/CD-Mosconia/fixtures |date= |accessdate=17.9.2026 |language=en}}</ref> V občini uradno rabijo [[asturijščina|asturijski jezik]] poleg [[španščina|kastilijske španščine]].<ref>{{navedi novice|last=González Huerta |first=Alfredo |title=Grau o Grao, cuestión de gustos |work=La Nueva España |url=https://mas.lne.es/cartasdeloslectores/carta/30580/grau-grao-cuestion-gustos.html |date=10.4.2018 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski ostanki so iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Malo ostankov je iz obdobja [[kultura Castro|kulture Castro]]. Komaj so odkrili najdbe iz [[rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja, čeprav jih je veliko v sosednjih občinah. Iz zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]] so ohranjeni ostanki utrdb v Villanuevi, Básconesu in Coalli. Na podlagi listin iz zgodnjega srednjega veka je možno sklepati, da Grado še ni bila enotna občina v tistem času. [[Slika:Peñaflor, Grado, Asturias 04.jpg|thumb|desno|Most v Peñaflorju]] Občina Grado je postala v 13. stoletju, ki je takrat obsegala ozemlje do [[Candamo|Candama]].<ref name="NESP">{{navedi novice|last=Arias |first=Sara |title=Grado, "la villa en cuesta" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2015/12/04/grado-villa-cuesta-19673503.html |date=4.12.2015 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na življenje občine je veliko vplivala [[Jakobova pot]], ki je šla skozi Grado v [[Galicija (Španija)|Galicijo]].<ref name="NESP" /> Grado je imel tudi tržne pravice, ker so ga križale trgovske ceste iz Galicije in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]].<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Grado |url=https://www.ayto-grado.es/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Med 14. in 18. stoletja je bila občina Grado v odvisnosti različnih velikašev, španskega kralja ali cerkve. Občani so 1774 dosegli na sodišču v Oviedu, da jim priznajo popolno samostojnost. To je 1783 potrdil tudi višji kraljev urad. Občina se je borila s svojim polkom v [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi vojski]].<ref>{{navedi novice|last=Rodríguez |first=Jorge |title=Cuando Asturias perdió la batalla contra Napoleón |url=https://www.elcomercio.es/gijon/20080216/sociedad/cuando-asturias-perdio-batalla-20080216.html |work=El Comercio |date=16.2.2008 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> [[Francozi]] so štirikrat zasedli Grado, kar je povzročalo veliko škod v kulturnih spomenikih. Tudi so bili močni boji v okolici v [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]], zlasti v soteski Peñaflor. Na koncu 19. stoletja se je Candamo osamosvojil od Grada. V prvi polovici 20. stoletja se je veliko razvijal Grado, kar je omogočila železniška proga. Občina je postala središče kmetijstva in živinoreje z izdelki prvega razreda. Skupaj z gospodarskim življenjem se je razvijalo tudi kulturno in prostočasno življenje, so bili zgrajeni kavarne, hoteli, redute in filmska gledališča. Vse to je dopolnila cvetoča trgovina. Oktobrska revolucija 1934 je vplivala tudi na Grado zaradi bližine Ovieda, kjer so besnele največje borbe. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga najprej obvladovali [[druga španska republika|republikanci]], a kmalu so ga zasedle nacionalistične čete, ki so prišle iz Galicije. Nato je bila občina oporišče za obleganje Ovieda, tudi so ustanovili koncentracijsko taborišče na območju. [[Španska falanga|Falangisti]] so umorili ali strpinčili veliko ljudi,<ref>{{navedi novice|last=Población |first=Félix |work=El Salto |title=Memoria herida: encima de una de las mayores fosas de Asturias hubo una pocilga |url=https://www.elsaltodiario.com/los-nombres-de-la-memoria/memoria-herida-encima-de-una-de-las-mayores-fosas-de-asturias-hubo-una-pocilga |date=6.5.2019 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> nato so žrtve pokopali v množične grobe. V sredi 20. stoletja je gospodarstvo Grada osredotočilo na proizvodnjo mleka. Danes število prebivalstva postopoma upada. V splošnem se rahlo poveča prebivalstvo v mestu, medtem ko vasi mladi ljudje zapuščajo. == Geografija == Pokrajina občine je hribovita, višji vrhovi se nahajajo na južnem delu. V dolinah, ob reki Nalón je plodna ravnica. Tudi sta pomembni reki Cubia in Varas. Površina ni enotna, ker severni del pripada obalnemu delu Asturije, medtem ko je južni del pripada že [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskemu gorovju]]. Najvišji vrh je Picu la Berza (1454 m).<ref>{{navedi novice|title=Berza, Picu La |work=Paisaje de Asturias |url=https://paisaje.asturias.me/comarca-del-camin-real-de-la-mesa/c/0/i/77656072/berza-picu-la |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Podnebje je oceansko, se nahajo tukaj veliki gozdovi kostanja, hrasta, bukve, breze, jeseni in tise rastejo tukaj. Divjačine so divji prašič, divja mačka, volk, veverica, vidra, mala podlasica, ženeta, sova, jastreb, jazbec, lisica, jelen in kantabrijski divji petelin (ki je ogrožen). Včasih je pojavi v okolici kantabrijski medved. Travniki so bogati z različnimi vrstami metuljev. == Kultura == [[Slika:Grado (Asturias) 16.jpg|thumb|desno|Meščanska hiša v Gradu]] [[Slika:Grado - Palacete Velázquez (El Capitolio) 2.jpg|thumb|desno|Palača Velázquez (El Capitolu) v Gradu]] Kultura Grada je izjemno bogata, čeprav ima malo iz srednjeveške kulturne dediščine. Momunemtalna je stavba Kapele žalosti, ki so jo gradili v 18. stoletju. Prav tako je monumentalna palača Miranda-Valdecarzana iz 18. stoletja. Največja cerkev je cerkev Sv. Petra, ki so jo gradili med 1884 in 1890. Lahko zasledimo mnogo starih meščanskih hiš in palač, ki so bile zgrajene večinoma v 19. stoletju, nekatere iz prispevkov izseljencev v Ameriki. Stolp v Villanuevi je bil zgrajen v 15. stoletju. Najstarejša cerkev Grada je cerkev Sv. Martina v Gurullésu, ki so jo gradili 1117 v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Cerkvi Sv. Janeza in Sv. Vincencija v Peñaflorju in Castañedu sta tudi zgrajeni v romanskem slogu. Most Peñaflorju je iz 12. stoletja, so ga večkrat obnovili in je del Jakobove poti. V Gradu lahko zasledimo veliko parkov z zanimivimi in dragocenimi rastlinami. Od 2008 imajo v Gradu kuharsko tekmovanje ''Faba'', kjer udeleženci kuhajo asturijsko narodno jed [[fabada]], ki jo potem žirija ocenjuje.<ref>{{navedi novice| url=https://www.ayto-grado.es/primera-flor-y-certamen-de-la-faba |title=Primera Flor y Certamen de la Faba - ayto-grado |work=Ayto Grado |date= |accessdate=17.9.2025 |language=es}}</ref> Poleg se obiskovalci lahko udeležijo festivala cvetlic, spomladanskega festivala ali gastronomske razstave, kjer predstavijo znane asturijske sire. V vsakem letu okrog 12. oktobra imajo jesensko tržnico s kmetijskimi pridelki. Tradicionalna tržnica, ki jo imajo ob sredah in nedeljah, je najstarejša po vsej Asturiji, imajo jo že od 1256.<ref>{{navedi novice|title=Mercado en Grado |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/agenda-de-asturias/ferias-mercados/-/calendarsuite/event/mercado-en-grado/1746873/1764496800000/jr0cMeS144cd |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Pobratena mesta == * {{flagicon|ESP}} [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Španija]] * {{flagicon|ESP}} [[Oviedo]], [[Španija]] * {{flagicon|CUB}} [[Arroyo Naranjo]], [[Kuba]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 4w4sccoxcuikjmub8yyiiuier9qrk0d 0 608835 6752191 2026-09-17T18:33:47Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Grandas de Salime */ 6752191 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Grandas de Salime | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PA120097 Grandas salime.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Grandas de Salime.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Grado | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eustaquio Revilla Villegas (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 112,55 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 767 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|04|N|6|52|33|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,204 | website = https://www.grandasdesalime.es/ | footnotes = }} '''Grandas de Salime''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednjem delu zahodne Asturije, na meji z [[Galicija (Španija)|Galicijo]], približno 039 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Santa Eulalia de Oscos|Santo Eulalio de Oscos]] in [[San Martín de Oscos]], na severovzhodu na [[Pesoz]] in [[Allande]], na jugovzhodu na [[Negueira de Muñiz|Negueiro de Muñiz]] (v Galiciji) in na jugozahodu na [[Fonsagrada|Fonsagrado]] (v Galiciji). V občini govorijo lokalno različico [[galicijščina|galicijskega jezika]], ki se imenuje [[eonavščina]]. == Etimologija == Ime Salime izvira iz [[Indoevropski prajezik|pravindoevropščine]], iz korenine ''*sal-'' (val, reka, voda).<ref>{{navedi novice|title=Hidrónimo SALOR |work=Celtiberia.net |url=https://www.celtiberia.net/es/conocimientos/?idp=10840&cadena=CELTA&pagina=1 |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V občini so odkrili [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]] in v kamen vklesane stare simbole. Tudi so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], kjer so odkrili še orodja in okrasne predmete. Arheološka dkritja še tudi danes trajajo. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so odprli prve rudnike na ozemlju, kjer so izkopali zlato. Listine že omenijo občino v [[srednji vek|srednjem veku]] kot Granda, ki je pripadala lasti samostana v Villanuevi de Oscos, dokler je [[Ferdinand II. Leonski]] ni daroval cerkvi v Oviedu, ki je potem več stoletij obvladalo ozemlje. [[Filip II. Španski]] je v 16. stoletju izlastil cerkvena zemljišča, pozneje so občani Grandasa odkupili svojo svobodo od kralja. 1836 so z združitvijo Grandasa in Salimeja ustanovili današnjo občino. [[Španska vojna za neodvisnost]], tako kot [[karlistične vojne]] so prizadele občino, ki je dejavno sodelovala v borbah. Po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so izoblikovali akumulacijsko jezero z zajezitvijo, zaradi česar so poplavili rodne orne zemlje in pašnike, kar je povzročilo veliko izseljevanje in upadanje prebivalstva. 55 % sedanjega prebivalstva je staro nad 40 leti. == Geografija == V občini so zaostali prometni odnosi, čeprav vrhovi niso precej visokovi. Najvišji vrh je Pedras Apañadas (1204 m), medtem ko drugi vrhovi komaj sežejo 800 m. Zaradi gorovja je majhna količina padavin v občini. Podnebje je oceansko. Glavni reki sta Navia in Agüeira. Na gozdnih območjih rastejo avtohtonske površine grastov in kostanjev. V zadnjih časih so pogozdovali nekatera območja z borom. == Gospodarstvo == Prebivalstvo še vedno živi predvsem od živinoreje. V zadnjih desetletjih se je povečalo sadjarstvo (npr. proizvodnja borovnice). Tudi se postopoma razvija turizem, ker akumulacijsko jezero zagotavlja veliko možnosti za prostočasne dejavnosti. == Kultura == * Cerkev Zveličarja v Grandasu ([[romanska arhitektura|romanska cerkev]], ki so jo večkrat preoblikovali v 17., 18. in 19. stoletju) * Župnišče iz 19. stoletja * Meščanske hiše iz 18. stoletja * Narodoslovni muzej v Grandasu<ref>{{navedi novice|title=Grandas de Salime |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/grandas-de-salime |date= |accessdate=17.9.2026 |language=en}}</ref> * Plemiške kurije * Kapela Sv. Lazara v Padrairi ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] * Predori iz rimljanskega obdobja v Penafuradi == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] ipwym9ehqwsy99qa56kwoezuft92ec9 6752192 6752191 2026-09-17T18:39:13Z Doncsecz~slwiki 9581 6752192 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Grandas de Salime | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PA120097 Grandas salime.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Grandas de Salime.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Ibias | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eustaquio Revilla Villegas (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 112,55 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 767 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|04|N|6|52|33|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,204 | website = https://www.grandasdesalime.es/ | footnotes = }} '''Grandas de Salime''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednjem delu zahodne Asturije, na meji z [[Galicija (Španija)|Galicijo]], približno 039 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Santa Eulalia de Oscos|Santo Eulalio de Oscos]] in [[San Martín de Oscos]], na severovzhodu na [[Pesoz]] in [[Allande]], na jugovzhodu na [[Negueira de Muñiz|Negueiro de Muñiz]] (v Galiciji) in na jugozahodu na [[Fonsagrada|Fonsagrado]] (v Galiciji). V občini govorijo lokalno različico [[galicijščina|galicijskega jezika]], ki se imenuje [[eonavščina]]. == Etimologija == Ime Salime izvira iz [[Indoevropski prajezik|pravindoevropščine]], iz korenine ''*sal-'' (val, reka, voda).<ref>{{navedi novice|title=Hidrónimo SALOR |work=Celtiberia.net |url=https://www.celtiberia.net/es/conocimientos/?idp=10840&cadena=CELTA&pagina=1 |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V občini so odkrili [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]] in v kamen vklesane stare simbole. Tudi so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], kjer so odkrili še orodja in okrasne predmete. Arheološka dkritja še tudi danes trajajo. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so odprli prve rudnike na ozemlju, kjer so izkopali zlato. Listine že omenijo občino v [[srednji vek|srednjem veku]] kot Granda, ki je pripadala lasti samostana v Villanuevi de Oscos, dokler je [[Ferdinand II. Leonski]] ni daroval cerkvi v Oviedu, ki je potem več stoletij obvladalo ozemlje. [[Filip II. Španski]] je v 16. stoletju izlastil cerkvena zemljišča, pozneje so občani Grandasa odkupili svojo svobodo od kralja. 1836 so z združitvijo Grandasa in Salimeja ustanovili današnjo občino. [[Španska vojna za neodvisnost]], tako kot [[karlistične vojne]] so prizadele občino, ki je dejavno sodelovala v borbah. Po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so izoblikovali akumulacijsko jezero z zajezitvijo, zaradi česar so poplavili rodne orne zemlje in pašnike, kar je povzročilo veliko izseljevanje in upadanje prebivalstva. 55 % sedanjega prebivalstva je staro nad 40 leti. == Geografija == V občini so zaostali prometni odnosi, čeprav vrhovi niso precej visokovi. Najvišji vrh je Pedras Apañadas (1204 m), medtem ko drugi vrhovi komaj sežejo 800 m. Zaradi gorovja je majhna količina padavin v občini. Podnebje je oceansko. Glavni reki sta Navia in Agüeira. Na gozdnih območjih rastejo avtohtonske površine grastov in kostanjev. V zadnjih časih so pogozdovali nekatera območja z borom. == Gospodarstvo == Prebivalstvo še vedno živi predvsem od živinoreje. V zadnjih desetletjih se je povečalo sadjarstvo (npr. proizvodnja borovnice). Tudi se postopoma razvija turizem, ker akumulacijsko jezero zagotavlja veliko možnosti za prostočasne dejavnosti. == Kultura == * Cerkev Zveličarja v Grandasu ([[romanska arhitektura|romanska cerkev]], ki so jo večkrat preoblikovali v 17., 18. in 19. stoletju) * Župnišče iz 19. stoletja * Meščanske hiše iz 18. stoletja * Narodoslovni muzej v Grandasu<ref>{{navedi novice|title=Grandas de Salime |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/grandas-de-salime |date= |accessdate=17.9.2026 |language=en}}</ref> * Plemiške kurije * Kapela Sv. Lazara v Padrairi ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] * Predori iz rimljanskega obdobja v Penafuradi == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] n5v6rbsbgw5guy4ggaa0p92zemg2yza 6752193 6752192 2026-09-17T18:41:52Z Doncsecz~slwiki 9581 6752193 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Grandas de Salime | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PA120097 Grandas salime.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Grandas de Salime.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Ibias | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Eustaquio Revilla Villegas (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 112,55 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 767 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|04|N|6|52|33|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,204 | website = https://www.grandasdesalime.es/ | footnotes = }} '''Grandas de Salime''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednjem delu zahodne Asturije, na meji z [[Galicija (Španija)|Galicijo]], približno 139 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Santa Eulalia de Oscos|Santo Eulalio de Oscos]] in [[San Martín de Oscos]], na severovzhodu na [[Pesoz]] in [[Allande]], na jugovzhodu na [[Negueira de Muñiz|Negueiro de Muñiz]] (v Galiciji) in na jugozahodu na [[Fonsagrada|Fonsagrado]] (v Galiciji). V občini govorijo lokalno različico [[galicijščina|galicijskega jezika]], ki se imenuje [[eonavščina]]. == Etimologija == Ime Salime izvira iz [[Indoevropski prajezik|pravindoevropščine]], iz korenine ''*sal-'' (val, reka, voda).<ref>{{navedi novice|title=Hidrónimo SALOR |work=Celtiberia.net |url=https://www.celtiberia.net/es/conocimientos/?idp=10840&cadena=CELTA&pagina=1 |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V občini so odkrili [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]] in v kamen vklesane stare simbole. Tudi so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], kjer so odkrili še orodja in okrasne predmete. Arheološka dkritja še tudi danes trajajo. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so odprli prve rudnike na ozemlju, kjer so izkopali zlato. Listine že omenijo občino v [[srednji vek|srednjem veku]] kot Granda, ki je pripadala lasti samostana v Villanuevi de Oscos, dokler je [[Ferdinand II. Leonski]] ni daroval cerkvi v Oviedu, ki je potem več stoletij obvladalo ozemlje. [[Filip II. Španski]] je v 16. stoletju izlastil cerkvena zemljišča, pozneje so občani Grandasa odkupili svojo svobodo od kralja. 1836 so z združitvijo Grandasa in Salimeja ustanovili današnjo občino. [[Španska vojna za neodvisnost]], tako kot [[karlistične vojne]] so prizadele občino, ki je dejavno sodelovala v borbah. Po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so izoblikovali akumulacijsko jezero z zajezitvijo, zaradi česar so poplavili rodne orne zemlje in pašnike, kar je povzročilo veliko izseljevanje in upadanje prebivalstva. 55 % sedanjega prebivalstva je staro nad 40 leti. == Geografija == V občini so zaostali prometni odnosi, čeprav vrhovi niso precej visokovi. Najvišji vrh je Pedras Apañadas (1204 m), medtem ko drugi vrhovi komaj sežejo 800 m. Zaradi gorovja je majhna količina padavin v občini. Podnebje je oceansko. Glavni reki sta Navia in Agüeira. Na gozdnih območjih rastejo avtohtonske površine grastov in kostanjev. V zadnjih časih so pogozdovali nekatera območja z borom. == Gospodarstvo == Prebivalstvo še vedno živi predvsem od živinoreje. V zadnjih desetletjih se je povečalo sadjarstvo (npr. proizvodnja borovnice). Tudi se postopoma razvija turizem, ker akumulacijsko jezero zagotavlja veliko možnosti za prostočasne dejavnosti. == Kultura == * Cerkev Zveličarja v Grandasu ([[romanska arhitektura|romanska cerkev]], ki so jo večkrat preoblikovali v 17., 18. in 19. stoletju) * Župnišče iz 19. stoletja * Meščanske hiše iz 18. stoletja * Narodoslovni muzej v Grandasu<ref>{{navedi novice|title=Grandas de Salime |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/grandas-de-salime |date= |accessdate=17.9.2026 |language=en}}</ref> * Plemiške kurije * Kapela Sv. Lazara v Padrairi ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] * Predori iz rimljanskega obdobja v Penafuradi == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] qz74lmv48chjxix7gt3phlwhegrt82t 0 608836 6752195 2026-09-17T19:02:47Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752195 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Ljudstvo Tujia | native_name = | image = Tujia women.jpg | caption = Tujia ženske v tradicionalnih oblačilih | population = 9.587.732 (2020 štetje) | total_ref = <ref>{{cite web|title=Geographic Distribution and Population of Ethnic Minorities|url=http://www.stats.gov.cn/tjsj/ndsj/2021/indexeh.htm|website=China Statistical Yearbook 2021|access-date=4 February 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/china-ethnic-2020.htm|title=Ethnic composition of China 2020|website=pop-stat.mashke.org|accessdate=8 July 2025}}</ref> | popplace = [[File:Tujia distribution density.png|300px]]<br/>{{flag|China}}<br/>([[Hunan]]{{·}}[[Hubej]]{{·}}[[Guidžov]]{{·}}[[Čongčing]]) | languages = [[mandarinščina]]<br/>Tujia (traditionalno) | religions = Pretežno ljudska religija Nuo }} '''Tujia''' ({{langx|tji|Bifjixkhar}} / {{lang|tji|Bifzixkar}}, [[International Phonetic Alphabet|IPA]]: {{IPA|/bi˧˥ dʑi˥ kʰa˨˩/ /pi˧˥ tsi˥ kʰa˨˩/}}, {{langx|tjs|Mongrzzir}}, {{IPA|/mõ˨˩ dzi˨˩/}}; {{lang-zh|c={{linktext|土家族}}|p=Tǔjiāzú}}) so etnična skupina in s skupno več kot 9 milijoni prebivalcev sedma največja uradno priznana etnična manjšina v [[LR Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. Živijo v gorovju Vuling, ki se razteza čez skupne meje provinc [[Hunan]], [[Hubeij] in [[Guidžov]] ter občine [[Čongčing]]. Endonim ''Bizika'' pomeni »domači prebivalci«. V kitajščini ''Tujia'' dobesedno pomeni »lokalne družine«, v nasprotju s Haka ({{lang-zh|c={{linktext|客家}}|p=Kèjiā|labels=no}}), katerih ime dobesedno pomeni »gostujoče družine« in nakazuje na migracijo.<ref>{{cite web|url=http://www.hb.xinhuanet.com/cwh/2005-03/07/content_3829925.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20060903183847/http://www.hb.xinhuanet.com/cwh/2005-03/07/content_3829925.htm|url-status=dead|archive-date=3 September 2006|script-title=zh:土家族族源|trans-title=Origins of the Tujia|publisher=Xinhua}}</ref> == Zgodovina == === Izvor === Čeprav obstajajo različni zapisi o njihovem izvoru, lahko Tujia sledijo svoji zgodovini več kot dvanajst stoletij nazaj in morda še dlje do starodavnega ljudstva Ba, ki je pred približno 2500 leti naseljevalo območje okoli današnjega Čongčinga. Kraljestvo Ba je doseglo vrhunec svoje moči med 600 in 400 pr. n. št., vendar ga je [[Dinastija Čin|Čin]] priključil leta 316 pr. n. št. Potem ko so bili v starodavnih dokumentih omenjeni z dolgim ​​zaporedjem različnih imen, se Tujia v zgodovinskih zapisih pojavljajo od približno 14. stoletja naprej. === Dinastiji Ming in Qing === Poglavarji Tujia ''[[tusi]]'' so dosegli vrhunec svoje moči pod [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] (1368–1644), ko jim je cesarski dvor podelil sorazmerno visok status. To so dosegli s svojim slovesom ponudnikov divjih, visoko discipliniranih bojevnikov, ki jih je cesar zaposloval za zatiranje uporov drugih manjšin. Ob številnih priložnostih so pomagali braniti Kitajsko pred zunanjimi napadalci, kot so bili ''vokou'' ("japonski" pirati), ki so v 16. stoletju pustošili po obali. [[Mandžurci]] so leta 1644 napadli in osvojili dinastijo Ming ter ustanovili Veliko cesarstvo Čing, na Kitajskem znano kot [[dinastija Čing]]. Cesarji Čing, ki so bili vedno sumničavi do lokalnih vladarjev, so vedno poskušali zamenjati hanske uradnike z mandžurskimi, kjer koli so lahko. V začetku 18. stoletja se je dvor Čing končno počutil dovolj varnega, da je vzpostavil neposreden nadzor tudi nad manjšinskimi območji. Ta proces, znan kot ''gaiguiuiliu'' (dobesedno »zamenjati lokalnega [vladarja], vrniti se k prevladujoči [centralni vladavini]«), se je po vsej jugozahodni Kitajski izvajal postopoma in na splošno mirno. Dvor je sprejel pristop korenčka in palice z bogatimi pokojninami za poslušne poglavarje, skupaj z veliko demonstracijo vojaške sile na mejah njihovih ozemelj. Večina območij Tujia se je v obdobju 1728–1735 vrnila pod centralni nadzor. Čeprav je bila vladavina dinastije Čing bolj urejena v primerjavi z vladavino poglavarjev, so mnogi kmetje v Tujia začeli ogorčeno govoriti o poskusih dvora Čing, da bi jim vsiljeval nacionalno kulturo in običaje. Z oslabitvijo centralne oblasti Čing so se pojavili številni obsežni upori, ki so dosegli vrhunec v nasilnem upori Taipingov. === Novejša zgodovina === [[File:1933年6月湖南湘西鳳凰縣廖家橋鎮, 凌純聲,芮逸夫,勇士衡.jpg|thumb|Antropologi Ling Chunsheng, Rui Yifu in Yong Shiheng so obiskali mesto Liaojia v okrožju Fenghuang v okviru terenskega dela o etnični pripadnosti Tujia na Kitajskem]] Po propadu dinastije Čing so se Tujia znašli ujeti med različnimi konkurenčnimi vojskovodji. Na vztrajanje bogatih posestnikov je bilo vedno več zemlje namenjene gojenju visoko donosnega [[opij]]a, razbojništvo pa je bilo razširjeno. Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske leta 1949 so območja Tujia prišla pod komunistični nadzor in razbojništvo je bilo hitro izkoreninjeno. [[Veliki skok naprej]] je privedel do množične lakote v skupnostih Tujia. Tujia so bili januarja 1957 uradno priznani kot ena od 55 etničnih manjšin, nato pa je bilo ustanovljenih več avtonomnih prefektur in okrožij.<ref name=":0">{{Cite book|last=McLaren|first=Anne E.|url=https://books.google.com/books?id=50z1YDkguhgC&pg=PA158|title=Performing Grief: Bridal Laments in Rural China|date=2008|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-3232-2|pages=158|language=en|quote=The Tujia people have been given the status of 'minority' by the People's Republic.}}</ref> Državni svetnik Dai Bingguo, eden najvišjih kitajskih uradnikov za zunanjo politiko, je najvidnejši Tujia v kitajski vladi.<ref>{{Cite book|last=Lin|first=Li|url=https://books.google.com/books?id=0mRZDwAAQBAJ&pg=PA149|title=On Minority Rights|date=2012|publisher=Paths International Ltd|isbn=978-1-84464-214-4|pages=149|language=en|quote=Hui Liangyu (Hui) was elected Vice Premier of the State Council and Dai Bingguo (Tujia) State Councillor.}}</ref> == Kultura == === Posebnosti === [[File:唐崖土司夫人4.jpg|thumb|left|Tradicionalna opera Tujia, Nandžu, ki se igra v okrožju Šjianfeng, Enši Tujia in avtonomni prefekturi Mjao]] Danes lahko tradicionalne običaje Tujia najdemo le na najbolj oddaljenih območjih. Tujia so znani po svojih pevskih in skladateljskih sposobnostih ter po tradiciji plesa ''Baišou'' (ples mahanja), 500 let starega kolektivnega plesa, ki uporablja 70 ritualnih gest za predstavitev vojne, kmetovanja, lova, dvorjenja in drugih vidikov tradicionalnega življenja. Znani so tudi po svojem bogato vzorčastem [[brokat]]u, znanem kot ''šilankapu'', izdelku, ki je bil v preteklosti redno del njihovih poklonov kitajskemu dvoru. Za svoj spomladanski festival pripravljajo ročno izdelane lepljive riževe kolačke, imenovane ''ciba torta''. Zberejo se okoli ognja, da pojejo ljudske pesmi in jedo pečeno cibo.<ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211205/1-eObWLjzLs Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20200214192442/https://www.youtube.com/watch?v=1-eObWLjzLs&gl=US&hl=en Wayback Machine]{{cbignore}}: {{cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=1-eObWLjzLs| title = A special Spring Festival snack: The Tujia tradition of making 'ciba,' a glutinous rice cake | website=YouTube| date = 13 February 2018 }}{{cbignore}}</ref> Žrtvovanje z mahanjem rok ({{lang-zh|c=摆手祭}}) je obsežna žrtvena slovesnost, ki jo etnična skupina Tujia prenaša iz davnih časov in združuje vero, žrtvovanje, ples, dramo in druge kulturne oblike. Je tudi najsvetejši tradicionalni festival etnične skupine Tujia.<ref>{{cite journal| last1=Min| first1=T.| last2=Zhang|first2=T.|title=Cultural Resilience from Sacred to Secular: Ritual Spatial Construction and Changes to the Tujia Hand-Waving Sacrifice in the Wuling Corridor, China|journal=Religions|year=2025|volume=16|issue=7|id=811|doi=10.3390/rel16070811|issn=2077-1444|doi-access=free}}</ref> === Življenjski slog in običaji === [[File:Phoenix in Peony Flowers, Tujia people, China, cotton brocade - Sichuan Provincial Museum - Chengdu, China - DSC04733.jpg|thumb|Brokat Tujia]] Prebivalci Tujia tradicionalno kažejo izrazito različne načine življenja, odvisno od njihovega geografskega okolja. Nižinski Tujia večinoma naseljujejo hribovita območja rečnih dolin pod 500 metri nadmorske višine. Njihova glavna hrana je [[riž]], ki ga dopolnjujejo [[pšenica]] in druga žita. Najraje vzrejajo domačo perutnino in živino, dobro pa je razvit tudi ribolov. Med tremi podskupinami Tujia uživajo nižinski Tujia največje materialno bogastvo. Iz tradicije nižinskih Tujia izvirajo izvrstne tradicionalne obrti, kot je brokat Tujia (''Šilankapu''). Gorski Tujia živijo predvsem v alpskih soteskah med 500 in 2500 metri nadmorske višine. Njihova prehrana je sestavljena predvsem iz mešanih žit, vključno z nižinskimi poljščinami, kot je riž, in visokogorskimi poljščinami, kot so pšenica, [[ječmen]] in [[ajda]]. Prav tako gojijo živino in perutnino, včasih pa pasejo govedo in ovce. Življenjski slog združuje značilnosti nižinskega in visokogorske populacije Tujia, hkrati pa kaže tudi svoje značilne lastnosti – med gorskimi Tujia obstaja močna lovska tradicija. Pred sredino 20. stoletja je skoraj vsako gospodinjstvo imelo lovsko puško, fantje pa so že od malih nog spremljali svoje očete v gore na lov. Med temi tremi skupinami veljajo za najbolj pogumne in živahne. Ker so v preteklosti služili kot posredniki med visokogorjem in nižinami, sta bila med gorskimi Tujia nekoč razširjena karavanski prevoz in trgovina. Platojski Tujia večinoma naseljujejo planote nad 1000 metri nadmorske višine. Njihova glavna hrana so predvsem visokogorski pridelki, kot je ajda. Medtem ko pasejo ovce, nekateri redijo tudi manjše število piščancev, prašičev in drugih živali. Vendar pa je njihovo življenjsko okolje zaradi naravnih razmer, kot sta pomanjkanje vode in hud mraz, ostrejše kot v drugih dveh skupinah Tujia. Posledično je njihovo število prebivalcev v preteklosti ostalo majhno, življenje pa je bilo dolgo časa relativno težko. == Jezik == Jezik Tujia je kitajsko-tibetanski jezik in se običajno šteje za izoliranega znotraj te skupine. Ima nekaj slovničnih in fonoloških podobnosti z jezikom Nuosu, čeprav se njegov besednjak zelo razlikuje.<ref>[http://www.brassett.org.uk/tujia/elng/elintro.html Brief Introduction to the Tujia Language]</ref> Danes je največ 70.000 maternih govorcev jezika Tujia, večina jih živi v severnih delih avtonomnih prefektur Šjangši Tujia in Mjao v severozahodni provinci Hunan. Velika večina Tujia uporablja različice kitajščine, predvsem jugozahodno mandarinščino; nekaj jih govori hmongske jezike. Ostal je le malo enojezičnih govorcev jezika Tujia; skoraj vsi so dvojezični v nekem narečju kitajščine. Otroci se zdaj učijo kitajščine že od otroštva in mnogi mladi Tujia raje uporabljajo kitajščino pri komunikaciji med seboj. Med tekočimi govorci jezika Tujia so pogostejše kitajske izposojenke in celo stavčne strukture. == Razširjenost == === Po provincah === [[File:Furong bridge 01.jpg|thumb|Furong, starodavno mesto z večino prebivalcev Tujia, je v okrožju Jongšun v Šjangši, Hunan]] Popis prebivalstva leta 2020 je zabeležil 9.587.732 prebivalcev Tujia na Kitajskem. Tri province [[Hunan]], [[Hubej]] in [[Guidžov]] ter občina [[Čongčing]] so dedne domovine ljudstva Tujia. V teh štirih regijah na ravni provinc živi 85,97 % prebivalstva Tujia, preostanek pa je razpršen po drugih območjih.<ref>{{Cite web |title=Ethnic composition of China 2020 |url=http://pop-stat.mashke.org/china-ethnic-2020.htm |access-date=8 July 2025 |website=pop-stat.mashke.org}}</ref> Provinca Hunan ima 2.713.005 prebivalcev Tujia, zaradi česar je provinca z največjim prebivalstvom Tujia. Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Hunanu. Tujia v Hunanu so razporejeni po 18 upravnih enotah na ravni okrožij, vključno z: celotnim območjem 8 okrožij in mest na ravni okrožij avtonomne prefekture Šjangši Tujia in Mjao, vsemi 4 okrožji in okrožji [[Džangdžjadžje]], okrožjem Šimen in okrožjem Taojuan v Čangdeju ter okrožjem Juanling, avtonomnim okrožjem Džidžjang Dong, okrožjem Šupu in avtonomnim okrožjem Majyang Mjao v Huaihua. Trenutno se vsakodnevna uporaba jezika Tujia ohranja le na nekaterih območjih prefekture Šjiangši v Hunanu, kjer živijo Tujia. Provinca Hubej ima 2.285.834 Tujia, zaradi česar je to provinca z drugim največjim prebivalstvom Tujia; Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Hubeiju. Tujia iz Hubeija so razporejeni po 16 upravnih enotah na ravni okrožij, vključno s: celotnim ozemljem 8 okrožij in mest na ravni okrožij v avtonomni prefekturi Enši Tujia in Mjao, avtonomnim okrožjem Vufeng Tujia, avtonomnim okrožjem Čangjang Tujia ter okrožjem Jidu v Jičangu, okrožjem Songzi v Džingdžovu in gozdarskim okrožjem Šennongdžja. Obstajajo tudi območja z mešano poselitev, vključno z okrožjem Šingšan, okrožjem Zigui in Džičeng. V provinci GuiDžov živi 1.696.664 Tujia, kar jo uvršča med province s tretjim največjim številom prebivalcev Tujia; Tujia so četrta največja etnična skupina v Guidžovu, takoj za [[Kitajci Han]], [[Mjaoji]] in Boujei. Tujia iz Guidžova so večinoma razporejeni po 11 okrožij v 3 prefekturah, vključno z: avtonomnim okrožjem Jindžjang Tujia in Mjao ter avtonomnim okrožjem Janhe Tujia – dvema avtonomnima okrožjema Tujia – skupaj z okrožjem Bidžjang, okrožjem Džjangkou, okrožjem Sinan in okrožjem Dedžjang, kar skupaj znaša šest okrožij v Tongrenu; avtonomnim okrožjem Daodžen Gelao in Mjao v Zunjiju; ter okrožjem Cengong in okrožjem Dženjuan v avtonomni prefekturi Čjandongnan Mjao in Dong. Občina Čongčing ima 1.546.988 Tujia, kar jo uvršča med regije na ravni province s četrtim največjim številom prebivalcev Tujia; Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Čongčingu. Tujia v Čongčingu so večinoma razporejeni po 11 okrožjih in okrožjih, vključno s štirimi avtonomnimi okrožji Šidžu, Šiušan, Joujang in Pengšui, ter okrožjem Čjandžjang, ki ima avtonomni status. Obstajajo tudi območja z mešano naselji, vključno z okrožji Vušan, Fengdžje in okrožjem Vandžov. == Znani Tujia ljudla == {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 | image1 = 秦良玉.jpg | caption1= Qin Liangyu | image2 = He Long.jpg | caption2= [[He Long]] | image3 = 向警予.jpg | caption3= Xiang Jingyu | image4 =Dai Bingguo 051208-D-9880W-068.jpg | caption4= Dai Bingguo |header=Famous Tujia people | }} V zgodovini so bili ljudje Tujia zelo sinicizirani in so ustvarili veliko izjemnih talentov. *[[Dai Bingguo]], diplomat administracije Wen Jiabao *[[Lan Xiya]], igralka *[[Leo Li]], igralka in pevka *[[Liao Guoxun]], nekdanji župan mesta Tianjin *[[Ren Zhenhe]], nekdanji guverner Gansu *[[Shang Chunsong]], umetniški telovadec in trasist, dobitnik olimpijske medalje *[[Shen Mengchen]], igralka *[[He Long]], maršal LRK<ref>Njegov rod po očetovi strani sega nazaj v vojaška gospodinjstva Han Kitacev, stacioniranih v regiji Hunan, njegova mati pa je etnične pripadnosti Tujia, vendar je izbral svojo narodnost kot Han Kitajec.</ref><ref>{{Cite web |title=He Longovi predniki so bili bojevniki in nadarjeni ljudje v preteklih dinastijah. Njegov praded je molil za ljudi in je imel velik vpliv na He Longa. |url=https://www.sohu.com/a/www.sohu.com/a/484524357_121118977 |access-date=2025-11-23 |website=www.sohu.com}}</ref> *[[Tian Tao]], olimpijski dvigalec uteži *[[Zhou Xianwang]], župan Vuhana *[[Zhang Ju (glasbenik)|Zhang Ju]], glasbenik *[[Huang Yongyu]], slikar *[[Ron Monroe]], kitajska igralka in pevka na Japonskem *[[Xiang Xuan]], general Ljudske osvobodilne vojske *[[Qin Haiyang]], atlet in dobitnik olimpijske medalje == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em}} *Brown, M.J. (2001). "Ethnic Classification and Culture: The Case of the Tujia in Hubei, China," ''Asian Ethnicity'' 2(1): 55–72. *Brown, M.J. (2004). "They Came with Their Hands Tied behind Their Backs" – Forced Migrations, Identity Changes, and State Classification in Hubei. ''Is Taiwan Chinese?'' (pp.&nbsp;166–210). Berkeley: University of California Press. *Brown, M.J. (2007). "Ethnic Identity, Cultural Variation, and Processes of Change – Rethinking the Insights of Standardization and Orthopraxy". ''Modern China''. 33(1): 91–124. Sage Publications. *---- 2002. "Local Government Agency: Manipulating Tujia Identity," ''Modern China''. *Ch'en, J. (1992). ''The Highlanders of Central China: A History 1895–1937''. New York: M.E. Sharpe. *Dong, L. (1999). ''Ba feng Tu yun—Tujia wenhua yuanliu jiexi (Ba Manners, Tu Charm—An Analysis of the Origins of Tujia Culture).'' Wuhan: Wuhan Daxue Chubanshe. *Dong, L., Brown, M.J., Wu, X. (2002). Tujia. ''Encyclopedia of World Cultures – Supplement''. C. Ember, M. Ember & I. Skoggard (eds.), NY: Macmillan Reference USA, pp.&nbsp;351–354. *Huang B. (1999). "Tujiazu Zuyuan Yanjiu Zonglun" ("A Review of Research on Tujia Ancestral Origins"). In ''Tujia zu lizhi wenhua lunji'' (A Colloquium on Tujia History and Culture), edited by Huang Baiquan and Tian Wanzheng. 25–42. Enshi, Hubei: Hubei Minzu Xueyuan. *Li, S. (1993). ''Chuandong Youshui Tujia'' (Tujia of the Youshui River in East Sichuan). Chengdu: Chengdu Chubanshe. *Peng, B., Peng, X. et al. (1981). Jishou University Journal, Humanities Edition #2: Special Issue on Tujia Ethnography [in Chinese]. Jishou: Jishou University. *Shih C. (2001). "Ethnicity as Policy Expedience: Clan Confucianism in Ethnic Tujia-Miao Yongshun," ''Asian Ethnicity'' 2(1): 73–88. *Sutton, D. (2000). "Myth Making on an Ethnic Frontier: The Cult of the Heavenly Kings of West Hunan, 1715–1996," ''Modern China'' 26(4): 448–500. *Sutton, D. (2003). "Violence and Ethnicity on a Qing Colonial Frontier: Customary and Statutory Law in the Eighteenth-Century Miao Pale". In: ''Modern Asian Studies'' 37(1): 41–80. Cambridge University Press. *Sutton, D. (2007). "Ritual, Cultural Standardization, and Orthopraxy in China: Reconsidering James L. Watson’s Ideas". In: ''Modern China'' 33(1): 3–21. Sage Publications. *Tien, D., He, T., Chen, K., Li, J., Xie, Z., Peng, X. (1986). ''Tujiayu Jianzhi'' (A Brief Chronicle of the Tujia Language). Beijing: Minzu Chubanshe. *Wu, X. (1996). "Changes of chieftains' external policy in the Three Gorges Area in the late Ming and early Qing dynasties [1630s–1660s]". In: ''Ethnic Forum'', (3): 88–92. (Hunan, China) *Wu, X. (1997). "Tujia's food-getting pattern in west Hubei in the Qing Dynasty". In: ''Journal of Hubei Institute for Nationalities'', (2): 33–35. (Hubei, China) *Wu, X. (1997). "On the Tage Dance". In: ''Journal of Chinese Classics and Culture'', (2): 22–29. (Beijing, China) *Wu, X. (2003). "Food, Ethnoecology and Identity in Enshi Prefecture, Hubei, China". (Doctoral Dissertation, University of Alberta, 388 pages). *Wu, X. (2003). "Turning Waste into Things of Value": Marketing Fern, Kudzu and Osmunda in Enshi Prefecture, China. In: ''Journal of Developing Societies'', 19(4): 433–457. *Wu, X. (2004). "Ethnic Foods" and Regional Identity: the Hezha Restaurants in Enshi. In: ''Food and Foodways'', 12(4): 225–246. *Wu, X. (2005). "The New Year's Eve Dinner and Wormwood Meal: Festival Foodways as Ethnic Markers in Enshi". In: ''Modern China'', 31(3): 353–380. *Wu, X. (2006). "Maize, Ecosystem Transition and Ethnicity in Enshi Prefecture, China". In: ''East Asian History'', 32/33: 129-150. *Wu, X. (2010). "Tujia National Minority". ''Berg Encyclopedia of World Dress and Fashion''. *Ye, D. (1995). ''Tujiayu yanjiu'' (Studies of the Tujia Language). Jishou, Hunan: Hunan Chu Wenhua Zhongxin, Jishou Daxue. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.tujiazu.org.cn Tujia Culture Web] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Demografija Kitajske]] 2fiv9mmkx2bgkr6g2xgvm68fub0dahm 0 608837 6752197 2026-09-17T19:17:21Z Janezdrilc 3152 N 6752197 wikitext text/x-wiki '''Seznam enot [[Register nesnovne kulturne dediščine|nesnovne kulturne dediščine Slovenije]]'''. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Enota ! {{Okr|EID|Enotna identifikacija dediščine}} ! Sprejetje ! Zvrst |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Agrarne skupnosti]] | 2-00139 | {{dts|17. april 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Alpinizem]] | 2-00143 | {{dts|30. julij 2026}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Apiterapija]] | 2-00079 | {{dts|3. april 2020}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Babištvo]] | 2-00099 | {{dts|14. december 2021}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Blagoslov konj na štefanovo]] | 2-00128 | {{dts|1. april 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Borovo gostüvanje]] | 2-00003 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bovška slovstvena folklora]] | 2-00095 | {{dts|8. junij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bovški govor]] | 2-00093 | {{dts|2. junij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Brodarstvo]] | 2-00053 | {{dts|3. avgust 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cehovska združenja v Turnišču]] | 2-00127 | {{dts|1. april 2025}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkljanska laufarija]] | 2-00002 | {{dts|9. februar 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Čebelarstvo]] | 2-00066 | {{dts|2. oktober 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Drežniški in Ravenski pust]] | 2-00007 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Džezovsko igranje]] | 2-00138 | {{dts|20. marec 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gančki majoš]] | 2-00049 | {{dts|13. april 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gibanje Bralna značka]] | 2-00069 | {{dts|21. marec 2019}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Godbeništvo]] | 2-00031 | {{dts|16. december 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi]] | 2-00044 | {{dts|23. november 2015}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gradnja kranjskih sten]] | 2-00027 | {{dts|18. julij 2013}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Igranje na diatonično harmoniko]] | 2-00136 | {{dts|11. marec 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Istrskobeneški govori v slovenski Istri]] | 2-00096 | {{dts|22. julij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje belokranjskih pisanic]] | 2-00013 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje cvetnonedeljskih butar]] | 2-00029 | {{dts|11. oktober 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje drevákov]] | 2-00045 | {{dts|16. december 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja]] | 2-00010 | {{dts|9. julij 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje kurentij]] | 2-00039 | {{dts|3. februar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje ljubenskih potic]] | 2-00011 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje ljubljanskih butar]] | 2-00048 | {{dts|11. april 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov]] | 2-00062 | {{dts|13. april 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje oljčnih palm]] | 2-00090 | {{dts|26. marec 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje panjev in čebelnjakov]] | 2-00073 | {{dts|19. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje papirnatih rož]] | 2-00009 | {{dts|25. april 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru]] | 2-00071 | {{dts|8. julij 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje prekmurskih remenk]] | 2-00041 | {{dts|13. maj 2015}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil]] | 2-00126 | {{dts|21. marec 2025}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje pripadnostnih kostumov]] | 2-00114 | {{dts|25. april 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje suhorskih pirhov]] | 2-00107 | {{dts|22. april 2022}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje trničev in pisav]] | 2-00033 | {{dts|19. februar 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Jasličarstvo]] | 2-00100 | {{dts|14. december 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Jurjevo koledovanje na Sevniškem]] | 2-00115 | {{dts|17. maj 2023}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Klekljanje idrijske čipke]] | 2-00028 | {{dts|8. avgust 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Klekljanje slovenske čipke]] | 2-00040 | {{dts|24. februar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Klobučarstvo]] | 2-00121 | {{dts|19. julij 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Koline]] | 2-00141 | {{dts|13. julij 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici]] | 2-00125 | {{dts|21. marec 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Lectarstvo]] | 2-00064 | {{dts|17. maj 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Liški pust]] | 2-00087 | {{dts|8. december 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ljubiteljsko gledališče]] | 2-00084 | {{dts|21. avgust 2020}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Lovska kultura]] | 2-00046 | {{dts|16. december 2015}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Miklavževo]] | 2-00092 | {{dts|1. junij 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Narodno-zabavna glasba]] | 2-00057 | {{dts|7. marec 2017}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Obhodi kurentov]] | 2-00006 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Obhodi pustnih oračev]] | 2-00004 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Obisk dedka Mraza]] | 2-00077 | {{dts|3. april 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Oglarstvo]] | 2-00015 | {{dts|22. november 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Otepanje v Bohinju]] | 2-00014 | {{dts|9. oktober 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pandolo]] | 2-00019 | {{dts|7. marec 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Peka potic]] | 2-00098 | {{dts|14. december 2021}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Peka velikonočnih oblatov]] | 2-00058 | {{dts|6. junij 2017}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petje na tretko]] | 2-00085 | {{dts|28. september 2020}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petje na četrtko]] | 2-00094 | {{dts|2. junij 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petje partizanskih pesmi]] | 2-00118 | {{dts|22. maj 2024}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Piparstvo]] | 2-00076 | {{dts|20. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pisanje pirhov ob prazniku šempav]] | 2-00008 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Planinska paša in predelava mleka]] | 2-00078 | {{dts|7. april 2020}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Planinstvo]] | 2-00144 | {{dts|30. julij 2026}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pletarstvo]] | 2-00047 | {{dts|12. april 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pohod po Poti ob žici]] | 2-00050 | {{dts|3. maj 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pomorski krst]] | 2-00145 | {{dts|12. avgust 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ponikovske mačkare]] | 2-00043 | {{dts|23. november 2015}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Popravilo mehanskih ur]] | 2-00102 | {{dts|14. marec 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Posavsko štehvanje]] | 2-00016 | {{dts|22. november 2012}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Poslikavanje panjskih končnic]] | 2-00065 | {{dts|17. maj 2018}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Prekmurščina]] | 2-00072 | {{dts|9. julij 2019}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Prevozno čebelarstvo]] | 2-00070 | {{dts|9. julij 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pridelava bučnega olja]] | 2-00106 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava belokranjskih pogač]] | 2-00023 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava bizeljskega ajdovega kolača]] | 2-00130 | {{dts|22. april 2025}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava bohinjskega mohanta]] | 2-00025 | {{dts|17. julij 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava bovških krafov]] | 2-00037 | {{dts|21. oktober 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava idrijskih žlikrofov]] | 2-00075 | {{dts|19. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava koroškega rženega kruha]] | 2-00112 | {{dts|27. marec 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava mežerlija]] | 2-00122 | {{dts|24. oktober 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava mlinčevk]] | 2-00103 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava pletenic]] | 2-00120 | {{dts|10. julij 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava poprtnikov]] | 2-00022 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava prekmurskih gibanic]] | 2-00101 | {{dts|11. marec 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava prostih povitic in belokranjskih povitic]] | 2-00024 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava slovenskogoriških in prleških gibanic]] | 2-00026 | {{dts|17. julij 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Priprava zgornjesavinjskega želodca]] | 2-00067 | {{dts|19. december 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pritrkavanje]] | 2-00063 | {{dts|18. april 2018}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Prostovoljno gasilstvo]] | 2-00123 | {{dts|25. oktober 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pust Mozirski]] | 2-00061 | {{dts|19. december 2017}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov]] | 2-00080 | {{dts|7. maj 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pustni obhodi živalskih likov]] | 2-00133 | {{dts|9. maj 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Raba hišnih imen]] | 2-00086 | {{dts|28. september 2020}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Reja in vzreja ljutomerskih kasačev]] | 2-00132 | {{dts|9. maj 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ribniško suhorobarstvo]] | 2-00038 | {{dts|29. januar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ročno izdelovanje papirja]] | 2-00056 | {{dts|19. oktober 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skodlarstvo]] | 2-00059 | {{dts|27. oktober 2017}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skok čez kožo]] | 2-00091 | {{dts|10. maj 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slamnikarstvo na Domžalskem]] | 2-00036 | {{dts|17. junij 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slamokrovstvo]] | 2-00081 | {{dts|15. junij 2020}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slovenska brajica]] | 2-00135 | {{dts|27. avgust 2025}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slovenski znakovni jezik]] | 2-00060 | {{dts|3. november 2017}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sokolarstvo in sokolarjenje]] | 2-00116 | {{dts|22. februar 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Solčavski govor]] | 2-00083 | {{dts|21. avgust 2020}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov]] | 2-00129 | {{dts|14. april 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sonaravno gospodarjenje z gozdovi]] | 2-00119 | {{dts|19. junij 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Soriški govor]] | 2-00113 | {{dts|3. april 2023}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Soseska Drašiči]] | 2-00017 | {{dts|7. december 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sotiš]] | 2-00088 | {{dts|20. januar 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Spletanje venčkov sv. Ivana]] | 2-00020 | {{dts|22. marec 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Spuščanje gregorčkov]] | 2-00052 | {{dts|18. maj 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Streljanje z možnarji]] | 2-00068 | {{dts|22. februar 2019}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Suhozidna gradnja]] | 2-00051 | {{dts|20. maj 2016}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sušenje sadja]] | 2-00110 | {{dts|27. februar 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Šamarjanka]] | 2-00089 | {{dts|20. januar 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Šelmarija]] | 2-00030 | {{dts|12. december 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Škofjeloški pasijon]] | 2-00001 | {{dts|15. december 2008}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Škoromatija]] | 2-00005 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Škuljanje]] | 2-00055 | {{dts|20. september 2016}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tamburaštvo]] | 2-00108 | {{dts|6. december 2022}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Telovske procesije]] | 2-00137 | {{dts|11. marec 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tesarstvo]] | 2-00124 | {{dts|24. december 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalna reja in vzreja lipicancev]] | 2-00054 | {{dts|24. avgust 2016}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas]] | 2-00018 | {{dts|20. december 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno lončarstvo]] | 2-00032 | {{dts|22. januar 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno pridelovanje morske soli]] | 2-00042 | {{dts|12. avgust 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju]] | 2-00117 | {{dts|22. februar 2024}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno čevljarstvo]] | 2-00111 | {{dts|27. februar 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Trikraljevsko koledovanje]] | 2-00097 | {{dts|12. november 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Velikonočne igre s pirhi]] | 2-00012 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Velikonočno rágljanje v Tržiču]] | 2-00142 | {{dts|29. julij 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vezenje po narisku]] | 2-00105 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vezenje po štetih nitih]] | 2-00104 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vinogradništvo]] | 2-00140 | {{dts|24. april 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vleka ploha]] | 2-00082 | {{dts|15. junij 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vrbiške šeme]] | 2-00034 | {{dts|9. maj 2014}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vuzemski plesi in igre v Metliki]] | 2-00021 | {{dts|28. marec 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vzreja kraških ovčarjev]] | 2-00131 | {{dts|25. april 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vzreja čebeljih matic kranjske čebele]] | 2-00074 | {{dts|20. december 2019}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Zagoriške mačkare]] | 2-00035 | {{dts|12. junij 2014}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Zborovsko petje]] | 2-00146 | {{dts|11. september 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Zeliščarstvo]] | 2-00109 | {{dts|21. december 2022}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Žganjekuha]] | 2-00134 | {{dts|14. avgust 2025}} | gospodarska znanja in veščine |} == Glej tudi == * [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji]] * [[Predloga:Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije]] * [[:Kategorija:Seznami enot nepremične kulturne dediščine Slovenije]] == Zunanje povezave == * [https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNSD Register nesnovne kulturne dediščine] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije| ]] 2d5qq63qbg79t6jx949lr2mydfpr13t 0 608839 6752199 2026-09-17T19:22:07Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Ibias */ 6752199 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Ibias | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Sena1.JPG | image_caption = | image_flag = Bandera Ibias.svg | image_shield = Ibias.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Ibias | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gemma Alvarez (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 333,30 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1084 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|00|01|N|6|49|19|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,961 | website = https://www.ibias.es/ | footnotes = }} '''Ibias''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v jugozahodnem robu zahodne Asturije, na tromeji [[Galicija (Španija)|Galicije]], Asturije in [[provinca Leon|Leona]], približno 144 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Allande]], na jugozahodu na [[Degaña|Degaño]] in [[Peranzanes]] (v Leonu), na jugu na [[Candín]] (v Leonu), na zahodu na [[Navia de Suarna|Navio de Suarno]] (v Galiciji), na severozahodu na [[Fonsagrada|Fonsagrado]] in [[Negueira de Muñiz]] (v Galiciji). V občini govorijo lokalno različico [[galicijščina|galicijskega jezika]], ki se imenuje [[eonavščina]]. == Zgodovina == V občini so ohranjeni [[dolmen]]i iz [[železna doba|železne dobe]] (v Pradíasu in Seroiru). Drugi antični ostanki so bili odkriti še v Cecosu, Villameirínu, Fondodevilli, Seni ali Laguíi. V [[rimsko cesarstvo|rimljanskem]] obdobju so izkopali železo, srebro in predvsem zlato. V [[srednji vek|srednjem veku]] so zemljiški gospodje obvladovali Ibias. Zaradi geografskega položaja, da je bila občina težko dostopna, so se je izognile večje vojne, ker niti [[španska državljanska vojna]] ni vplivala na življenje in razvoj Ibiasa. Po državljanski vojni se je veliko ljudi izseljevalo tudi iz te občine v večja mesta. Nekateri so se izseljevali v ameriške ali druge evropske države. == Geografija == Na južnem delu občine so strminasti vrhovi in klanci, medtem ko na drugem delu je površina ugodnejša. Glavna reka je Ibias in Navia, ki imata več pritokov. Najvijši vrh je Miravales (1969 m). Ozemlje je del Narodnega parka Ibias. Izjemna naravna znamenitost občine je gozd Muniellos. Avtohtona drevesa so hrast, kostanj in murva. Nekatera območja so pogozdovali z iglastimi drevesi. Pomembna rastlina je še navadno vresje, ki je koristna medovita rastlina za čebelarje. V velikem številu živijo tu lisice, volkovi, kune zlatice, ženete, divje mačke, zajci, jazbeci, srne, divji prašiči. Tudi se pojavijo izjemne vrste kot kantabrijski divji petelin (ki je ogrožen), kantabrijski rjavi medved in kantabrijski gams. == Gospodarstvo == Tradicionalno se gospodarstvo temelji predvsem na živinoreji. Nekoč so vzgajali govedo in kozo, danes je govedo glavna domača žival. V kmetijstvu je ključno pomembno žito rž. Ibias je ena redkih občin Asturije, kjer ima dolgo in pomembno tradicijo vinogradništvo. Tudi je pomembna panoga čebelarstvo. Nekoč so izkopali premog, predvsem v Tormaleu. Rudništvo je nadzorovalo Kantabrijsko rudniško podjetje. == Kultura == * Cerkev Sv. Antona v Ibiasu (zgrajena v 13. stoletju) * Cerkev v Cecosu (iz 18. stoletja) * Cerkev v Taladridu (iz 18. stoletja) * Ruševine palače v Tormaleu V okolici je veliko stavb ljudskega stavbarstva kot stare kmečke hiše, ki se imenujejo [[teitu]]. Ibiaški lesarji so bili nekoč zelo znameniti, ki so našli obilno surovino v bližnjih gozdovih. Bili so kakovostni njihovi izdelki kuhinjskih orodij in jedilnih priborjev. V splošnem so uporabili kostanjevino, leskovino ali hrastovino za surovino teh izdelkov. Lahko zasledimo stare žitnice, ki so pletene iz vej (to so značilne tudi v Galiciji). == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 1ftc05uex0tylb248yz4vlk8dhq8mpu 1 608840 6752201 2026-09-17T19:24:41Z Janezdrilc 3152 /* Zunanje povezave EID */ nov razdelek 6752201 wikitext text/x-wiki == Zunanje povezave EID == Ali kdo ve, če je možno narediti zunanje povezave na številke EID, da pripeljejo do enote v [https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNSD Registru nesnovne kulturne dediščine]? Če se da, bi jo v članek dodal s predlogo, podobo {{tl|EID}}. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:24, 17. september 2026 (CEST) dwv92cr5h5wojzbj0g0ckm3gyfw4ono 0 608841 6752202 2026-09-17T19:25:20Z BuDi 13534 nova stran z vsebino: »'''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' ||...« 6752202 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune (prirejen) |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], dr. [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Money Drop |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Harry (Newen, BigNose) |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || dr. [[Ambrož Kvartič]] || Joker (Global Agency) |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] kag94ky8jod1tdrdbkitfq6zno0f6uk 6752206 6752202 2026-09-17T19:31:40Z BuDi 13534 6752206 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune (prirejen) |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], dr. [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Money Drop |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Harry (Newen, BigNose) |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || dr. [[Ambrož Kvartič]] || Joker (Global Agency) |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] r9gzee0o27ac346nk0wtfsf91oawepb 6752210 6752206 2026-09-17T19:35:18Z BuDi 13534 6752210 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune (prirejen) |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], dr. [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Money Drop |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Harry (Newen, BigNose) |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire? |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || dr. [[Ambrož Kvartič]] || Joker (Global Agency) |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] sopiklvrf4urv6yl3qqmxpf4crj7avl 6752244 6752210 2026-09-17T22:02:40Z BuDi 13534 6752244 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune (prirejen, brez licence) |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune (Merv Griffin / Sony Pictures Television) |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], dr. [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire? (Celador) |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime (Action Time / Stephen Leahy) |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link (BBC) |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire? (Celador / 2waytraffic) |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud (Fremantle) |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud (Fremantle) |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop (Remarkable / Endemol Shine / Banijay) |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam (Effervescence / Can't Stop Media) |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab (All3Media) |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire? (Sony Pictures Television) |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || dr. [[Ambrož Kvartič]] || Joker (Global Agency) |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis (TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó) |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud (Fremantle) |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune (Sony Pictures Television) |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase (ITV Studios) |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] o1fq17zidschtvycfoj816dlldzzthi 6752245 6752244 2026-09-17T22:07:39Z BuDi 13534 6752245 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], dr. [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || dr. [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] ezzyn2y2z8ts5f8qhkwwkgbjwfynmo7 6752322 6752245 2026-09-18T07:23:45Z BuDi 13534 6752322 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] su130pk0a4p1pu14m2qbchihl0fnz0h 6752330 6752322 2026-09-18T07:52:44Z BuDi 13534 6752330 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] f3lxetilzkqrvrasobps7dt40dj9699 6752331 6752330 2026-09-18T07:53:29Z BuDi 13534 6752331 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] 42es3aqvgjpmwmmmnaz8vbw35bp29vi 6752333 6752331 2026-09-18T07:54:28Z BuDi 13534 6752333 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje|*]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] rmyyqywzza4wl6lewdranihbdtgqcdx 6752334 6752333 2026-09-18T07:54:44Z BuDi 13534 6752334 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] r72z0whfrxz95qutq2kggck4nls6hkc 6752352 6752334 2026-09-18T08:23:19Z BuDi 13534 6752352 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000–2005 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski_kvizi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]] fa4vvofq1xg94fzvpl2hj26rmymj95j 6752373 6752352 2026-09-18T08:47:21Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Televizijske oddaje po žanru]]; dodal [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752373 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000–2005 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski kvizi]] [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] 9gf54onxb1pc0am2fhl76sshbk15532 6752406 6752373 2026-09-18T10:30:08Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Seznam slovenskih tv kvizov]] na [[Seznam slovenskih TV-kvizov]]: pravopis 6752373 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000–2005 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Moja Slovenija''''' || [[TV Slovenija]] || 2013 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski kvizi]] [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] 9gf54onxb1pc0am2fhl76sshbk15532 0 608842 6752253 2026-09-17T22:53:20Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Stolnica nadangela Mihaela, Beograd 6752253 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Kristusa Kralja === {{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] rdmv915ivsxc2rgnl4iqtoux3fv6jx2 6752254 6752253 2026-09-17T22:55:41Z Stebunik 55592 /* Cerkev Kristusa Kralja */ 6752254 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] lis08dryhlb4w2fk31pormml8f4ma0q 6752255 6752254 2026-09-17T22:57:04Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752255 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 6xr0ciww5uda6cia3sivvm3uwla7vva 6752256 6752255 2026-09-17T22:58:40Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752256 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 3fc6sd4i3d2v8g8uy45ewws805nnroo 6752261 6752256 2026-09-17T23:11:36Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6752261 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 2sxgq0zd7odhcb6zveg0z8kmdnnvp61 6752263 6752261 2026-09-17T23:15:58Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752263 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Portico File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] hp11936az9r0sqhu94m9hyq4wb68iro 6752264 6752263 2026-09-17T23:16:51Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752264 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun| hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837[6] <ref name="Milicevic">. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' ([[Srezojevci]], 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. <ref name="Milicevic"/> Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 48juagvnshq3dmf6lyhbrpsuygelt49 6752267 6752264 2026-09-17T23:27:23Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752267 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve (Vaznesenjska crkva)]], skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 – 14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7] <ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] ew87p0lsqzsubelavvdc17o71u284mh 6752268 6752267 2026-09-17T23:31:04Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752268 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] dam5hv9aohbr0874e0syhunpzu06ao2 6752269 6752268 2026-09-17T23:35:17Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752269 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 5f4740bv52n7kb7x3tfci0mao9wd604 6752271 6752269 2026-09-17T23:38:05Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6752271 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Commons category|Church of Archangel Michael, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Pravoslavne škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] nsmh820bw735bm0eik6ny6cygu6luru 6752273 6752271 2026-09-17T23:49:32Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752273 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] su230cbsh2at4axxsm26evh455kytlr 6752289 6752273 2026-09-18T05:20:53Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752289 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] gmahuzajijsjardk7fgh030w7t4nka0 6752320 6752289 2026-09-18T07:16:59Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6752320 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] m54pfnhpss26zrc7mjcgemboipfwz9d 6752339 6752320 2026-09-18T08:06:52Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752339 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1840]] | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] jruwpo5d6w0a4miu2tack08kdck1wuo 6752341 6752339 2026-09-18T08:11:20Z Stebunik 55592 6752341 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] oxdgadqxu36ed5fy5mssab3vu6p4nqn 6752351 6752341 2026-09-18T08:22:52Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752351 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] po umoru predhodnikov Obrenovičev ([[1904)]] ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] j3r61i74ss01znao0pbamf5cy6jx2q1 6752354 6752351 2026-09-18T08:24:10Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752354 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] po umoru predhodnika [[Mihailo Obrenović|Obrenoviča]] ([[1904)]] ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] l3drfllsh8a46ho76w0dpugpo6xct9t 6752360 6752354 2026-09-18T08:28:50Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752360 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 0njues2zc2dmvob0o85ndy8jefe4jp7 6752365 6752360 2026-09-18T08:36:00Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752365 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] lny72w3ovmlmdhs7zzpiqtzm80zu9kf 6752367 6752365 2026-09-18T08:40:38Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752367 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904 po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] fvyo49s3q4kejk7nhcz0x3y46hiy70d 6752398 6752367 2026-09-18T09:52:56Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752398 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904 po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] kyykvq9h3jowiuiwlluc6dhps617i95 3 608843 6752285 2026-09-18T03:43:02Z Max 226739 Max je prestavil_a stran [[Uporabniški pogovor:SHB2000]] na [[Uporabniški pogovor:SHB]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika »[[Special:CentralAuth/SHB2000|SHB2000]]« v »[[Special:CentralAuth/SHB|SHB]]« 6752285 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Uporabniški pogovor:SHB]] l1pqmbyai85jr0jtfakrdypdaa06mhi 0 608844 6752324 2026-09-18T07:36:53Z Octopus 13285 uvod 6752324 wikitext text/x-wiki '''Murong Hui''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容廆, Mùróng wěi), z vljudnostnim imenom '''Jiluo''' (弈洛, Ji Luo), je bil poglavar [[Šianbeji|Šjanbejev]], * [[269]], † [[4. junij]] [[333]].<ref>([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95. ([咸和]八年，廆卒，乃止。时年六十五，在位四十九年。) ''Jin Shu'', vol.108</ref> Uradno je bil vojvoda Šjang iz Ljaodonga, posmrtno pa je bil počaščen z nazivom cesar Vušuan. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' je opisan kot visok in močan mož privlačnega videza.<ref>(廆幼而魁岸，美姿貌，身长八尺，雄杰有大度。) ''Jin Shu'', vol.108</ref> Kot poglavar Šjanbejev se je med pozno vladavino cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]] iz Džina z njim vojskoval do leta 289, ko se je Vuju podredil kot njegov [[vazal]]. Njegovo domeno je stalno napadal Duan Džje, poglavar Šjanbejev Duanov. Ponižno je poskušal skleniti mir z njim in se zato poročil z eno od Duan Džjejevih hčera. V tej zvezi so bili rojeni njegov naslednik [[Murong Huang]] (leta 297) in njegova mlajša brata Murong Ren in Murong Džov.<ref>{{cite book|title=Book of Jin|volume=108|chapter=慕容廆|trans-chapter=Murong Hui|author=Fang Xuanling|authorlink=}}</ref><ref>{{cite book|title=Shiliuguo Chunqiu|volume=3|chapter=前燕錄|trans-chapter=Former Yan|author=Tsui Hung}}</ref> Med Murong Huijevo vladavino na položaju plemenskega poglavarja je dinastija Džin doživljala stalne pretrese in je sčasoma propadla zaradi notranjih bojev ter kmečkih uporov. Najmočnejša uporniška sila je bila država [[Severni Han]], ki so jo ustanovili Šjungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod oblastjo Murong Huija zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato se je večina odločila ostati, kar je znatno okrepilo njegovo moč. Medtem ko so sile dinastije Džin na severu postopoma podlegle sposobnemu generalu Severnega Hana Ši Leju, kasnejšemu ustanovitelju neodvisne države [[Kasnejši Džov]], je ozemlje Murong Huija ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno, vsaj nominalno, priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je obdržal naziv vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, denimo boj proti močnim sorodnim šjanbejskim Juvenom v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za svojega naslednika, vendar je bil zelo naklonjen tudi njegovim bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. ==Družina== S cesarico Vušuan iz plemena Duan je imel sinove: * Murong Huanga, kneza Venminga (297–25. oktober 348), * Murong Rena, vojvodo Ljaodonga (umrl 336) in * Muronh Džova (umrl 333). Z neznano ženo je imel sinove * Murong Hana (umrl 344, prvi sin), * drugega sina, * Murong Džova (šesti sin), * Murong Džija (sedmi sin), * Murong Džuna, kneza Šjangjanga (osmi sin), * Murong Hana (deveti sin), * Murong Pinga, kneza Šangjonga (deseti sin), * Murong Bjaa, kneza Vučanga (enajsti sin) in * princeso Murong (prva hčerka, umrla 341). == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 269]] [[Kategorija:Umrli leta 333]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Šianbeji]] 6e3bcvu1omofwvxs2sfseg60bmvtnd8 6752325 6752324 2026-09-18T07:42:39Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6752325 wikitext text/x-wiki '''Murong Hui''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容廆, Mùróng wěi), z vljudnostnim imenom '''Jiluo''' (弈洛, Ji Luo), je bil poglavar [[Šianbeji|Šjanbejev]], * [[269]], † [[4. junij]] [[333]].<ref>([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95. ([咸和]八年，廆卒，乃止。时年六十五，在位四十九年。) ''Jin Shu'', vol.108</ref> Uradno je bil vojvoda Šjang iz Ljaodonga, posmrtno pa je bil počaščen z nazivom cesar Vušuan. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' je opisan kot visok in močan mož privlačnega videza.<ref>(廆幼而魁岸，美姿貌，身长八尺，雄杰有大度。) ''Jin Shu'', vol.108</ref> Kot poglavar Šjanbejev se je med pozno vladavino cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]] iz Džina z njim vojskoval do leta 289, ko se je Vuju podredil kot njegov [[vazal]]. Njegovo domeno je stalno napadal Duan Džje, poglavar Šjanbejev Duanov. Ponižno je poskušal skleniti mir z njim in se zato poročil z eno od Duan Džjejevih hčera. V tej zvezi so bili rojeni njegov naslednik [[Murong Huang]] (leta 297) in njegova mlajša brata Murong Ren in Murong Džov.<ref>{{cite book|title=Book of Jin|volume=108|chapter=慕容廆|trans-chapter=Murong Hui|author=Fang Xuanling|authorlink=}}</ref><ref>{{cite book|title=Shiliuguo Chunqiu|volume=3|chapter=前燕錄|trans-chapter=Former Yan|author=Tsui Hung}}</ref> Med Murong Huijevo vladavino na položaju plemenskega poglavarja je dinastija Džin doživljala stalne pretrese in je sčasoma propadla zaradi notranjih bojev ter kmečkih uporov. Najmočnejša uporniška sila je bila država [[Severni Han]], ki so jo ustanovili Šjungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod oblastjo Murong Huija zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato se je večina odločila ostati, kar je znatno okrepilo njegovo moč. Medtem ko so sile dinastije Džin na severu postopoma podlegle sposobnemu generalu Severnega Hana Ši Leju, kasnejšemu ustanovitelju neodvisne države [[Kasnejši Džov]], je ozemlje Murong Huija ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno, vsaj nominalno, priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je obdržal naziv vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, denimo boj proti močnim sorodnim šjanbejskim Juvenom v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za svojega naslednika, vendar je bil zelo naklonjen tudi njegovim bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. ==Družina== S cesarico Vušuan iz plemena Duan je imel sinove: * Murong Huanga, kneza Venminga (297–25. oktober 348), * Murong Rena, vojvodo Ljaodonga (umrl 336) in * Muronh Džova (umrl 333). Z neznano ženo je imel sinove * Murong Hana (umrl 344, prvi sin), * drugega sina, * Murong Džova (šesti sin), * Murong Džija (sedmi sin), * Murong Džuna, kneza Šjangjanga (osmi sin), * Murong Hana (deveti sin), * Murong Pinga, kneza Šangjonga (deseti sin), * Murong Bjaa, kneza Vučanga (enajsti sin) in * princeso Murong (prva hčerka, umrla 341). == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|[[Zgodnji Jan|Rodbina Murong]]||269|4. junij|333||name=Šjang, vojvoda Ljaodonga}} {{s-reg|cn}} {{s-new|ustanovitev}} {{s-ttl|title=Vojvoda Ljaodonga|years=321–333}} {{s-aft|after=[[Murong Huang]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 269]] [[Kategorija:Umrli leta 333]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Šianbeji]] bq1yjj9ezz7fv0xf6zj2lyimzitt69w 0 608845 6752342 2026-09-18T08:13:21Z Octopus 13285 Naselje 6752342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Longčeng |native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|龙城区}}}} |postal_code_type = Poštna številka |settlement_type = Okrožno mesto |image_skyline = |image_map = ChinaChaoyangLongcheng.png |map_caption = Longčeng na zemljevidu Čaojanga |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CHN}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Ljaoning |subdivision_type2 = Mesto na ravni prefekture |subdivision_name2 = Čaojang |area_total_km2 = 618,9 |population_total = 222.065 |population_as_of = 2020 census<ref>{{Cite web|url=https://www.citypopulation.de/en/china/liaoning/admin/|title = China: Liáoníng (Prefectures, Cities, Districts and Counties) – Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_density_km2 = auto |elevation_m = |timezone = kitajski standardni čas |utc_offset = +8 |website = }} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] hpptg72geagtvv3l2ohkk0dah06xbxd 6752357 6752342 2026-09-18T08:25:33Z Octopus 13285 uvod 6752357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Longčeng |native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|龙城区}}}} |postal_code_type = Poštna številka |settlement_type = Okrožno mesto |image_skyline = |image_map = ChinaChaoyangLongcheng.png |map_caption = Longčeng na zemljevidu Čaojanga |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CHN}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Ljaoning |subdivision_type2 = Mesto na ravni prefekture |subdivision_name2 = Čaojang |area_total_km2 = 618,9 |population_total = 222.065 |population_as_of = 2020 census<ref>{{Cite web|url=https://www.citypopulation.de/en/china/liaoning/admin/|title = China: Liáoníng (Prefectures, Cities, Districts and Counties) – Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_density_km2 = auto |elevation_m = |timezone = kitajski standardni čas |utc_offset = +8 |website = }} '''Longčeng''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 龙城, [[pinjin]]: Lóngchéng) je okrožje pod jurisdikcijo mesta Čaojang v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. ==Zgodovina== Leta 341 je bilo na tem mestu zgrajeno mesto Longčeng kot prestolnica dinastije [[Zgodnji Jan]]. Leta 1980 je bil urbanizirani del okrožja Čaojang izločen v mesto Čaojang. Z resolucijo Državnega sveta Ljudske republike Kitajske 30. junija 1984 je bilo okrožje Čaojang razpuščeno in nadomeščeno z mestom Čaojang. Iz enega okrožja nekdanjega mesta Čaojang in štirih delov okrožja Čaojang je bilo ustanovljeno novo okrožje, imenovano Longčeng v čast starodavnemu mestu. [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] ki1yxlpxtsmftpt8gh6jdfg64rgboa0 6752363 6752357 2026-09-18T08:30:22Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ urejanje 6752363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Longčeng |native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|龙城区}}}} |postal_code_type = Poštna številka |settlement_type = Okrožno mesto |image_skyline = |image_map = ChinaChaoyangLongcheng.png |map_caption = Longčeng na zemljevidu Čaojanga |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CHN}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Ljaoning |subdivision_type2 = Mesto na ravni prefekture |subdivision_name2 = Čaojang |area_total_km2 = 618,9 |population_total = 222.065 |population_as_of = 2020 census<ref>{{Cite web|url=https://www.citypopulation.de/en/china/liaoning/admin/|title = China: Liáoníng (Prefectures, Cities, Districts and Counties) – Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_density_km2 = auto |elevation_m = |timezone = kitajski standardni čas |utc_offset = +8 |website = }} '''Longčeng''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 龙城, [[pinjin]]: Lóngchéng) je okrožje pod jurisdikcijo mesta Čaojang v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. ==Zgodovina== Leta 341 je bilo na tem mestu zgrajeno mesto Longčeng kot prestolnica dinastije [[Zgodnji Jan]]. Leta 1980 je bil urbanizirani del okrožja Čaojang izločen v mesto Čaojang. Z resolucijo Državnega sveta Ljudske republike Kitajske 30. junija 1984 je bilo okrožje Čaojang razpuščeno in nadomeščeno z mestom Čaojang. Iz enega okrožja nekdanjega mesta Čaojang in štirih delov okrožja Čaojang je bilo ustanovljeno novo okrožje, imenovano Longčeng v čast starodavnemu mestu. ==Upravna delitev== Okrožje Longčeng je razdeljeno na šest uličnih odborov in šest mestnih četrti. == Sklic == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * Лунчэн — информация о территории, населении и истории изменений административно-территориального деления на сайте 行政区划网 (v kitajščini) {{refend}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] ft1ppjkln3laf429n3rnb9tk2gul97l 0 608846 6752344 2026-09-18T08:15:19Z Sporti 5955 n 6752344 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrincic]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[komični film|komično]]-[[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrincic]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski komični filmi]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] jqofplpxnuszex5i96p27vtra9g2fmt 6752350 6752344 2026-09-18T08:22:22Z Sporti 5955 /* Vloge */ pp 6752350 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrincic]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[komični film|komično]]-[[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrincic]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski komični filmi]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] 885e66jlzdpy9rn1gijf7bic6l7drcn 6752355 6752350 2026-09-18T08:24:57Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Italijanski komični filmi]]; −[[Kategorija:Komično-dramski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752355 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrincic]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrincic]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] 31w5mbb6m7gk49pekjs7uacegv3t88k 0 608847 6752346 2026-09-18T08:15:55Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Kruh in sol]] 6752346 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kruh in sol]] jkrmsjllq0cqyxglertevkxk5gqg6l3 0 608848 6752347 2026-09-18T08:16:15Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Kruh in sol]] 6752347 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kruh in sol]] jkrmsjllq0cqyxglertevkxk5gqg6l3 14 608849 6752374 2026-09-18T08:48:19Z Sporti 5955 n 6752374 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[televizija|televizijskih]] [[seznam]]ih}} [[Kategorija:Umetnostni seznami]] [[Kategorija:Televizija|Seznami]] bvq91bd3z00x1tb2dreclelnkqr4piu 0 608850 6752380 2026-09-18T09:11:34Z Octopus 13285 vladar 6752380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana<br/>前燕幽帝 | image = | birth_date = 350<ref name=BJ111>''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].</ref><ref name=ZZTJ105>''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].</ref> | birth_place = | death_date = {{death year and age|385|350}}<ref name=ZZTJ105/><ref>Murong Vej je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref> | death_place = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]] | family_name = Murong (慕容) | clan_name = | given_name = Vej (暐) | succession = Cesar Zgodnjega Jana | reign = 17. februar 360<ref name=AS>[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=ZZTJ101>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].</ref> – 370<ref name=ZZTJ102>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | predecessor = [[Murong Džun]] | successor = | regent = Murong Ke (360–367)<br>Murong Ping (368–370) | house = Murong | dynasty = [[Zgodnji Jan]] | era_name = Šjanši (建熙) | era_dates = 17. februar 360<ref name=AS/><ref name=ZZTJ101/> – 370<ref name=ZZTJ102/> | temple_name = | posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝) }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 350]] [[Kategorija:Umrli leta 385]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] m2lk7ntfgcijmddoby8jsc15w87dsrf 0 608851 6752407 2026-09-18T10:30:08Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Seznam slovenskih tv kvizov]] na [[Seznam slovenskih TV-kvizov]]: pravopis 6752407 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam slovenskih TV-kvizov]] jvrl8vgl64zozhr2ka3ev3yud7ebgbf